8654 60 i(J0200 OSREDNJA KNJIŽNICA PR P. 126 66001 KOPER ■ ITI ■3SKI DNEVNIK Janina plačana v gotovini oostaJe I grupo« Cena 200 lir Leto XXXIU. Št. 267 (9875) TRST, sreda, 16. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Uatal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »(Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MINISTER COSSIGA POROČAL SENATV 0 ZAŠČITI JA VNEGA REDA Evropske države bodo usklajevale svoje napore v boju proti terorizmu Pomisleki komunistov in socialictov ob nekaterih dvoumnih predlogih vlade k IM — Notranji minister Cossiga to ,,C€l!a't Poročal vladi najprej, na-)'m senatu o položaju javnega V H ItaLiji' itiin' "•Poganskih urah je namreč tstrsfcj svet odobril Cossigovo po-''ronciJ11 Pr°j'°8 0 sodelovanju e-stičn ■ ^rzav Pri zatiranju terori-tem in prevratniške dejavnosti. V t)redlSrn'S*U ie namreč bil oblikovan tjj ,®8 o ustanovitvi «evropskega kau Va za j*0! Prot' terorizmu*, v lc„ rCrn naj bi bile države EGS, po-ji?MnPh pa še Španija. Grčija in lo i »listka. Tajništvo naj bi zbira-s^Jformaeije, ki bi jili posredovale “o državne varnosti posameznih j. v evropske skupnosti, la nazpraVa v senatu vsekakor ni bi-Pač atl1enjena Cossigovemu poročilu, tud; preverjanju odnosa med dei 'onimi silami v parlamentu in ',n°stjo Andreottijeve vlade na n delikatnem področju. 18 r"SJg0V() poročilo, ki je obsegalo Poia ani*' stran>’ primerja najprej navadnega in političnega kri-d„aia v Italiji in drugili evropskih iiaj Van. Iz teh podatkov jasno iz-^ 1 ^Italija ni »izjema* v Evro-Pac pa se kriminal pojavlja v več ali manj isti obliki. Tako so, na primer, zabeležili v Italiji letno 3641 nasilnih zločinov, v Franciji 3633. v Avstriji 4697, v Veliki Britaniji 4275 in tako dalje. Najbolj nekaznovana med zločini je vsekakor u-grabitev. V Italiji so do konca oktobra letos zabeležili 212 primerov ugrabitev. V polovici primerov (128) so organi pregona odkrili domnevne krivce. Cossiga se je nato dotaknil vprašanja «terorizma». Izrazil je solidarnost Schmidtovi Nemčiji, ki je tarča napadov «velikega terorizma*. Cossiga je nato poudaril, da ne gre enačiti terorizma z ostalim kriminalom. Terorizem je »samovoljna, vendar jasna* politična strategija ljudi, ki se proglašajo za »ultralevi-čarje*, v resnici pa nimajo nič skupnega z resničnimi in zgodovinskimi levičarskimi gibanji. Njihov odkrit narrien je rušiti temelje demokratičnega sožitja, «destabiiizirati» družbo in zrahljati njene kohezijske vezi. Pri tem je Cossiga poudaril mnenje, da je terorizem mednarodno povezan in da je zato potrebna tudi mednarodna povezava v boju z njim. Pač pa obstaja tudi «sociološki» "'iiiliMiiiiiiiiHiiinnpiiimiiiiiiiiiimiiMfiitiimMiiimitiiiiiiiifiiititiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiMiiHiiiiiimi VČERAJ ZAPADEL ULTIMAT MILANSKIH SODNIKOV Vodstvo «Banco di Roma« ni še našlo seznama §00 Sindonovih klientov y sodnih krogih pričakujejo stroge ukrepe Urbiscija in Viole kov ~ Ultimat milanskih sodni-Vd6f Gfbisci.ja in Viole je zapadel i^8-1 Popoldne, tip da bi vodstvo t j^0, di Roma* izročilo seznam ^ *'•' 500 Sindonovih klientov, ka-j(( ,n ie Sicilski poslovnik izvozil ka-* v &vico. Vprašanje je., kuj- lxr-,s*t!a.i ukrenila sodnika, oziroma, . kako bosta morebiti uresničila v,lik J° Domnev je v tem pogledu \o,.ic°’ Najvztrajneje pa krožijo godit,,, 6 0 sodnem postopku proti vo-^ rimske banke z obtožbo po-»Odni^^k^mu bančniku in prevare Itj ^akor pa Urbisci in Viola, ki hiorpi?- 1502,16 ure čakala v uradu na kov . 0 sporočilo rimskih batieni-Ptsj nlsIa včeraj ukrenila še ničesar. td4|'l'aVa ,ie — kot sta večkrat po-a ~ v ključni fazi, zaradi če-djli ,0l'ata resno pretehtati vsak na- ia K- ji* korak. Nevarnost je namreč, tio^.Ntnke v zgolj konkurenčne na- do izkoristil sedanje težave “len, . Ig j 111 okrnil tržišče zavoda 1RI. obenem tudi ena od največjih kj satl^kih bank. Sodeč po govoricah, lih e. siri.io v milanskih sodnili kro-a nevarnost ni zgolj teoretična litgjba vealna in naj bi jo Viola' ter . Cl resno jemala v poštev. Kihj s®aiam obstaja — in v to sodbi J “ot kaže ne dvoijiita, ker naj Oditclniglr" imela kopijo — je 8a Sindona dobro pozna, tl -*re ?-a ljudi, ki so ga ščitili in v pr^_,*viUjoi In očitno je, da to ni j kiosti »navadnih smrtnikov*, oh , o na dlani pa ,ie tudi, da bi hi! 18 vi njihovih imen lahko bruh-ban i>olitični škandal nesluter.e Cvt) ^lija zahteva °d Švice izročitev luigija Oiivija udarili pozitivnost sodelovanja v levičarskih upravah in sklenili utrditi enotnost med KPI in PSI ob odstranjevanju morebitnih spornih, vprašanj. Pri tem so predstavniki KPI pojasnili .socialistom, da ne pojmujejo odpiranja do. demokristjanov kot iskanje novega »privilegiranega odnosai, tudi zato ne, ker je za KPI enotnost s socialisti pogoj tudi za sodelovanje z demokristjani. KPI tudi ne očita socialistom sodelovanja v drugačnih koalicijah, kjer je KPI v opoziciji. Socialist Aniasi pa je potrdil usmeritev PSI, ki teži k likvidaciji preostalih levosredinskih zavezništev, kjer še 'obstajajo. Srečanje o tretji televizijski mreži RIM — Koordinacijski cdbor deželnih uprav se je srečal s predstavniki upravnega sveta RAI in razpravljal o načrtu investicij, ki so potrebne za oblikovanje «tretje (deželne) televizijske mreže* RAI. Investicijski načrt je orisal ravnatelj RAI Berte, medtem ko je zahteve dežel orisal najprej predsednik koordinacijskega odbora Lelio Lago-rio, za njim pa še predstavniki posameznih dežel. Med temi je nasto-1 nost stališč KD. KPI bo vsekakor za problem nastajanja terorističnih skupin, ki črpajo svoje sile med družbeno odrinjenimi, mladino in brezposelno rajo na jugu države. Cossiga je nato skušal zagovarjati svoje početje. Dejal je, da je notranje ministrstvo vedno strogo spoštovalo zakonitost, čeprav sodi, da je «v vojnem stanju* z onimi, ki so »»napovedali vojno demokratični državi*. V tej »vojni* so sile javnega reda opravile častno nalogo in uresničile pomembne cilje. Notranji minister je navedel številke zajetih teroristov: 148 pristašev »rdečih brigad*. 126 pristašev «borbenih enot* Rinita combattenti) in 14 članov skupine »»prirna linea*. Za učinkovitost mednarodnega boja proti terorizmu je Cossiga izrecno opisal predlog o ustanovitvi »evropskega tajništva*. Vendar si ne smemo delati o tem utvar. Cossiga je nato omenil tudi dejavnost fašistov in navedel, umora sodnika Occorsia ter mladega Walterja Rossija. Policija je doslej pozaprla 300 fašistov, 92 pa jih še išče. Glede javnega reda je Cossiga poudaril, da vprašanje sicer ni tako problematično "kot pojav terorizma, vendar zaskrblja dejstvo, da se nekatere manifestacije sprevračajo v »mestno gverilo*. Policija se bo morala zato prilagoditi potrebam. Na zahtevo levice po odstranitvi rimskega kvestorja Migliorinija je Cossiga odgovoril dvoumno. Dejal je namreč, da je rimski kvestor ravnal prav, ko je prepovedal sobotno manifestacijo avtonomistov. Drugega nič. Na koncu je notranji minister po ročal senatu o vladnih načrtih. Najprej je izključil možnost novih »izjemnih zakonov*, obljubil je reformo policije («ki pa ne pomeni samo sih-dikata. pač pa tudi večje usposabljanje agentov*) in nato, prav na koncu, , omenil možnosti da bo vlada predložila parlamentu »paket* ukrepov za zaščito javnega reda, ki bo uresničil določila programskega sporazuma strank. Pri tem pa je notranji minister dokaj megleno in dvoumno omenil možnost »nekaterih popravkov*. Med te je naštet možnosti »prisluškovanja telefonskih pogovorov* tudi preko določil ustreznega zakona in med zločini upoštevanje »»zarote proti mirnemu sožitju*. Slednji primer s svojo meglenostjo pa je nujno ustvaril med parlamentarci vzdušje nezaupanja in sumničenja. V razpravo so. po Cossigovcm poročilu, posegli komunist Pecchioli. republikanec Spadojini, Ariosto (PSDI), Lepre (PSI), Bartolomei (KD). Socialist Lepre je dejal, da je treba nasilje zatreti, obenem pa »ozdraviti kužne rane, ki ga porajajo*. Najboljše zdravilo proti nasilju pa je »zares demokratična družba, ki naj mladini zajamči pravico do dela in dostojnega življenja*. To pa lahko naredi le nova vlača, ki bi bila izraz demokratične solidarnosti. Pecchioli (KPI) je Cossigi očital. :la je bil v svojem poročilu omejen in nepopoln, kar dokazuje protislov- pil tudi deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Cocianni. govarjala odobritev tistih norm. o katerih so se stranke sporazumele že julija, obenem pa za širše sodelovanje vseh demokratičnih sil. Bartolomei (KD) pa je dejal, da mora država «s trdo roko braniti demokracijo*. Cossiga bo repliciral danes. Razprava pa se bo verjetno zaključila z odobritvijo skupne resolucije šestih strank, v kateri bodo smernice vladi v zvezi z vprašanji zaščite demokratičnega javnega reda. CANDIDA CURZI V Neaplju zabodli levičarska mladinca NEAPELJ — Neznanci, očitno skrajni desničarji, so sinoči zabodli levičarska mladinca, ki sta se v družbi prijateljev vračala z delavskega shoda. Devetnajstletnega At-tilia Pazienzo so dvakrat zabodli v hrbet, tako da so ga morali v bolnišnici Cardaretli nemudoma operirati. Njegovo stanje je resno. Vincenzo Colace, ki mu je 16 let, je bil le laže ranjen. Politični oddelek kvesture je uvedel preiskavo. ZUNANJI MINISTER SFRJ MILOŠ MINIC ZAKLJUČIL URADNI 0RISK V RIMU RAZVOJ ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO OB KREPITVI VSESTRANSKEGA SODELOVANJA Manjšinska politika obeh držav dinamični tak-tor za razvoj prijateljstva ■ Pomen osimskih sporazumov za gospodarski razvoj’ mejnih območij Srečanje med Leoncjem in Mlničem (Telefolo ANSA) (Od našega posebnega dopisnika) RIM — Z obiskom pri predsedniku republike Leoneju ter pri predsedniku vlade Andreottiju in z objavo sklepnega sporočila se je zaključil uradni del obiska jugoslovanske delegacije, ki jo vodi zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, v Italiji. Pred sprejemom pri Leoneju in Andreottiju so bili še zadnji pogovori na sedežu italijanskega zunanjega ministrstva na Far-nesini, ki se jih je z italijanske strani udeležil zunanji minister Arnaldo Forlani; popoldne pa sta Miniča sprejela še predsednik senata Fan-fani ter predsednik poslanske zbornice Ingrao. Jutranji pogovori na Farnesini so potekali, kot tudi ponedeljkovi, v znamenju prisrčnosti in odprtosti ter so bili, po izjavah članov jugoslovanske delegacije, izredno stvarni. Poglobili so v glavnem teme, o katerih so govorili že v prvem dnevu Miničevega obiska: predvsem dvostranski odnosi med Jugoslavijo in Italijo na področju gospodarskega in kulturnega sodelovanja ter sode lovanja na drugih področjih, a tudi lllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllUIIII|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||4i|H|||||||||j|||||)||l|||||||||||||||(||||||||||||i||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||N|l|,,f|l||||||||||||||||||||||||||(|||||||||||||||||||||||||||ia USPELA STAVKA 8 MILIJONOV INDUSTRIJSKIH DELAVCEV V ITALIJI Sindikati so pripravljeni na splošno stavko če vlada ae sprejme pogajanj o gospodarstvu Lama, Macario in Benvenuto poudarili v Neaplju, da se mora vlada učinkovito spoprijeti s krizo in njenimi značilnimi pojavi: mladinsko ter žensko brezposelnostjo in zaostalostjo južnih pokrajin ■Bi Stavkajoči na tržaških ulicah. Na sliki skupina mladih članov Zveze brezposelnih NA URADNO POVABILO IZRAELSKEGA PREMIERA BEGINA Egiptovski predsednik Sadat v kratkem v Izraelu «Zgodovinsko sreeanje» bi se moralo odvijali brez predhodnih obvezujočih pogojev _ o , , „ TEL AVIV — Egiptovski predsed- •V^JJricarskemu sodstvu gradivo K ] °vi katerega zahteva izroči-^^'Sija Oiivija, bivšega pooblači ; Sa uPravnika družbe, «Ikaria», Olivi •v^e^en v škandal Lockheed. » čet*'!6, bil aretiran v I-ausannu 'jkhsk*5 na zahtevo Interpola, ita-*člicn- SO£istvo pa se v zahtevi , kJdi na evropsko konvencijo o Kot 'C,jl' Vbn ren<*° ie imel Olivi po-'V)ih° i^sredovalno vlogo v poga-k^cjsi med italijansko vlado in a-iV°iaSW družbo Lockheed za nakup is* C i* transportnih letal hercu-Med drugim naj bi dobil ^kjeg' razdeli sodelavcem teli 7gga obrambnega ministra Gui-•900 dolarjev podkupnine. dalije KPI in PSI 0 krajevnih upravah Ari^ — O vprašanjih sodelovanja Ovijanju krajevnih ustanov Arav]!' občin in pokrajin) sta raz-riš! !au včeraj odposlanstvi KPI in-*iit| j sta ju vodili Armando Cos-1,1 Aldo Aniasi. Soglasno so po- lastno obljubo. Predsednik izraelske vlade Menahem Begin ga je namreč uradno povabil na obisk ter ga preko ameriških veleposlaništev v Tel Avivu in Kairu pozval naj določi točen datum. Istočasno s Sadatom pa je izraelska vlada povabila še sirskega in libanonskega predsednika ter jordanskega kralja. Kakor vse kaže bo že čez nekaj dni. Sadat je namreč dejal, da nelahko že teden dni po uradnem povabilu potuje v Izrael*, prišlo do »zgodovinskega srečanja* med izraelskim premieram in egiptovskim predsednikom. Optimisti proglašajo, da se je končno začel arabsko - izraelski dialog, kritičnejši opazovalci pa pripominjajo, da so se pričeli »»samo e-giptovsko - izraelski pogovori*, kajti Sadat nikakor ne predstavlja vsega arabskega sveta, kar velja še zlasti v sedanjem trenutku. Z zadnjimi egiptovskimi stališči in pobudami o reševanju krize na Bližnjem vzhodu ne soglaša veliko drugih a-rabskih držav. Palestinci pa. so jih večkrat ocenili za »neprepričljive*. Vsekakor pomena srečanju med Beginom in Sadatom, seveda, če se v zadnjem trenutku ne izjalovi, kar je sicer malo, verjetno,. ne gre od- Menahem Begin rekati. Že samo dejstvo, da bo arabski voditelj stopil «na ozemlje, ki so ga Izraelci odvzeli Arabcem* in pri tem priznal, da hodi po njihovih tleli in da je prišel k Izraelcem v goste, je omembe vreden premik v arabsko - izraelskih odnosih. Še posebno, ker bo moralno diplomatsko obvezoval Begina, da tudi sam prej ali slej obišče Kairo, kakor je ined razgovarjanjem na daljavo s Sadatom sam obljubljal. Beginovo povabilo, razširil ga je še na sirskega predsednika Asada, na libanonskega Sarkisa in jordanskega kralj Huseina II., je izraelski parlament skoraj enoglasno odobril. Vzdržali so se edinole komunisti, ki so desničarskemu voditelju ospora-vali, da ni povabil tudi predsednika izvršnega odbora Organizacije za o-svoboditev Palestine Jaserja Arafata. Vendar pa slednji, tako je odločno , pribil izraelski premier, ni predstavnik nobene arabske države, Tel Aviv pa se samo s temi namerava pogovarjati in še kvečjemu z «Arabci, ki živijo v Cisjordaniji*. kar očitno pomeni, da se o ustanovitvi morebitne samostojne države Palestincev ne namerava pogovarjati z nikomer. O miroljubnih rešitvah za Bližnji vzhod govorita zadnje dni oba državnika, manj pa o stvarnih predlogih. Ker je skoraj izključeno, da bi Izrael odstopil od že desetletnih lastnih, so zanimivejši egiptovski. V intervjuju za ameriško televizijsko mrežo «CBS» je Sadat dejal, da »nikakor ni opustil misli na 'palestinsko državo, ki pa'bi se morala povezati z Jordanijo v nekakšno federacijo ali konfederacijo ali pa v širšo arabsko Zvezo«* O diugem spornem vpraša nju — o palestinskem zastopstvu n« ženevskih mirovnih pogajanjih — pa je izjavil, da »brez Palestincev ne more priti do miru*. Egiptovska tiskovna agencija MEN pa je javila, da bi po «zelo verodostojnih virih* za palestinskega predstavnika v e-notni arabski delegaciji Sadat izbral profesorja političnih ved Saida, ki poučuje na newyorški univerzi »Columbia*. Bil naj bi član palestinske ga narodnega sveta, udeležil se je Anvar el Sadat tudi njegovega zadnjega zasedanja, ter odločen zagovornik samostojne države Palestincev na zasedenem o-zemlju. Predno bo Sadat spregovoril pred poslanci v »»knesetu*, kar je bila njegova izrecna želja, se bo še da nes sestal s sirskim predsednikom Asadom v Damasku, kjer bo prav gotovo spet govor o enotnem nasto pu Arabcev, ki se je okoli palestinskega vprašanja že dokaj skrhalo. Še bolj naj bi, po sodbi sovjetske »Pravde*, obisk egiptovskega predsednika v Izraelu, ki bo skušal izsiliti dvostranske sporazume. Možnost sta sicer -zanikala tako Begin kakor Sadat, ki pa so ga ostali arabski voditelji, predvsem palestinski, že večkrat obtožili podobnih nakan. Dosti večjo mero zahrbtnosti pa je Sadatu pripisal načelnik izraelskega glavnega štaba Gur. češ da «Egipt pripravlja nov napad na izraelsko državo, ki ga skuša egiptovski predsednik zakriti.* Tako izvajanje se je še izraelski vladi zdelo prenapeto, tako da je obrambni minister Weiz-man izjavil, da je «Gur prekoračil meje lastnih pristojnosti*. Morda pa je izraelski minister samo potrdil Sadatu, ko je ta izjavil, da se «do zob oboroženi Izrael nima bati morebitne palestinske države* in verjetno še vseh sosednili arabskih ne. .(bp) NEAPELJ — Za štiri ure se je v Italiji ustavila vsakršna produktivna deja\Tiost. Splošna stavka delavcev vseh industrijskih strok je namreč še enkrat dokazala, da je sindikalna federacija še vedno najpomembnejši predstavnik množic in da slednje trdno stopajo po poti, ki jo začrtuje sindikalno vodstvo, ne-glede na kritike, ki prihajajo iz zainteresiranih krogov. Še več, delavski razred ni razumel nedavnih polemik med konfederacijami o nekaterih taktičnih zadevah in terja od svojih voditeljev, da v tej resni situaciji dokažejo čimvečjo strnjenost in enotnost. Sindikat je s tem v zvezi že resno opozoril vlado, da je ta stavka le prva v zaporedju borbenih nastopov, ki se bodo stopnjevali tja do splošne stavke v decembru, če vlada ne bo pokazala na pogajanjih pripravljenosti spremeniti gospodarsko politiko in učinkoviteje ukrepa-i za prebroditev krize. Tajniki CGIL - CISL - UIL Lama,' Macario in Benvenuto so spregovorili na velikem sindikalnem zborovanju v Neaplju. »»Italija potrebuje nov kvaliteten skok v družbenem razvoju,* je dejal Macario, »sindikat pa je v tem smislu izdelal svoje predloge. Če o teh predlogih ne bo vlada načela takoj odkrito in konstruktivno razpravo smo vsi pripravljeni na splošno stavko.* Sindikati pričakujejo jasne odgovore o vprašanjih zaposlovanja mladine, razvoja južnih pokrajin in v tem pogledu mora Neapelj postati »center razvoja* italijanskega Juga. Lama pa je odgovoril tistim, ki pozivajo sindikate, naj bodo »racionalni*. Prav zato, ker smo racionalni, je poudaril Lama, terjamo rešitev glavnega političnega vprašanja današnjih dni: drugačne izbire investicijskih tokov in reforme potrošnje v novem razvojnem modelu gospodarstva. Tudi programskega dogovora med strankami vlada na tem področju ne uresničuje, kot je treba, zato pa bodo sindikati pritiskali, da ne bodo za krizo plačevale samo ženske, mladina in kmetje. Če bo potrebno bodo sindikati nastopali vse ostreje, do splošne stavke. Zadnji je spregovoril Benvenuto, ki je opozoril na nevarnost konservativnega obrata v italijanski politiki, če vlada ne bo rešila sporazumno z delavskim razredom gospodarske krize. Manifestacije, kakor delavski shod v Neaplju, so bile v vseh velikih italijanskih mestih. Ponekod so šli skupaj z delavci na ulice tudi člani «zvez mladih brezposelnih delavcev* in študentje. V nekaterih mestih so se na sindikalna zborovanja skušali izzivalno vriniti tudi «avtonomisti», a so jih člani sindikatov odločno odbili in prisilili k molku, (st.s.) RIM — Medministrski odbor za industrijsko politiko (CIPI), ki se je sestal včeraj takoj po seji ministrskega sveta, je dokončno ugotovil, da je družba «Montefibre* v krizi. To pomeni, da bo osebje dejansko vpisano v dopolnilno blagajno, kakor je pred dnevi napovedal že minister za industrijo pereča mednarodna politična vprašanja. V tem okviru so tudi obravnavali probleme, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji ter italijansko v Jugoslaviji. Največ pozornosti sta delegaciji v teku včerajšnjih pogovorov posvetili gospodarskim vprašanjem, še zlasti perspektivam in možnostim njihovega nadaljnjega razvoja, ki ga omogoča podpis osimskega sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Pri tem ima velik pomen uresničenje industrijske cone na Krasu ter dolgoročno industrijsko sodelovanje med državama. O pomenu gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo zgovorno priča stalen razvoj blagovne izmenjave, ki je že v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegla lansko celotno raven. Neprestano rase tudi obmejna izmenjava, ki pa bi jo kazalo razširiti tudi na druga področja ter obogatiti 7. različnimi oblikami gospodarskega sodelovanja. Kar zadeva aktualna vprašanja mednarodne politike sta Minic in Forlani podčrtala veliko vlogo, ki jo ima beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju, za mir v Evropi in v Sredozemlju. S tem v zvezi sta izrazila mnenje, da bo beograjski sestanek, ob skupnih prizadevanjih vseh delegacij, ime) pozitiven vpliv na mir. Jugoslavija in Italija sta kot sredozemski državi zainteresirani, je dejal zunanji minister Minic, za popuščanje napetosti na Sredozemlju, kjer predstavljata bližnjevzhodna in ciprska kriza stalni žarišči nraetosti. Razvoj mednarodnih odnosov čedalje bolj potrjuje važno vlogo neuvrščenih držav pri reševanju ključnih mednarodnih vprašanj, pri .krepitvi neodvisnosti in vsestranske e-mancipacije vseh držav ter demokratizacije mednarodnih odnosov. Vse to prispeva k izgradnji miru in varnosti v svetu. Za uresničitev Ujju ciljev ima dejavnost neuvrščenih še zlasti velik pomen. Miničevi pogovori s predsednikoma republike Leonejem in vlade Andreottijem so prav tako potekli v zelo prisrčnem in prijateljskem vzdušju. V središču pogovorov so bila vprašanja dvostranskega interesa. razvoj dobrososedskih odnosov ter jugoslovansko - italijansko sodelovanje, ugodne perspektive za nadaljnji razvoj sodelovanja na vseh področjih. Zunanji minister Minic je med drugim izročil predsedniku Leoneju prisrčne Titove pozdrave. Sklepno poročilo, ki sta ga obe strani objavili ob zaključku Miničevega obiska v Rimu, ugotavlja, da so pogovori potekali v zelo konstruktivnem in prijateljskem vzdušju ter da sta delegaciji poudarili koristnost stalnega dialoga o vseh aktualnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja. še zlasti velik pomen kaže pripisati, pravi skupno sporočilo, začetku izvajanja osimskih sporazumov. Obe strani ugotavljata z zadovoljstvom, da se odnosi in sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo uspešno razvijajo ter menita, da obstajajo stvarne in pozitivne možnosti za okrepitev sodelovanja na vseh področjih. Obenem sta izrazili tudi pripravljenost, da si še v naprej prizadevata za to. Osimski sporazumi bodo še razširili področja sodelovanja, še zlasti kar zadeva gospodarske odnose, obmejno sodelovanje ter sodelovanje sosednih območij, kulturno izmenjavo ter sodelovanje na področju zaščite in ra*-voja narodnostnih manjšin. O narodnostnih manjšinah je * sklepnem jugoslovansko -'italijanskem sporočilu rečeno, da sta oba ministra izrazila prepričanje, da je politika obeh držav do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, v duhu osimskih sporazumov, čedalje bolj dinamični faktor za razvoj italijansko-jugoslovanskega sodelovanja in prijateljstva. Nadalje obe strani poudarjata odločenost, da poteka izvajanje osimskih sporazumov za gospodarski razvoj mejnih območij v spoštovanju o-kolja in da se sodelovanje na ekološkem področju okrepi na vsem Jadranu, kjer je boj proti onesnaženju, po prvem sestanku posebnega jugoslovansko - italijanskega organizma, že dosegel prve konkretne rezultate. Pomemben del sklepnega sporočila je posvečen vprašanjem razorožitve: oba ministra, je rečeno, ugotavljata, da sta Jugoslavija in Italija med deželami, ki sta zahtevali sklicanje posebnega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije o razorožitvi. To posebno zasedanje bo predvidoma v maju ali juniju prihodnjega leta. Obe državi pa se bosta med tem časom posvetovali glede vseh vprašanj v okviru priprav na to posebno zasedanje. Ob koncu omenja sklepno sporočilo o obisku jugoslovanskega zunanjega ministra v Italiji, da sta obe strani izrazili željo, da bi prišlo do novih konstruktivnih prizadevanj za vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega reda IVAN FISCHER TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NAD 5000 INDUSTRIJSKIH DELAVCEV VČERAJ MANIFESTIRALO PO ULICAH Manifestantom so se pridružili tudi številni dijaki - Na Goldonijevem trgu osrednje zborovanje z govorom vsedržavnega tajnika FLM Pupa Nad pet tisoč delavcev industrijskega sektorja, katerim so se pridružili tudi dijaki in študentje ter uslužbenci drugih sektorjev, se je včeraj v mogočnem sprevodu zgrnilo po mestnih ulicah. Že sama ta številka jasno' priča o pomenu in o bregu včerajšnje sindikalne sek-c'je, s katero je hotelo tržaško delavsko gibanje z vse večjo odločnostjo in zavzetostjo opozoriti na vrsto perečih problemov, med katerimi je problem vedno večje nevarnosti brezposelnosti najbolj občuten. Uporaba dopolnilne blagajne v ladjedelnici Italcantieri in livarni Italsider, zavlačevanja s preosnovo podjetja Sirt ter pivovarne Dreher, težave v podjetju Gaslini ter neopravičljive zamude pri obnovitvi proizvodnje v tcvami Calza Bloch, sp najbolj zgovorni primeri malomarnosti, s katero je vlada doslej obravnavala gospodarska vprašanja Trsta in naše dežele. Včerajšnja štiriuma stavka v industrijskem sektorju in razčlenjene stavke v drugih podjetjih ter mogočna manifestacija na Goldonijevem trgu so zato logičen odraz globokega nezadovoljstva in gneva tržaškega delavstva nad takšnim položajem in splošno brezbrižnostjo. Problemi brezposelnosti, pomanjkanja organskih načrtov za naložbe in industrijsko preosnovo so narekovali tudi na vsedržavni ravni sindikalni zvezi CGIL, CISL in UIL, da je napovedala včerajšnjo vsedržavno stavko v industrijskem sektorju. Poleg tega pa se delavstvo seveda sooča še s številnimi drugimi problemi, kot so obnovitev delovne pogodbe in podobno. Zato so se delavcem, zaposlenim v industriji, pridružili na primer tudi gradbinci, ki tudi zahtevajo preosnovo gradbenskega sektorja, u-službenci v javnih prevozih, ki so s svojo stavko paralizirali od 9.30 do 11. ure ves avtobusni prevoz in drug:. Stavkajoči so se zbrali na Sene- vodilno vlogo. Delavstvo vsekakor zavrača vsakršen reakcionaren načrt tako zasebnih kot javnih delodajalcev, ki bi oškodoval delavski razred. Podrobneje je nato analiziral položaj v državi ter posebej v naši deželi ter zaključil z ugotovitvijo, da sindikalna zveza ne bo v nedogled čakala na stvarno izvajanje sprejetih obvez s strani vlade in drugih odgovornih činiteljev. Zborovanje-je zaključil Fabricci (UIL). Danes bo odposlanstvo iz naše dežele poneslo v Rim zahteve po oživitvi tukajšnjega gospodarstva. Sindikat; s> to pobudo ugodno ocenili. Širše srečanje, na katerem naj bi poglobili problem krize v Italsider. bo v soboto v Neaplju in se ga bodo udeležili občinski predstavniki vseh šestih občin, v katerih ima Italsider svoje železarne. Omenimo naj še to, da bo danes vsedržavna celodnevna stavka osebja, zaposlenega v bolnišnicah, ki zahteva obnovitev delovne pogodbe in preosnovo bol-nišniške oskrbe. zi s tem je bila poudarjena nujnost, da se pospeši razvoj načrtovanja strategije naših občil, glede na vse večje potrebe po kvalitetnem, sodobnem in demokratičnem obveščanju slovenske in širše javnosti. Zlasti je prišla do izraza razprava o nevzdržnem položaju tržaške slovenske radijske postaje in potreba po koreniti akciji za praktično uveljavitev temeljnih zahtev po popolni avtonomiji in pluralizmu .Ista načela naj se u-poštevajo pri načrtovanju deželnega televizijskega programa. Nadalje je bil govor o dejavnosti informacijskega centra v Benečiji, ki je kljub težavam v razmeroma kratkem obdobju uspel razviti koristno dejavnost obveščanja v korist beneških Slovencev. Odbor je sejo sklenil z dogovarjanjem o organizacijskih podrobnostih delovanja, za učinkovitejšo in popolnejšo akcijo na svojem področju. nem trgu in pred Lloydovim stolpom *k 7akiiučni pogovori ter v dveh ločenih sprevodih odko-1 ^gSo' b 3£S OD PONEDELJKA Delegacija sveta F-JK na obisku v SR Hrvaški Delegacija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine bo pod vodstvom predsednika Pittonija obiskala v ponedeljek. 21. novembra. Socialistično republiko Hrvaško. V svojem vabilu predsednik hrvaškega sabora Ivo Perišin poudarja dobre in prijateljske obojestranske vezi med obema območjema, ki jih bo ta obisk še poglobil ob preučevanju tem skupnega zanimanja. Po ponedeljkovih uradnih pogovorih bodo predstavniki naše dežele v torek cbiskali predsedstvo sabora v Zagrebu, nato pa Stubico in Kumrovec. V sredo bodo obiskali umetnostno galerijo naivcev v Koprivnici in Podravkin obrat v 0-i sijeku, zvečer bodo' pa v Zadru. V s predstavniki Unije Istro in Reko. Italijanov Seja odbora SKGZ za sredstva množičnega obveščanja Včeraj se je sestal odbor za sred rakali proti Goldonijevemu trgu, kjer je bilo osrednje sindikalno zborovanje. Shod je odprl sindikalist CISL Bruno Degrassi, ki je uvodoma spregovoril o stanovanjski politiki ter o pritisku, ki ga je treba izvesti, da b; se ta politika izboljšala. Govoril je nato o glavnih temah, ki so narekovale včerajšnjo stavko. Ta vprašanja je nato poglobil vsedržavni tajnik sindikalne zveze kovinarjev Pupo. Delavsko gibanje, je . med drugipi poudaril govornik, zah- stva množičnega obveščanja pri SK teva takšno gospodarsko politiko, GZ. Govor je bil predvsem o poki bi drugače povezal našo državo teku akcije preverjanja položaja v z mednarodno stvarnostjo. Državne sredstvih množičnega obveščanja udeležbe morajo pri tem prevzeti naše narodnostne skupnosti. V zve- Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Pričetek razprave o zakonu za prve posege pri obnovi Svetovalec Comuzzi (KPI) zahteval smotrnost in jasno začrtane prednostne posege, svetovalec Stoka (SSk) pa vsestranski razvoj Beneške Slovenije I § Na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta je pričela razpravo o zakonskem osnutku, ki uvaja norme o prvih posegih za sanacijo in obnovo potresnega območja v urbanistiki,- stanovanjskih in javnih gradnjah. Deželni svet je glede tega bistvenega zakona za obnovo razdvojen, kar se je pokazalo že v pristojni komisiji, ki je osnutek pripravljala cele štiri mesece. Za komuniste in socialiste je ta zakon zaskrbljujoč, saj, kot je včeraj rekel svetovalec Comuzzi (KPI), lahko z njim pokopljemo obnovo prizadete Furlanije. Dovolj zgovoren je dolgi postopek pri sestavi osnutka, številni popravki, ki jih je večina vnesla pod pritiskom zasebnikov in najrazličnejših organizacij, rezultat pa je zakonski osnutek, ki bo večini prebivalstva nerazumljiv, krajevni upravitelji pa se ne bodo znašli med kopico norm. med katerimi je marsikatera protislovna. To je ponovni dokaz, s kakšno težavo si utira pot programski sporazum strank ustavnega loka. Comuzzi je nato prešel na nekatere predloge svoje stranke, in sicer: zakon mora obsegati jasno začrtane prednostne posege, obnova mora upoštevati vsedržavno zakonodajo. težiti je treba k obnovi zgodovinskih središč in zaselkov, ter ne porazgubiti posegov po celotnem področju. Stanovanja naj imajo oni, ki prebivajo ra potresnem področju, oni, ki vztrajajo v montažnih hišah. Ukrepi morajo biti smotrni, če nočemo, da bo prebivalstvo zajelo malodušje in nezaupanje. Brezsmiselno bi bilo obnoviti prejšnje stanje z vso gospodarsko zaostalostjo in privilegiji, je zaključil svoj poseg svetovalec Comuzzi. Tudi svetovalec Štoka (SSk) je poudaril važnost tega zakona. Navedel je pomanjkanje globalnega na-| črta za razvoj naše dežele, ki mora upoštevati celotno deželno ozem-, lje in ne samo prizadetega območja. Gospodarski del osimskega sporazuma omogoča naši deželi precejšnje prednosti, ki jih je treba izkoristiti tudi v videmski pokrajini. Glede obnove prizadetega območja, je treba prebivalstvu zagotoviti nemoten razvoj v spoštovanju njihovih kulturnih in jezikovnih značilnosti. Slovenci v Beneški Sloveniji so jasno izrazili voljo, da ne zapustijo svojih krajev, treba pa jim je zagotoviti možnosti SINOČI SE JE ZAČELA NOVA SEZONA SLOVENSKEGA KLUBA Razprava o problemih glasbe pri nas Sodelovali »o Svelko Grgič, Gojmir Demšar, Ubald Vrabec in Pavle Merku »Želja po glasbi, glasba po želji*, I nih težavah abonentov čedalje več. to je bila tema otvoritvenega torko- Koncerti Glasbene matice si priza- vega večera Slovenskega kluba, ki stopa že v šestnajsto sezono neprekinjenega delovanja. Slovesnost trenutka je začutilo tudi občinstvo, ki se je v lepem številu odzvalo vabilu novega odbora kluba, ki se je letos precej pomladil. Na sinočnjem večeru so sodelovali tržaški glasbeni strokovnjaki Svetko Grgič, Gojmir Demšar, U-bald Vrabec in Pavle Merku. Torkovo srečanje v Slovenskem klubu je odprl novi predsednik Marko Kravos, fci je tildi vodil pogovor z glasbeniki. Prvi je spregovoril ravnatelj Glasbene matice Svetko Grgič, ki je poudaril pomembnost glasbene vzgoje pri mladini, žal pa je glede tega naša šola precej v zamudi. Zato je edinole Glasbena matica porok za nadaljnji razvoj glasbe v Trstu in na Goriškem, za to je tudi več dokazov, saj je iz te ustanove zraslo precej talentov. Dr. Gojmir Demšar je govoril o koncertni dejavnosti naš osrednje glasbene u-stanove in ugotovil, da je po začet- RESOLUCIJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA II SREDIŠČA ODSTRANITI NEDOVOLJENO KROŠNJARSTVO Trst mora ostati odprt vsem izmenjavam - Problem [e treba reševati v okviru podrobnega načrta in načrt za trgovinsko mrežo Mimo običajnega upravnega dela, ki je obsegalo kot vsakič najprej odgovore odbornikov za interpelacije svetovalcev in odobritev ali potrditev vrste upravnih sklepov, ki jih je predlagal ali zaradi nujnosti že sprejel občinski odbor, se je tržaški občinski svet ukvarjal na sinočnji seji najdlje z vprašanjem, la je postajalo čedalje bolj predmet negodovanja in je bilo vendar treba, da se ga uprava loti s primerno resnostjo. Gre za pojav nedovoljenega kroš njarstva, s prihodom v naše mesto nekontroliranih prodajalcev, ki parkirajo svoje potujoče (štacune* po ulicah ožjega mestnega središča in čestokrat tudi vsiljivo ponujajo svojo kramo še najrajši jugoslovanskim kupcem. Temu pojavu je v dobršni meri pripisati povečanje prometnega nereda in zastojev, kot tud: posejanosti središčnih ulic z odpadki,, r>recjV5£tn z, odsluženo embalažo. Zato je demokristjanska svetovalska skupina predložila resolucijo, ki obvezuje odbor, da začne ukrepati za odpravo”tega nesprejemljivega stanja, ki med drugim kazi podobo našega mesta. Resolucija je obrazložil svetovalec Rtchetti, ki je poudaril nujnost izvrševanja podrobnega načrta za mestno središče in izdelave načrta za trgovinstvo, v okviru katerih je treba izvajati posamezne posege. Zatrdil je, da mora Trst ostati odprt vsem izmenjavam in s tem v zvez/ zavrnil vsake psevdonacio-nalistične špekulacije ter omenil nezadovoljivo stanje mestne čistoče tudi v okolici. Odboru je predlagal razširitev področja, ki je krošnjarjem prepovedano, zaostritev nadzorstva in strožje nalaganje kazni za prodajo v že sedaj prepovedanih krajih, sodelovanje tudi drugih organov javnega reda z občinskimi čuvaji in sodelovanje z drugimi občinskimi upravami in deželo za zatiranje nedovoljenega krošnjarstva. Občinski svet je resolucijo odobril soglasno, čeprav so nekateri svetovalci (nastopili so predstavniki vseh skupin) obžalovali dosedanjo brezbrižnost uprave in poudarili, da predstavlja njih glas spodbudo odboru za učinkovitejše ukrepanje za naprej. • V nedeljo, 20. novembra, bo v Raveni na pobudo vsedržavnega zdru- ženja partizanov Italije vsedržavni zbor, katerega tema bo: (Solidarnost z žrtvami prevratniitva za odpravo nasilja, ki ogroža obstoj demokratično ureditve rojene iz odporništva.* Za udeležbo na shodu nudi vse potrebne informacije pokrajinski urad VZPI, Ul. Crispi 3, tel. 730306. Protest VZPI-ANPI zaradi skrunitve obeležja P. Retiju V zvezi z nedavno skrunitvijo spominske plošče protifašističnemu borcu ter predstavniku tržaškega CLN Paolu Retiju, ki je Dostavljena v spominskem parku pri Sv. Ju-stu, predsedstvo tržaškega pokrajin skega odbora VZPI-ANPI najodločneje pritestira proti kriminalnemu dejanju neznancev ter zahteva, da se krivci čimprej izsledijo in z vso strogostjo kaznujejo. Predsedstvo VZPI-ANPI meni, da so taka dejanja naperjena proti vsemu antifašističnemu gibanju in proti vsem tistim ki so se borili, in kot je to storil tudi Paolo Reti, žrtvovali svoja življenja za zmago svobode in demokracije. devajo >osredovati kvalitetno glasbo, pri čemer upoštevajo tudi želje abonentov. Ubald Vrabec je pohvalil dejavnost Glasbene matice, ugotovil pa je, da prihaja k nam na gostovanja premalo slovenskih u-stvarjalcev in zborov. Po Vrabče-vem mnenju je tudi zelo boleč problem slovenski radio Trst A in u-kinitev večernih oddaj, kar brez dvoma škodi glasbenemu razvoju in izobraževanju pri nas. Skladatelj Pavle Merku pa je razmišljal o položaju skladatelja v svetu in ugotovil različne pristope h glasbenemu ustvarjanju na Zahodu, Vzhodu in v Jugoslaviji, kjer edinole vlada ustvarjalna svoboda. Nasploh pa so vsi govorniki ugotovili, da je Glasbena matica koristen in pomemben kulturni dejavnik, ki posreduje koncertne dosežke tudi italijanskemu prebivalstvu. Sledila ie diskusija, ki je odprla nekaj problemov, predvsem glede organizacije glasbene dejavnosti pri nas. Naslednji torkov večer Slovenskega kluba bo posvečen 80-letnici Roberta Hlavatgja. KD za čimprejšnjo odobritev zakona o kraških rezervatih Včeraj sta se pod predsedstvom deželnega tajnika Colonija sestali stalni komisiji KD za izvajanje o-simskega sporazuma in za obnovo potresnega področja. Na seji komisije za izvajanje osimskega sporazuma, .je deželni odbornik Stop-per poročal o dosedanjem delu pri izvajanju sporazuma; udeležaici so še zlasti poudarili nujnost, da se pospeši upravni postopek za izvedbo javnih del, za katere .je vlada pred dnevi nakazal« 186 milijard lir. Razpravljali so tudi o reformi avtonomne tržaške pristaniške u-stanove in o številnih vprašanjih v zvezi s sporazumi o obmejnem prometu, obenem pa so poudarili nujnost čimprejšnje odobritve deželnega zakona o kraških rezervatih, ki bi lahko bil, po mnenju KD, pogoj za skupno italijanrko-jugoslo-vansko politiko za valorizacijo celotnega kraškega področja. V Vidmu se je sestala komisija za obnovo potresnega področja, ki je razpravljala o osnutku deželnega zakona za obnovo Furlanije. i Seja deželne svetovalske skupine KD I it .-rt- Izvršni odbor svetovalske skupine KD v deželnem svetu je pod predsedstvom svetovalca Biasuttija in ob prisotnosti deželnega tajnika vsestranskega razvoja. O zakonskem osnutku pa je Štoka v zaključku dejal, da So potrebni nekateri popravki, ki s« za Slovensko skupnost bistvene važnosti. Svetovalec Del Conte (KD) pa je zagovarjal zakonski osnutek, in zahteval Čimprejšnjo odobritev. Razprava bo še dolga, vsaj do, sobote, obstaja pa tudi Verjetnost, da se bo zakonski osnutek vrnil v pristojno komisijo, kjer naj bi ga naknadno proučili .............im.............................................i.m..illliiin.................. NA NEDELJSKIH VOLITVAH ŠOLSKIH ORGANOV Izvoljeni predstavniki staršev v razrednih svetih Volitve vodstva Združenja sodnikov Včeraj so se v tržaški sodni palači zaključile volitve deželnega vodstva Združenja sodnikov. V naši deželi so predložili tri liste: lista Magistratura indipendente je prejela 44 glasov in 4 mesta v odboru (De Paulis, Rosario, Lugr.ani in Visalli), Impegno costituzionale 31 glasov in 2 mesti (Bidoli in Salerno) .^Terzo potere pa 10 glasov in 1 mesto (Cola). Volili so tudi vsedržavni svet združenja, rezultatov tega glasovanja pa še nismo prejeli. Te volitve predstavljajo vsekakor premik na desno v prime rjavi z zadnjimi volitvami Višjega sodnega sveta oktobra lanskega leta, ko je Magistratura Indipende« te prejela 42 glasov, Impegno co-stituzionalc pa 37, glasov. Colonija določil za novega predsednika 6. deželne komisije svetovalca Persella, ki bo nadomestil Masutta. Svetovalec Masutto .je dal namreč ostavko zaradi prezaposlenosti v stranki in obvez pri problemih obnove ter pri uresničitvi osimskega sporazuma. Izvršni odbor je mpd drugim poudaril važnost zakonskega osnutka o strokovnem usposabljanju, načelnik svetovalske skupine Biasutti pa je napovedal predložitev zakonskega osnutka o družinskih posvetovalnicah. • Drevi ob 20.30 priredi sekcija KPI za Sv. Vid razpravo na temo: (Družinska posvetovalnica in ženška rajonska konzulta*. Poročilo Helene Brun-ner zaključki pa odgovorne pri deželni komisiji za ženska vprašanja Perle Luša. • Jutri ob 20.30 priredita sekciji KPI (Curiel* in (pristanišče* v Domu pristaniških delavcev, Trg Duca de-gli Abruzzi 3, praznik včlanjenja in praznovanje 60. obletnice oktobrske revolucije. ' Seminar pedagoškega odseka SSŠ Danes predavanje prof. Draga Žagarja V sklopu seminarja, ki ga pedagoški odsek Sindikata slovenske šole prireja za slovenske šolnike v zvezi z Malfattijevo minireformo, bo danes, 16. t.m., ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma predavanje prof. Draga Žagarja. PZE za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani na temo «Reševanje problemov in kreativno učenje kot obliki usmerjanja učencev k miselni fleksibilnosti ter k večji ak tivnosti in samostojnosti v procesu izobraževanja*. Aktualnost predavanja se neposredno povezuje na potrebo po večji jasnosti in strokovnosti proučevanja učnih ciljev in metod, ki sta potrebni pri izvajanju novih ukrepov in demokratizacije šole nasploh. Drevi v Križu aktiv KPI o regulacijskem načrtu Kriška, proseška in kontovelska sekcija KPI sklicujejo drevi ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu aktiv komunistov zahodnokraškega področja, na katerem bodo razpravljali o pripombah k varianti regulacijskega načrta. Poročal bo občinski svetovalec prof. Roberto Costa. SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI € DNEVNIK ANE FRANK» Z BOSETTIJEM IN NADO Predstava, ki je verno in zato ie toliko bolj pretresljivo oživila trpljenje pod nacizmom »Dnevnik Ane Frank* je doživel poleg filmske tudi več odrskih upodobitev. Eno teh smo videli sinoči v okviru abonmajske sezone Teatra Sta bile v režiji Giulia Bosettija in z Nado Malanimo v naslovni vlogi. Že sama vsebina vsakokratnemu režiserju ne dovoljuje večjega odklona od sporočila, ki veje pristno in nepotvorjeno z dnevnika, ki ga je pisala roka doraščajočega dekleta s spoznanjem zrele žene v izjemnih o-koliščinah podstrešnega skrivališča dveh židovskih družin ali pravilneje skupine židovskih ljudi v okupiranem Amsterdamu. To sporočilo ni samo eden najbolj pretresljivih dokumentov, je tudi in predvsem psihološko stanje na meji med strahom in upanjem, med vdanostjo in uporom, ki se ne kaže v nobeni herojski zunanji manifestaciji, pač pa v navezanosti na življenje, v radosti do življenja, ki ga doživljata Ana in Peter v svoji prvi čisti ljubezni. Epska moč »pnevnika» je prav v tem, da govori o strahotnem času, ki1 se za akterje v tragediji jn za tiste, ki jih predstavlja, tudi tragično izteče, ne s sovraštvom, ki ga otroško - mladeniška duša ne vremore, marveč z vero in upanjem. Umetnost režiserja in igralcev je NiiliMiiiMiHiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiHiiiiiiiiiiiuiiiniMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiHfiiifiimiiiiiiiiiimiH «Stanovanje* na Trgu Goldoni zato prvenstveno v tem, kako to psihološko stanje najbolj verno realizirati na odru, da zaživi bolj kot dejanje (ki ga skoraj ni) kot sporočilo, in kako doseči, da nam prodre v dušo danes, ko se zdi, da pozabljamo in da spet zapadamo v utvaro, da se kaj takega ne more več ponoviti. Vse priznanje Giuliu Bosettiju prav za ta skrupolozno intimni prenos »Dnevnika» na oder, ki je omogočil, da smo gledali tragedijo, kot da bi prisostvovali pravkar dogajajoči se resnici. Vse priznanje tudi i-gralcem, v prvi vrsti Nadi Malani-mi, ki je zaigrala vlogo Ane s pristnim čarom iskrenega otroka, ki pred nami sredi življenjske krutosti prisilnega sožitja osmerice v utesnjenem prostoru, zori v žensko, ki svoja spoznanja in svoja intimna čustva beleži v dnevnik, kot da bi beležila zavestno oporoko. Nekdanja pevka lahke glasbe se, nam je odkrila kot igralka globoke podoživ-Ijajske moči in naturiie izraznosti. V ubran igralski orkester se vključujejo tudi vsi ostali, vključno s scenografom in kostumerjem Ser-giom DVsmom. j. k. • S strani službe javne čistoče se nadaljuje čiščenje tržaških ulic. Zato bo danes ob 14. do 18. ure stopila v veljavo prepovod vožnje in parku ranja v Ul. Settefontane, v predelu med Ul. Padovan in Ul. Vergerio, v Ul. Signorelli in Ul. Ghirlandaio ter v predelu med Ul. Limitanea in 1 Vergerio. Objavljamo seznam izvoljenih predstavnikov staršev v razrednih svetih srednjih šol na Tržaškem. Obenem objavljamo za vsako šolo posebej podatke o udeležbi na volitvah. Že ob prvem pogledu lahko ugotovimo, da .je bila udeležba staršev, ki imajo svoje otroke v srednjih šolah, zelo visoka, sai se je volitev udeležilo poprečno 84 od sto. Najvišji odstotek so zabeležili na srednji šoli v Rojanu, najnižji pa na srednji šoli pri Sv. Ivanu in na Katineri. V prihodnjih dneh bo mo objavili podrobne podatke o volitvah medrazrednih svetov v okoliših didaktičnih ravnateljstev in volitvah razrednih svetov na višjih srednjih šolah in tečajih. Srednja šola Sv. Jakob: Volitev v razredne svete se je udeležilo 82,11 odst; volilnih upravičencev. Kot predstavniki staršev so bili izvoljeni: Razred 1. a: Jože Gerdol, Matija Smeljak, Jolanda Germani, Neva Pahor. I. b:' Klara Sluga. Marija Počkaj, Renata Pahlič, Irene Raini. II. a: Robert Petaros, Marija Do-brila, Livij Bogateč, Vera Petacchi. II. b: Adrijana Košuta. Eda Gombač, Albina Manfreda, Deana Žetko. III. a: Judita Močnik, Magdalena Furlan. Marta Košuta. Karmen Kalin. III. b: Daria Superina. Marija Jankovič, Ines Milkovič, Petra Korošec. Srednja šola Prosek: Volitev se je udeležilo 91,7 odst. volilnih upravičencev. Izvoljeni so bili: I. a: Rafael Stocca, Stanislav Budin, Jože Rebula, Katerina Ban. I. b: Egidij Castellani, Ivan Sardoč, Bazilij Danieli, Lidija Castellani. II. a: Aleksander Furlan, Milan Rupelli, Ludvik Starc, Lavra Rupelli. II. b: Karla Gruden, Miranda Blasom Renato Blason. Santino Stocca. III. a: Lavra Sedmak, Giauko Bri-ščik. Alojz Sedmak, Lidija Rupel. III. b: Anita Metelko, Mario Stocca, Mirko Stoka. Fabio Starz, Srednja šola - Križ: I. razred: Miroslav Povšak, Marija Pacor, Savina Verginella, Lucijan Tenze. II. : Bruno Guštin, Irma Rebula, Romano Rebula. Ana Marija Tenze. III. : Ida Puric, Emil Sedmak, Anton Kostnapfel. Ines Kostnapfel. Srednja šola - Nabrežina: Volitev v razredne svete se je udeležilo 79,3 odst. volilnih upravičencev. Kot predstavniki staršev so bili izvoljeni: I. a: Darinka Pertot, Lidija Gole-mac, Dorina Cunini, Marija Sedmak. I. b: Marija Cante, Danica Petelin .Bruna Leghissa, Marija Cante. II. a: Marija Pangos, Elda Peric, Sonja Slavec, Bruna Gabrovec. II. b: Angelo Skerk, Irena Milič, Marija Jazbec, Danica Skerk. III. a: Jožica Milič, Marta Zidarič, Ivanka Žužek, Ada Rakar. III. b: Bruna Leghissa. Elda Peric, Teodora Spetič, Livio Visintin. Srednja šola - Opčine: Volitev v lazredne svete se je u-deležilo 80,3 odst. volivcev. Izvoljeni so bili: I. a: Angela Hrovatin, Lidija Kralj, Ivica Simonič, Marija Natural. I. b: Peter Hrovatin, Anica Malalan, Armida Škabar, Lea Dmovšček. II. a: Marija Crismancich, Onorina Jerič, Elda Cibiz, Angela Hrovatin. II. b: , Marija Vidali, Anica Lenz, Lilijana Skerlavaj. Alojz Crismancich. III. a: Karla Calzi, Marija Guštin, Jolanda Švab, Danijela Levstik. III. b: Anton Malalan, Alberta Bu-kavez, Aleksandra Gori, Silva Fer-luga. III. c: Marija Košuta, Helena Tav-čer, Klara Gregori, Mira Hrovatin. Srednja šola - Dolina: Volitev v razredne svete se je u-deležilo 89,7 odst. upravičencev. Kot predstavniki staršev so bili izvoljeni: Razred I. a: Darij Hlabjan, Sergij Žerjal, Nevja Godina, Marčeto Prodan. I. b: Emil Smotlak, Adrijan Boneta, Ernest Smotlak, Guerino Benčič. II. a: Germano Švara, Danjel Lo-vriha Angel Salvi, Danilo Kocjančič. II. b: Natalija Dobrilla, Karla Mau. ri. Silvano Dobrilla, Ana Slavec, III. a: Emil Ota, Hermltuj Coretti, Klara Kocjančič, Majda Kozina. III. b: Oskar Kraljič, Danilo Starec, Magdalena Maver, Lucijan Ze-riali. Srednja šola - Sv. Ivan: Volilo je 67,7 odst. upravičencev (Sv. Ivan in Katinara). Izvoljeni so bili: I. a: Emilija Milli, Marija Inamo, Elda Ukmar, Emilija Ciacchi. I. b: Ondina Tavčar, Viktor Sik, Albina Pečar, Palmira Kebar. II. a: Franc Mljač. Elda Tomšič, Eda Čok, Ivanka Koršič. II. b: Anastazija Škamperle, Odineja Bevilacqua, Marija Beocari, Pavel Bo-nano. III. a: Marija Maver, Renata de Waldenstein, Josip živec, Anna Venne. III. b: Alma Paoli, Karlo Tomšič, Ana Albi, Franc Zetin. Srednja šola - Katinara: I. : Vera Gombač, Adrijana Gregori, Julijana Malalan, Lucijan Malalan. II. : Marija Saksida, Bruna Cacovich, Ernest Petaros, Adrijan Cacovich. III. : Antonija Pucer, Vera Gombač, Marija Tuljak, Ida' I regarc. Srednja šola - Rojan: Volitev se je udeležilo 97 odst. u-pravičencev. Izvoljeni so bili: I. : Lavra Gruden, Edvige Cibic, Ana Gulič, Štefanija Veljach. II. : Adrijan Semen, Franc Armani, Ana Pertot, Marija Starc HI.: Tereza Bertini, Marija Luiza Živec, Viktor Piščanc, Emilija Pertot. Tržaški pristaniščmk Luntti Raut-nik z ženo in dvema otrokoma, je včeraj dopoldne postavil šotor na Trgu Goldoni. Rautnika so izgnali iz stanovanja, ker potrebuje stanovanje lastnik sam. ter ne najde novega primernega stanovanja. Sam ne zahteva nič nemogočega, le primerno stanovanje za primerno najemnino; ustanova za ljudske gradnje je zavrnila njegovo prošnjo, v Trstu pa so najemnine praznih stanovanj nedosegljive za delavca, ki mora vzdrževati družino. Sindikat SUNIA se je zanimal za ta primer, kajti v Trstu je mnogo praznih stanovanj, ki jih lastniki nočejo oddati v najem, ker bi morali zaradi zamrznjenih najemnin zahtevati za ta stanovanja po nji-hovnem mnenju prenizko najamni-no. SUNIA sedaj zbira podpise pod zahtevo, da oblasti prisilijo lastnike, da oddajo prazna stanovanja v najem. • Ministrstvo za turizem in prireditve je objavilo uredbo o dodelitvi predujmov denarnih podpor za glasbeno u-dejstvovanje. Zainteresirane ustanove lahko dobijo podrobnejše informacije v uradu za prireditve Pri tržaški prefekturi. soba št. 26 Razna obvestila V nedeljo, 2(1. t.m., vabijo slovenski verniki iz salezijanske župnije v Trstu, Istrska ulica 53, na srečanje z ansambloma Galebi in Taims z Opčin. Spored: ob 10. uri bo mladinska maša, pri kateri bo igral ansambel Galebi, popoldne ob 18. uri pa bo koncert slovenske narodno - zabavne glasbe, ki ga bo izvajal ansambel Taims. Prostovoljni' prispevki so namenjeni Skupnosti Družina Opčine za dograditev njihovega doma. Gledališča VERDI Danes, ob 20. uri prva predstava Wagnerjeve opere v originalu (Leteči Holandec*. Pri gledališki blagajni so na razpolago preostale vstopnice. ROSSETTI TEATRO STABILE — Danes, 16. t.m., ob 20.30 Cooperativa Teatro Mo-biie »Dnevnik Ane Frank*. Druga a-bonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja Pri osrednji bla gajni (Pasaža Protti). Včeraj-danes Danes, SREDA, 16. novembra ALBERT Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 9.28 — Luna vzide ob 11.50 in zatone ob 22.16. Jutri, ČETRTEK, 17. novembra LJUBA , Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13,4 stopinje, najnižja 7,8, ob 13. uri 13,4 stopinje, zračni tlak 996,1 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, nebo 9/10 pooblačeno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. novembra 1977 je v Trstu umrlo 18 ljudi. UMRLI SO: 27-letni Guido Slataper, 33-letna Ariella Battaggia por. De Paola, 76-letni Mario Franzutti, 71-letna Rosa Premru, 83-letna Maria Nasciguerra vd. Busatto, 73-letna Maria Craizer por. Galletta, 79-letni An-diea Bianchi, 70-letna Giuseppina De-lucca vd. Belluschi, 75-letni Antonio Valerio, 62-letni Narciso Abrami, 80-letna Rosa Lombardo vd. Virani, 75-letna Maria Mottica vd. Pituzzi, 34-letni Mauro Magarelli, 74-letni Gu-stavo Covach, 42-letni Bruno Segrč, 84-letna Maria Valentinčič vd. Škabar, 63-letni Vincenzo Liuzzi, 65-letna Clelia Graziadei. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1, Ul. Bonomea 93, Ul. Zo rutti 19. (od 8.30 do 13. in od lf. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Mirko Mahnič ŽE ČRIČEK PREPEVA ali velika beseda v mariborski čitalnici Režiser in lektor MIRKO MAHNIČ Scena Niko Matul Kostumi Milena Kumarjev* V petek, 18. t.m., ob 20.30 za abonma red A - primierski V soboto, 19. t.m., ob 20.30 za abonma red B - prva sobo-ta po premieri in red F • s8V dikalni V nedeljo, 20. t.m., ob 16. ud za abonma red C - prva nedelja "po premieri in red G - P°' poldanska predstava na da* prazpika . V ponedeljek, 21. t.m., ob 16-url za abonma red H in red I V sredo, 23. t.m., ob 20.30 za abonma red D - miadinskj v sredo in red E - mladinski v četrtek STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s koordinacijskim odborom prosvetnih društev dolinske občine vabi k vpisu abonmaja za sezono 1977-78 v gled*' lišču (France Prešeren* v Bolj uncu. SPORED PREDSTAV: 1. Oton Župančič: VERONIKA DESENIŠKA 2. Alviero Negro: BUNKER 3. Branislav Nušič: OBLAST 4. Aleksej Arbuzov: IRKUTSKA ZGODBA 5. Kole Cašule: VRTINEC 6. Dario Fo: SEDMA KRADI MALO MANJ 7. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Vsaka predstava bo odigran* dvakrat (na dan sobote in M dan nedelje). Vsak abonent bo imel zagotovljen sedež v dvorani- Cene za sedem predstav: Odrasli: študenti: 5.000 lir 2.500 Ur Vpisovanje abonmajev v gl^®' lišču (France Prešeren* v Boljun cu ob delavnikih (razen sobote) od 19. do 21. ure ter pri poverjenikih prosvetnih društev. LA ČA^PELLA UNDERGROGNj Ul Franca 17, bo predvajala od trtka, 17. do sobote 19. t.m.; °b « 20. in 22. uri, prvič v Italiji 28 ^ film slovenskega režiserja Mati® Klopčiča (Vdovstvo Karoline ?-aa 8 (1977) v katerem nastopajo Zupančič, Boris Cavazza, Anton Pf* ' Polde Bibič. Pri predvajanju ti ^ bo prisoten tudi režiser Klopčič, k' vodil diskusijo o filmu. Film bo v venščini z italijanskimi podnapi*1-# # * Ariston Zaprto zaradi počitka. Mignon 16.00 (Quella pazza fam'» Ficus*. Barvni film. j0 Nazionale 16.00 (Tintorera, lo s^1' a che uccide*. Susann George, J1 ^ Lewis. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film. -j. Grattacielo 16.30 (Bilitis*. Mojstm na Davida Hamiltona. Prepov^j^ mladini pod 14. letom. Barvni Excelsior 15.30-22.15 do ho P8^ Gian Maria Volonte. Prepovej mladini pod 14. letom. Barvni *' Fenice 16.30 (Black Sunday». M8 Keller, Robert Shavv, Bruce ” Barvni film. Eden 16.00 (Messalina, Messaim^ Anneka di Lorenzo, Thomas M> -Prepovedan mladini pod 18. le Barvni film. e>, Ritz 16.00 (Una giornata partico'8 f, Sophia Loren, M. Mastroianni-vni film. ^ Filodrammatico 16.00 (Innocenza ^ tiča*. Prepovedan mladini P™ ietom. ^ r Cristallo 15.30 (007 la spia che fillfl' rnava* Roger Moore. Barvni Aurora 16.00 (Wagon Uts con _ cidi*. Gene Wilder. Barvni *> j,» Capltol 16.30 (Lorgia del terzo Prepovedan mladini pod 18. le Barvni film. Moderno 16.30 dndianapoUs*. Newman. Barvni film. colP ii- Impero 16.00 (La pantera rosa y ^ sce ancora*. P. Sellers. Barvni Ideale 16.00 (I quattro del dr8^°gat-ro». Ti Lung, Wanda Pinger-vni film. Vittorio Vencto 16.00 dl gatto occhi di giada*. Corrado Pann, la Tedesco. Prepovedan mladin1 14. ietom. Barvni film. np. Radio 16.00 (Piedone a Hong B® ti Astra 16.30 cColpisci ancora J Dean Martin .Barvni film. ..jf Volta (Milje) 16.00 (Robin Hood * ^ ciere di Shervvood*. Pustolovski za vse. Ob 4. obletnici smrti Alojzij8^ daruje družina 10.000 Ur za SkuP Družina Opčine. .. p- V spomin na Vojteha Corsind^. rošca daruje družina Leopolda A**^ na 25.000 lir za Dijaško Maticu- ^ Namesto cvetja na grob Valerd ^ nardon darujeta Angela in Karlo 5000 lir za PD Škamperle. Popravek: Ob 10. obletnici sina Draga (Pangerca (in ne Prf*® v kakor je bilo pomotoma objavUe™'jO nedeljski številki) daruje maP18 tisoč lir za Dijaško matico. ^ Mali oglasi KUPIM nezazidljiv teren pa katerekoli veUkosti. Telefon ™ Kr«i“ ZA IZBOLJŠANJE PREČNIH CESTNIH ZVEZ NA NAŠEM OZEMUU € ___________________________________________ Pokrajinski načrti za nadvoza v miljski in nabrežinski občini Prvi bo povezal obalno cesto s Korošci, drugi naj bi prešel v železnico med nabreiinskim zdraviliščem in Sempolajem 2fl^^eP'sna oblika tržaškega o-ki se kot ozek trak vleče Buljskega Lazareta do štivana v k. fr* od jugovzhoda proti severoza 'n nagel višinski prehod od n ‘noma ozke. obale h kraški pla-la '• sta bržkone naravno narekova-načrtovanje in izgradnjo promet- GORIŠKI DNEVNIK Vez . ~lrastruktur, ki kar dobro po-^ njejo kraje naše pokrajine v po-smeri, mnogo težavnejše so , P^ne povezave. Če je bil to pred leti in desetletji, ko m je prebivalstvo gibalo veliko rt, ni’ Je še toliko bolj vreden skrbi sPodS' k° vs'i.iuie družbeni in gobarski razvoj vsakodnevno preje nanjePreb'vastva po ozemlju, ki Kob^dčno vse tržaško predmestje, jj. a stvarnost postavlja seveda tu- jaons^e Probleme, oziroma stare vsaj Stivana do Milj se lahko pelje-sn J30 °*)alni cesti, vzporedno z njo : ,narn, vsaj za dober del poti, na ** Pokrajinske ceste in »trbiška* ^rala. Po vseh teh teče pro-Sre.tako z javnimi kot z zasebnimi vSari razmerorna zadovoljivo, potu,, ^ruSače pa je s prečnim pro-tttes?ttl’ s ^rasa na obalo in v vaj ■ Če odmislimo openski tram-bu ’ je najkrajša povezava in te?!' n.ekai mesecev trajajočih po-sjjJPbh' začel, upajmo v kratkem, cest Voz’^' se začenjajo »težavne* iwne zveze že od kraškega k obal-ajjP.delu nabrežinske občine, se DfT® Jujejo z zastoji in pregostim lici p om na Furlanski cesti, v U-^^ommerciale in po Ulici Fabio PrnM0, prav tako postavlja resne sluh,- e zveza med obalo in Milj-hribi. / tie aze> da so se pristojne krajevni, a • ave 'otile resneje ukvarjati z rešitev tudi temu vpraša-fas?-n°st, zlasti, glede potrebnega dov je upati, da jih bodo mogle pre hitro uresničevati, čeprav je Vldn'................. . ---o------- i--------o— d0 Popolnoma upravičena, spričo hkuše^j'h ne ravno navdušujočih luj^drti za velike cestne infrastruk-Dilj' za katere bi velik del finanč-batr>. sredstev zagotovili z naložili 'I''* za uresničevanje gospodarskih ga vidika. Tako organizira združe nje »Union* zlasti nedeljske izlete. V poštev prihajajo kraji v naši deželi, Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. S takim1 izleti skuša združenje prispevati k poglabljanju spoznavanja prebivalcev iz tistih krajev. Prav v tem srn slu je žel velik uspeh izlet v Dobrovo, ki ga je združenje «U-nion» pred nedavnim organiziralo. Združenje posveča posebno pozornost izletom v Slovenijo. Udeleženci izletov so ljudje slovenske in italijanske narodnosti, ki se zelo zanimajo za starejšo in novejšo zgodovino našega naroda. V naslednjih tednih bo združenje «Union» priredilo še več zanimivih izletov. Tako bo kmalu izlet v Metlika, kjer je med vojno bilo v partizanskih odredih več Tržačanov. V nedeljo, 20. novembra, bo izlet v Gonars, kamor bo potovala skupina 300 izletnikov. V Gonarsu se bodo poklonili spominu padlih pred spo- menikom v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču. Po kratkih kome-moracijskh govorih bo 70-članska godba cKi Korošcev nad Miljami zaigrala »Žrtvam*. Izletniki si bodo nato ogledali Vilo Manin, zadružno klet v bližini Passariana, nakar bodo potovali dalje do kraja Sacile, kjer bo kosilo. Popoldne bo koncert mladinske godbe na pihala od Korošcev, zvečer pa bo ples ob zvokih ansambla »Bogateč*. Ob tej priložnosti bo tudi bogata tombpla. Naslednjo nedel jo bo izlet v U-mag, Vrsar in U mski kanal. Izletniki bodo potovali z motorno ladjo «Edra». To bo tudi zadnja vožnja te ladje, kar dela izlet še toliko bolj zanimiv in privlačen. Navedli smo nekaj pobud združenja »Union*, ki dokazuje vsestransko dejavnost njegovega vodstva, ki poleg drugega nudi svojemu članstvu obilo razvedrila, a tudi drugačnega izobraževanja. V Dolini uspešno martinovanje z nagraditvijo vinogradnikov martinovanje 77 Ure v.?s>niskih sporazumov, bodo po Dfom prav Sotovo razbremenili o()a| h oziroma olajšali prehod od a]j ? h planoti, saj bi morale nove ■ Ol5novijene povezave prevzeti naj-tovornega in hitrega pro- veči'1nov*jene povezave prevzeti naj •tet C*e* tovornega in hitrega pro-bost' Kar zadeva krajevni promet, ju j® nemajhnega pomena načrta, ki UpJe Prevzela tržaška, pokrajinska h>zo ‘ Prv* rešuje s cestnim nadrlo 111 povezavo med miljsko obal-in Korošci in" je ’ že' dokaj 80o saJ je zanj zagotovljenih dpi n*lhjonov lir in zapade prav te Vfii^jetjem rok za predložitev izbo 'n'h načrtov in ponudb, ki jih stv^enila posebna komisija. S tem čan 3 ne k° upravni postopek kon-ne ’ arnpak je mogoče računati, če fcsrr v^e c*° P°s('hnih težav, na u-,citev v srednjem roku. vjy ^rugi načrt, ki bi moral odpra-cbalPrometne težave na prehodu od s|(e n®fta h kraškemu delu nabrežin-juB °učine, ali vsaj njegovega več-Dadv e'a’ za(lpva 700 m dolg cestni (eJvz nad železnico med zdraviliš-»jH ln Sempolajem. S tem bi odpra-VufJtjprda najnerodnejši in najne-te2n?i,i še preostali cestni prehod liti Vrhniške tire na našem ozem-(i)a v ta namen je pokrajina naro-8W i ■ Podrobni načrt, ki je že 'zdelan, treba bo pa še pridi zanj finančna sredstva, tu-veri tem primeru znesek, ki bo li'0ri n° .iDliš.ii milijardi kot 500 miti; 01,1 Ur. časi niso ravno obetav-<<»ti Da je vseeno, da bodo prilil Ve .oblasti upoštevale potrebnost čilgpristnost tega dela in omogo-ojegovo čimprejšnjo uresničitev. Stiriurna stavka industrijskega sektorja Z načrtno politiko naložb zagotoviti gospodarsko rast Delavcem industrijskega sektorja so se pridružili zaposleni v bolnišnicah, brezposelni mladinci ter dijaki višjih srednjih šol ^stra dejavnost Združenja Union» Sicg^ošenje Union* se že več let, gan: .ne brez težav, trudi, da bi or,-al° pobude, ki bi bile veči-*Dhu. tretja pa Ivanu Prašlju. Vinogradnika, ki sta prejela prvo nagrado tako za belo kot za črno vino, sta dobila vsak po en pokal in diplomo, medlem ko so za drugi in tretji mesti prejeli kolajno in diplomo. V okviru vsedržavnega boja industrijskih delavcev ter njihove včerajšnje 4-urne stavke, ki jo je oklicala vsedržavna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL, sta bili dopoldne dve zborovanji industrijskih delavcev, v Gorici in v Tržiču. V Gorici se je manifestacija pričela ob 9.30 z odhodom sprevoda izpred parka Rimembranza. na čelu katerega so nosili številne transparente, med temi tudi nekatere dvojezične. Včerajšnji manifestaciji industrijskih delavcev so se pridružili tudi uslužbenci bolnišnic, brezposelni mladinci in italijanski ter slovenski dijaki višjih srednjih šol. Na Travniku, kjer so priredili zborovanje, je v imenu uslužbencev bolnišnic Emilio Gondolo izrazil prepričanje, da vprašanja, ki se pojavljajo v bolnišnicah, ne bodo ostala znotraj teh ustanov, ampak da jih bodo ■ kot izrazito družbena vprašanja reševali na sejah tovarniških in conskih svetov. Predstavnik dijakov Franco Jur-laro je sporočil solidarnost s stavkajočimi delavci ter dejal, da se v tem času dijaki borijo proti podražitvi vozovnic (od 30 do 50 odstotkov) in za boljše storitvene prevoze. Prebral je več letakov, ki so jih razdelili pred tovarnami in med temi tudi v obliki odprtega pisma dveh študentov napi sani letak, v katerem mladeniča iz delavske družine opisujeta gmotne stiske v družini, ki nastajajo zaradi draginje in vpisa njegovega očeta v dopolnilno-blaga mo, zaradi katerega so se zmanjšali prejem ki. Izrekel je pripombe na račun na deželi sklenjenega sporazuma o ceni vozovnic ter napovedal za pri hodnje dni skupno z delavci sklicano zborovanje v Gorici, na katerem bodo podrobneje opisali svoje zahteve. Član deželnega tajništva sindikalne federacije Carlo Bravo je uvodoma rekel, da se delavci zavedajo, da se morajo v sedanjem kriznem trenutku odpovedati' marsičemu, toda na to žrtev so pripravljeni pod pogojem, da se poveča število delovnih mest, da podjetja z državno udeležbo prevzamejo nosilno vlogo v italijanskem gospodarskem razvoju. De- ni volje po načrtovanem razvoju celotnega sektorja, v Safog, Simo, Ansaldo, podgorski tekstilni tovarni itd. Mnogi od teh gospodarjev uporabljajo javna sredstva za poslovanje svojih obratov ter izsiljujejo javno upravo z grožnjo o za- MLADINSKI ODSEK PD «0. ŽUPANČIČ* in ŠD »JUVENTINA* priredi jutri, 17. novembra, ob 20.30 v Domu «Andrej Budal* v štandrežu srečanje s prof. VLAD1AIIROM NANUTOM ki bo predstavil svojo knjigo »Strutture organizzative. sviluppo tecnologico e conflitti nelle im-prese mdustriali*. Spregovoril bo še o svojih raziskavah glede današnje ekonomske krize. pori podjetja, če bi ti viri usahnili. Bravo je analiziral še drugi a-spekt politike gospodarjev v sedanjem trenutku. Namesto da bi svoje obrate posodobili, oddajajo svoja dela obrtnikom. S tem pospešujejo »črno delo* in hude socialne probleme. To ni način, kako zagotoviti delovna mesta, je dejal Bravo. Zahteval je načrtno politiko za posamezne sektorje ter izrazil upanje, da se bo skorajšnji sestanek med Andreottijem in sindikalno federacijo, na katerem bo beseda o vseh navedenih vprašanjih, uspešno sklenil. OS RAZDEJANJU TRIM STEZI V PCVM1 KOMU KORISTIJO TAKA DEJANJA? • Avtomobilski klub Italije je razpisal natečaj za dve mesti diplomirancev na univerzi in petnajst uradnikov z diplomo višje slednje šole. Pojasnila dobijo zainteresirani v pisarni Avto kluba na Tržaški cesti. Pred manj kot mesecem dni smo s ponosom otvorili prvo trim stezo na Goriškem ter smo jo z velikim veseljem predali njenemu namenu. Namenjena je bila vsem ljubiteljem rekreacije v naravi, ki naj bi ta o-bjekt vzljubili in ga čuvali kot nekaj zares edinstvenega. Hudo pa nas je prizadela vest, da so v teh dneh neznani storilci naš nekajmesečni trud uničili, s tem da so večino kažipotov ter tabel, ki o-značujejo posamezne vadbene postaje razbili ali ukradli'. Ko smo trim stezo urejevali, smo računali tudi na to, da bo potrebno od časa do časa kako orodje oz. znake popraviti ali zamenjati. Sploh pa nismo pomislili, da bo v tako kratkem času sad našega dela in prizadevanj namerno in načrtno uničen. Mislimo, da sta besedi »namerno* in «načrtno» edini, ki jih lahko pri tem uporabljamo. Nesmiselno bi bilo namreč misliti, da bi kak domačin iz lastnih potreb uporabil lesonit, iz katerega so bile table napravljene. Prav gotovo so bili storilci tuji ljudje, ki jim ne gre v račun, da so bila navodila na posameznih tablah v slovenščini in da smo bili prav Slovenci pobudniki te nove zvrsti športno - rekreacijskega udejstvova- ................................................ SVEČANOST BO OB PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRA V Novi Gorici bodo postavili temeljni kamen za izgradnjo prepotrebnega kulturnega centra Poimenovali ga bodo po predsedniku Titu ■ V njem bo več dvoran, študijskih sob in umetniška galerija - Tudi knjižnica «.France Bevk» se bo preselila v center Poleg nagrajenih vinogradnikov, so se letošnje dobro uspele prireditve udeležili tudi Boris Bandi, . . Ignacij Ota,,,Zori Pangerc. Zorko lavskemu razredu prisojaio krivdo, Jurjevič, 'Vojko, Lovrenc in Jožef ria Hfl mrvi Štra.jn, Sergij in .Zdravko Kocjan, Ludvik Križmančič, Roman Srriot-lak, Milan"Pangerc, Egidij Pečar in Dani Žerjal. Po nagrajevanju je še nastopil pevski zbor z nekaterimi pesmimi ter zaključil kulturni spored z Vrab-čevo »Zdravico*. Nato je harmonikar Bruno Bajt z Jezera razveselil in zabaval mlade in stare pare, medtem ko so se ljubitelji domače kapljice zbrali na dvorišču, kjer so organizatorji odprli osmieo. IZLET V SACILE z bogatim programom 20. novembra OBISK VILE MANIN V PASSARIANU in KLETI V BERTIOLU 2 vmesnim postankom v GONARSU, kjer se bomo Poklonili spominu žrtev zadnje vojne v tamkajšnjem koncentracijskem taborišču. 7®-ČLANSKA MLADINSKA GODBA OD KOROŠCEV NAD MILJAMI BO ZAIGRALA ŽALOSTINKO «ŽRTVAM». ^“Poldne koncert mladinske godbe, nato zabava z ansamblom BOGATEČ. Informacije in vpisovanje na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel- 64-459 (vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob sredah), v soboto ^ 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30. Opisovanje vsak dan tudi v gostilni »Pri Sonji* v Lonjerju. Žo letos pričetek gradnje socialnega centra pri Domju Kaže da bo vendarle kmalu prišlo do gradnje socialnega centra v industrijski coni. o katerem se že dolgo govori, a se doslej še nj u-krenilo nič konkretnega. Ustanova za industrijsko cono v Trstu je včeraj napovedala, da bodo že v tem letu pričeli z gradnjo, spomladi leta 1979 pa naj bi socialni center že pričel poslovati. Tako je pred kratkim sklenil izvršni odbor ustanove, ki je dodelil izvedbo gradnje podjetju Canarutto. Socialni center bo stal pri Domju. ob pokrajinski cesti, ki vodi v Boljunec. Obsegal bo poleg pri marnih urbanizacijskih infrastruktur, prostore za menzo, v kateri bodo lahko istočasno postregli 1.50(1 ljudem. Nadalje bo obsegal veleblagovnico. ki jo bodo upravljale Delavske zadruge, otroške jasli in zdravstvene strukture (ambulanto za prvo pomoč in radiološko ambulanto). Center bo za delavstvo, ki je zaposleno v industrijski coni, velika pridobitev. Vprašanje je le, če bodo sklepi EZIT v celoti uresničeni v določenih rokih. da je preveč stavk, da mrzi delo in 'da je preveč odsoten na delovnem mestu', je dejal Bravo, toda resnična krivda za krizo je na stra-. ni gospodarjev, ki v času gospodarskega razcveta niso vlagali v svoje obrate in jih modernizirali. Bravo je priznal, da ima naša gospodarska kriza tudi mednarodne razsežnosti, toda svoj delež krivde zanjo nosijo tudi zasebni gospodarji in država, ki se niso znali organizirati, da bi bili sposobni preprečiti posledice mednarodne krize. Zasebni gospodarji so prezrli družbeno vlogo zasebnega podjetja ter so smatrali podjetje za molzno kravo. Namesto da bi dobiček investirali v obrate, so, ga nosili v inozemstvo. Sedaj si zamišljajo, da bodo krizo premostili z enakim izkoriščanjem delavcev. Takšni primeri se vidijo v Ttalcantieri. kjer ESU® BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - tJLICA F. FIl.ZI 10 • S? fjT - -t. H5 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15.11. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt Sterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 877,25 860.-1620.-396,— 379.— 24,90 387.— 54,20 765.-359.-r 140,-180.— 157.— - 19,50 19,50 41— 41— NOVA GORICA - V najmlajšem slovenskem mestu bodo po vsem sodeč 29. novembra, torej ob dnevu republike postavili temeijni kamen za izgradnjo prepotrebnega objekta — kulturnega centra, ki naj ga bi na predlog izvršnega odbora Kulturne skupnosti imenovali po tovarišu Titu. Kulturni center ne bo pomemben samo za obstoj dosežene ravni živahne kulturne tvornosti tega območja, ampak bo pridobitev za regijo kot tudi za Slovence v Italiji. Gradili ga bodo v dveh fazah. V prvi bodo zgradili večjo in manjšo večnamensko dvorano s spremnimi in skupnimi prostori, vsi drugi prostori pa bodo v zgradbi druge faze. Velika dvorana bo namenjena za vokalno instrumentalne koncerte, (filmske,.predstave, proslave, akademije, zborovanja, komorna dvorana pa za filmsko- gledališče in lutkov-‘rro- 'dejavnost. Druga faza kulturnega' centra, ki bo stal v hčpdsčedni bližini novogoriške občinske, skupščine, objekt prve faze bo za salonom Meblo, naj bi začeli graditi leta 1980, končan pa bo okoli leta 1985. Novi kulturni center v Novi Gorici bo imel prostore tako za kulturno u-metniško dejavnost kot za družbenopolitično dejavnost. Za gledališko dejavnost bo namenjena dvorana s 400 do 500 sedeži, mala dvorana pa bo imela okoli 150 sedežev in večjo študijsko sobo z okoli 50 sedeži za bralne vaje in sgje. Prostor v Centru bo dobila tudi knjižnica Franceta Bevka, ki že od kopisov ima vpisanih več kot 6000 prebivalcev novogoriške občine. Končno bo tudi glasbena dejavnost dobila svoj prostor. Tradicija na tem področju je na Goriškem bogata. Še posebej velja omeniti zborovske pesmi. Za omenjeno dejavnost bo prostor v veliki dvorani, kjer naj bi i-meli tudi orgle, prostora pa bo za okoli 500 ljudi. V okviru kulturnega centra bo tudi galerijska dejavnost. Med drugim bodo likovniki dobili galerijo za postavitev okoli 50 eksponatov in pa atelje. Program kulturnega centra vsebuje tudi ustrezne prostore za filmsko kulturo. Kinodvorana s 450 sedeži in filmsko gledališče s 150 do 200 sedeži bosta prav gotovo dobrodošla, saj vemo, da Novogoričani nimajo primerne dvorane za filmske predstave., . • Možnost* za delovanje bodo dobili tudi različni klubi. Zgradili bodo prireditveni prostor z okoli 50 sedeži, delovne prostore za fotokino dejavnost, temnico, laboratorije. Pri zunanji ureditvi kulturnega centra bodo upoštevali možnost prirejanja letnih prireditev, v sklopu centra pa naj bi bile tudi ostale dejavnosti kot prodaja plošč, knjig, cvetja, izdelkov umetne obrti, prodajalna galerije umetniških del itd. Tako se bo torej tudi v Novi Gorici na kulturnem področju premaknilo na bolje. Sredstva za prvo fazo, vrednost del bo okoli 35 milijonov din, so v glavnem zagotovljena, po- svoje ustanovitve nima 'primernih Pa fe obli.ubila tudi kulturna J ... skupnost Slovenije. pogojev za delo in se je morala v skoraj 30-letnem delovanju že nekajkrat seliti. Knjižnica, ki ima prek 100.000 knjig, časopisov in ro- fllllllllllllKIKIIIIIIII Hilli ■•111111(1111111111111111 MMIIIII Ulit Hll 1111(1 Hill HUMI 11*11111 llllll ■■1111111111111111111111 Hill TISKOVNO POROČILO USTANOVLJENA MLADINSKA SEKCIJA SSk V GORICI Okvir delovanja boj za naše narodne pravice Prve seje goriške mladinske sek-1 Okvir delovanja mora biti boi za cije SSk se je udeležilo precejš- naše narodnostne pravice s kritič-nje število mladih in nekaj odbor-! nim pogledom na italijansko poli- J: ALIČ MENJALNICA vseh tujih valut nikov goriške SSk, prisotni pa so bili tudi predstavniki iz Trsta. Uvodni govor je imel dr. Karlo Brešan. Ta je poudaril veliko važ nost nove mladinske sekcije Dri usmerjevanju delovanja celotne Slovenske skupnosti na Goriškem. Nato je prevzel besedo Mirko Špacapan. Razložil je, kako in z.a kaj je prišlo do uvodne seje: v mestu in okolici .je zrasla skupina mladih, ki si šele utira pot v zamejsko politično življenje. Tej širši skupini je treba posredovati smernice za bodoče politično udejstvovanje, ki naj obsega vse probleme, ki se tičejo nas zamejcev, pa tudi večinskega naroda. Mladinska sekcija naj bi tvorila jedro, okoli katerega bi se sčasoma zbral širši krog. Sledil je pozdrav Marjana Ter-pina, predstavnika »mlade generacije*, ki je veliko pripomogla k prenovitvi in pomladitvi stranke. Marjan Terpin .je nato podal izvleček zgodovine političnega udejstvovanja zamejskih Slovencev, s poudarkom na slovenskih političnih formacijah. Posebno pozornost je posvetil obdobju, ko je prišlo do decentralizacije SSk z ustanovitvijo številnih odborov in sekcij. V tem duhu bo tudi goriška mladinska sekcija uživala najširšo avtonomijo. Njena naloga je, da stimulira napredno delovanje v stranki in da se bavi z mladinsko problematiko bodisi v lokalnem bodisi v širšem smislu. Nato je prevzel besedo tržaški predstavnik Ivo Jevnikar, ki je poudaril potrebo jxj tesnem sodelovanju med goriško in tržaško I mladino. tično, kulturno in socialno življenje. Mladinska sekcija — je zapisano \4 tiskovnem sporočilu — mora torej zastopati, vse politične komponente, ki so značilne za zamejsko mladino. Končno so mladinci izvolili ožji odbor, v katerem so Marko Cotič, Davorin Devetak, Goran Ru-stja, Milenka Rustja in Ivan Sirk. Predsednik je lleana Sirk, tajnik pa Mirko Špacapan. Prisotni so tudi določili datum prihodnje seje, ki bo v petek, 18. t.m., ob osmih in pol na sedežu goriške SSk. Prijavili vinski pridelek Konzorcija za zaščito tipičnih vin «Collio» in »Isonzo* obveščata vi nogradnike, da zapade 29. novembra rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka. Kmetje morajo uri javiti tudi odgovarjajoče količine pridelanega grozdja. Člani konzor cijev se lahko v zvezi s tem ja vijo v pisarni konzorcijev v Ul. Morelli 37. Za kmetovalce Krmi-na in Dolenj bo strokovnjak na razpolago v gostilni Leon d oro na Trgu Libertk v Krminu v petek, 18. novembra, ob 10, uri. Deželno zborovanje trgovskih zastopnikov V deželnem avditoriju v Gorici je zveza trgovcev priredila šesti deželni shod trgovskih zastopnikov, na katerem je deželni predsednik kategorije inž. Trebbi v svojem poročilu obravnaval različne vidike tega poklica. Ugotovil je, da gre preko trgovskega zastopnika okoli 75 odstotkov bruto narodnega proizvoda. Obsežno je govoril o spremembi sedanjega zakona o opravljanju tega poklica, ki predvideva obvezno obiskovanje kvalifikacijskih tečajev. Predsednik vsedržavne zveze trgovskih zastopnikov (FNARC) Ugo Volpi je govoril predvsem o sindikalnih vprašanjih ter o pogajanjih s Confindustrio o obnovi gospodarskega dela sporazuma. Podtajnik Confcommercio dr. E-spedito Panza je osvetlil nove zakone, ki jih bodo v letu 1978 sprejeli o davčni reformi. V razpravi so govorili o težavah in napakah v delovanju socialne ustanove ENA SARCO ter o vključevanju številnih nedokumentiranih stroškov, ki jih ima običajen trgovski potnik pri svojem delu', v davčne odbitke. Goričan Edo Apallonio je predlagal, naj bi trgovskim potnikom preskrbeli olajšave za vožnje na avtomobilskih cestah ter da bi dobili podoben dokument, kot ga imajo za nakup pogonskega goriva. Na shodu so spregovorili nekateri voditelji strokovnih in varstvenih u-stanov te številne kategorije, njenemu sestanku pa so prisostvovali župan De Simone, podprefekt dr. Lavadera, generalni tajnik trgovinske zbornice dr. De Rocco in predstavnik urada za neposredne davke Danese. , ’ stoletja (rodil se je v Gorici leta 1890, umrl pa v Rimu 1932), hoče nadaljevati vrsto antoloških razstav Josipa Tominca (1966). Leo polda Perca (1973) in Vittoria Bo-laffija (1975), ki so jih z velikim uspehom priredili v tem muzeju in tudi prikazati sodobnikom dela najbolj znanih aoriških slikarjev. Del Neri je v duhu svojega časa bil mestoma naturalist, mestoma pa ekspresionist in futurist. Bavi' se je z najrazličnejšimi tehnikami, napravil je precej fresk, ukvarjal se je tudi z osnutki za poštne znamke. Ob otvoritvi razstave bodo izdali tudi ustrezni katalog o življenju in delu Edoarda Del Nerija Oris sli-karfa: je napisala dr. tMadda!ena Malni Pascolettt. Razstavo je pripravil ravnatelj goričkega muzeja Guido Bradgschia. Zaposlitev za geometre Na goriškem županstvu nameravajo zaposliti nekaj geometrov. Prošnje na kolkovanem papirju, skupaj s predpisanimi dokumenti, morajo interesenti predložiti najkasneje do 12. ure 26. novembra letos. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu za osebje. Razna obvestila športno društvo v Sovodnjah priredi v soboto, 19. novembra, zvečer tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Tekmovanje bo v gostilni Tomšič -v Sovodnjah. nja. To so najbrž isti ljudje, ki *• skrunjajo naše spomenike padlim, ki mažejo ali uničujejo dvojezične napise in ki jih sploh naša prisotnost sila moti. Kot smo že poročali pred otvoritvijo tega športno - rekreacijskega o-bjekta, je bila trasa skrbno izbrana. Steza namreč poteka daleč izven prometnih poti; vsaj tako smo mislili. Pošteno pa smo se ušteli, kajti v resnici postajajo naši gozdovi in polja vedno bolj prometni. Zadnje čase niti daleč v gozdu človek nima več miru, saj so, nekoč ti tako lepi in divji kraji, postali prava dirkališča motorjev. Tudi marsikateri del trim steze, ki jo je naša mladina * prostovoljnim delom očistila in uredila, je postala prava dirkalna steza, ki jo zlasti mladina iz mesta u-porablja za treninge motokrosa, tako bi človek, ki se želi vsaj za urico umakniti v naravo tvega, da ga povozi neodgovoren motorist. Oblasti bi morale na to bolj paziti in pošteno kaznovati te uničevalce naravnih lepot. Glede razdejanja na trim stezi v Pevmi se je takoj sestal odbor, ki je uresničitev tega objekta izpeljal. Vsi so bili edini, da, trenutno vsaj za silo postavimo nekaj novih tabel. Za bodoče pa bo potrebno najti kako novo primernejšo rešitev. VILI PRINČIČ Sestanki staršev na klasičnem liceju in osnovnih šolah Letošnjega 21. novembra zapade rok za predstavitev list v zavodne in okoliši« šolske svete, ki bodo v t prvi polovici letošnjega decembra. V četrtek, 17. t.m.. ob 18 uri bodo sestanki v vseh šolah noriškega didaktičnega ravnateljstva in kasneje ob 19.30 pa se bodo predstavništva šestih staršev iz vsake šole zbrali na didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Croce v Gorici. Naslednji dan, v petek, 18. t.m., ob 18. uri pa se bodo na svojih šolah sestali starši doberdobske^a didaktičnega ravnateljstva, t.j do-berdobske in sovodenjske občine in istega dne, toroj v oetek,. naj se eno uro in pol kasneje predstavniki staršev vseh šol zberejo na didaktičnem ravnateljstvu v Doberdobu. Voliln.' komisija klasične gimnazije - liceja »Primož Trubar* v Gorici -vabi starše na sestanek, ki bo danes, ob 18. uri, v zbornici šole v Ulici Alviano 18. Pogovorili se bodo o kandidaturah za zavodni svet. • V dvomesečju september-oktober 1977 je goriška prefektura odredila odvzem,, trinajst vozniških dovoljenj, od katerih so jih osem odvzeli šoferjem. ki so bili krivi za smrtno nesrečo ali nesrečo, v kateri so drugi ljudje bili hudo ranjeni. • V tržiškl ladjedelnici bodo dane* dopoldne splovili 63,85 metrov dolgo podmornico serije »Sauro* z naslovom »Fecia di Cossato*, ki jo bodo izročili italijanski vojni mornarici. Predavanja V petek, 18. novembra, ob 20.30, bo v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13, predaval botanik Peter Skoberne o flori slovenske gozdnega gorskega sveta. Predavanje je pripravilo Slovensko planinsko društvo v Gorici. t•llll•lllllltltltllllltlnllllll■ffltllllnlllllllll•llllm■ltn*ll■llllltlllllllMlll•lllllllllllllll•lttllH» PO PETIH LETIH V SOBOTO IN NEDELJO V SORICI 15. POKRAJINSKI KONCRES PSI Izvoljeni področni odbori in občinski odbor PSI za goriško, občino • V njeni so štirje ..Slovenci V Tržiču so karabinjerji prijavili sodniku pet dvajsetletnih mladeničev, doma iz Tržiča in Ronk, ki so obtoženi, da so v zadnjih tednih iz več avtomobilov parkiranih na tržiškib ulicah ukradli radijske aparate in drug pribor v skupni vrednosti nad štiri milijone lir- Antološka razstava goriškega slikarja Edoarda Del Nerija V goriškem muzeju Attems p& tekajo zadnje priprave za antološko razstavo goriškega slikarja E doarda Del Nerija ki jo bodo od prli 26. novembra. Razstava nad 170 del tega goriškega slikarja, ki je delal v prvih desetletjih našega V soboto in v nedeljo bo v goriškem avditoriju v Ul. Roma 15. [»krajinski kongres socialistične stranke Italije, katerega se bodo u-deležili delegati, ki so jih člani PSI izvolili na predkongresnih skupščinah, ki so bile prejšnji mesec. Na kongresu bo politično poročilo podal tajnik Gianfranco Trombetta. Povabljeni so tudi zastopniki političnih strank in drugih ustanov ter organizacij, ki delujejo na Goriškem. Novi statut socialistične stranke predvideva vmesno organizacijsko obliko med pokrajinsko federacijo in krajevno sekcijo. Na Goriškem sta dvr. taka področna odbora, v Gorici in v Tržiču. Drugi zajema sekcije, ki delujejo na področju tr-ž škega in Gradeža in se je sestal prvič v soboto. Področni odbor za goriško okolico, v katerem so zastopane sekcije v trikotniku Gorica - Gradišče - Krmin, pa se je sestal v nedeljo zjutraj. V tem-odboru sta tudi Slovenca dr. Vladimir Ndnut in Walter Reščič. Večina delega tov se je izrekla za politiko leve alternative, ki jo zagovarja tajnik Trombetta in ki se ujema s stališči tajnika Craxija in levice v vsedržavnem merilu. Delegati tržišfce ga področja so vsi na teh stališčih, na njih je tudi večina delegatov goriškega področja. V okviru reorganizacije stranke so ustanovil' tudi občinski odbor PSI za Gorico. V njem so VValter Reščič. Giorgio Dellago, Lavio Vil-lat, Dani'o Nanut, Umberto Pa cenza, Štefan Bukovec, Livio Del-1’Orco, Luciana Lassig, Bruno Bru-nello, Vittorio Provenghi in Stanislav Nanut. Kot vidimo so v njem štirje Slovenci. V kratkem se bodo novoizvoljeni člani občinskega odbora sestali, da izvolijo tajnika in porazdelijo v odboru odgovornosti. Kino Gorica VERDI 16.45-22.00 »Brogliacci d'a-more*. Senta Berger in Enrico Maria Salerno. CORSO 17.00—22.00 »Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto. MODERNISSIMo 17.00-22.00 »America 1929. sterminateli senza pieta*. D. Carradine in B. Herschey. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30-22.00 »Un tocco di classe*. G. Segal in G. Jackson. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »La polizia in-crimina, la legge assolve*. EXCELSIOR 16.30-22.00 »Maschio la-tino cercasi*. A«iy» Gorica in okolicu SOČA »Nasledstvo*, ameriški barvni film. ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Kralj petroleja*, nemško-jugoslovanski film, ob 18. in 20. uri. DESKLE »Mahagony*. ameriški barvni film, 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel, 40497. NOVA POLEMIČNA 'ZGODOVINA* RESNIČNA PODOBA MARŠALA ROMMELA Britanski zgodovinar, avtor «Hitlerjeve vojne» napisal novo delo, ki bo prav gotovo dvignilo veliko prahu *Puščavski lisjak» ni bil to, kar se o njem govori in piše LONDON — Od zadnje vojne »o minila že tri desetletja in več in zalo bi mogli pričakovati, da bo svet začenjal dobivat' že kolikor to Tiko objektivno podobo onih strašnih let. ki so zahtevala 52 milijonov človeških žrtev. In vendarle ni tako. Morda sploh nikoli ne bo tako, saj se zgodovina vedno piše z različnih in nikoli povsem objektivnih zornih kotov. Tako ni bila in tudi tokrat ni povsem objektivna podoba. ki io britanski zgodovinar David Irvving daje o »puščavskem l s jaku* maršalu Rommelu. Kljub temu pa je opis in zgodovina tega nemškega vojskovodje zanimiva, vrhu tega gre za sicer subjektiven, vendar verjetno bolj resničen prikaz najbolj znanega nemškega voj skovodje iz druge svetovne vojne. Sliko, ki jo o nemškem vojskovodji daje angieški zgodovinar David lrwing pa je v precejšnjem nas protju s slikami, ki smo jih o »puščavskem lisjaku* imeli doslej. Po njegovem je bil maršal Rommel grob in robat človek s pogostnimi koleričnim' napadi in izpadi in ki se je pogosto »smilil samemu sebi*. Angleški zgodovinar ruši tudi teorijo o Rommelovem sodelovanju v zaroti nemških generalov pod vod sirom polkovnika Staufenberga proti Hitlerju 20. julija 1944. Rommel, ki ,aj bi bil n a pr J vil samomor zato, ker so odkrili njegovo sodelovanje pri tej zaroti, z zaroto ni imel nikakršnega opravka. Vse to in še marsikaj beremo v knjigi »Lisjakova sled*, ki jo je napisal Da v'd Irvving o Rommelu in ki bo prav gotovo vzbudila v svetu veliko polemik, veliko sporov in »hude krvi*. Kakor je znano, je David Irvving, ki je star 39 let in sin znanega v’š je ga mornariškega poveljnika, napisal tudi zgodovinski prikaz, ki je izšel z naslovom »Hitlerjeva vojna*. Knjiga je vzbudila precej polemik in dv'gnila veliko prahu, ker je britanski zgodovinar, po mnenju nekaterih, dal Hitlerju p. e več pozornosti in posredno uveljavil njegove sposobnosti. O tem smo ob času že pisali, svet pa je to omenjal tudi ob letošnjem filmskem prikazu Hitlerjevega »mita* v Za hodni Nemčiji in na Zahodu na-soloh. David Irvving pa zase pravi, da je eoporečniški zgodovinar*, ki nvj ni do tega. kaj bodo o njem rekli drugi, pač pa hoče s svojimi deli »vzbuditi diskusijo o vseh zgodovinskih mitih*. Kaže, da mu je s Hitlerjem uspelo, zelo verjetno mu bo • uspelo tudi z maršalom Rom roelom,,,.- Lvvin? vztraja pri tem. da je »irjščavskega lisjaka* Ervvina Rommela prikaza) na osnovi novih dokumentov, ki jih drugi zgodovinarji r so imeli ali jih niso upoštevali. Po njegovem so Rommela spremenili v- nekakšen mit ne, le zahodni Nemci, nacisti in antinaci-sli. vsak pač s svoje strani, pač pa tudi Rommelovi nekdanji oziroma poznejši nasprotniki. Legenda o »puščavskem lisjaku* je dobesedno hitnot zirala britanske enote, ki bi se bile morale spoprijeti z njim, britanski častniki pa so postali pretirano prev dni tudi tedaj, ko so bdi tako številčno kot tudi po tehnični moči mnogo močnejši od Rommelovega »afriškega korpusa*. Ta mit u »puščavskem lisjaku* pa .je mogel služiti mnogim generalom kot izgovor za počasno napredovanje in skrajno previdnost. Nemški maršal Ervvin Rommel je res vedel kaj pomeni »dobro ime*, rekli bi raje sloves. Zato je namenoma dajal zelo dramatične izjave nemškim vojnim dopisnikom, da bi pred «vso publiko* zasedene Evrope napravil vtis »izredno pogumnega človeka, ki se je pogosto znašel v sami prvi liniji med svojimi vojaki. Toda Rommel — kot piše Irvving — ni bil takšen, pač pa »hladen računar*. v danih trenutkih hudo nasilen. v kritičnih trenutkih pa prepirljiv Jconfuzioaar. Irvving prikazuje v zvezi s tem epizodo med nekim napredovanjem. Ta pohod naj bi bil kaotičen in slabo načrtovan. In tedaj so poveljniki posameznih enot protestirali, da niso pripravljeni na napad. Tem svojim generalom je Rommel očital, da so strahopetci. In tedaj si je eden izmed generalov strgal najvišje odlikovanje, železni križec, in zagrozil, da ga bo Rommelu vrgel v obraz. Eden izmed razlogov, zakaj je Rommel večkrat presenetil Angleže v nuščavi, je bil ta. da se ni pokoril 'ukazom, ki jih je dobival iz vrhovnega štaba iz Nemčije. Zavez- niki so ta povelja, te direktive prestrezali in so torej zvedeli hkrati z Ronmelom. Temu ustrezno »o se pripravili. Rommel pa teh ukazov ni upošteval in je ravnal po svoje ter zato angleške generale preše nečal. In ko je bil Rommel postavljen za poveljnika nemških čet na severozahodnih mejah Evrope, katerim je grozila invazija zahodnih zaveznikov je bil prepričan, da bo do izkrcanja prišlo v okolici Calai-sa, kar se pa ni zgodilo. Rommel je do teh sklepov prišel na osnovi podatkov nemške obveščevalne službe. Pogrešil ni 'torej Rommel, pač pa je pogrešila nemška ob vešče val na služba. Zato ga je uspela invazija moralno strla. Tedaj se je odločil Hrilerju svetovati, naj odneha. Toda Hitler ni hotel o tem niti sli sati. Kmalu pa je prišel tudi njegov konec. Zarotniki naj bi bili zatrjevali. da je bil Rommel na njihovi strani, kar pa da ni bilo res. Proslava oktobrske revolucije v Boljuncu • m Preteklo soboto je bila v boljunskem gledališču »France Prešeren* proslava ob 60-letnici oktobrske revolucije. Praznovanje je priredila sekcija KPI dolinske občine. Rogatemu programu je sledilo, kot vidimo, veliko občinstva, ki ga je v nagovoru pozdravil Klavdij Ota, ki ga vidimo na mali fotografiji. MHHtHMHItf MtlllltltltlMItlllllllllltHIIIIHH HHIIIHttltlftllHMIIHIHt IIHIIIf Iff HMHIIIHHIIHIIIItHtlHIIIHIMMHIHllHIIIIMHIIHHIHIIMMItttlHIMMflltHIMIHIIMMHMIHM wumuuMuimiiiuuiim«tm*m«ti——Hitom«.«r V DRAMI LJUBLJANSKEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Staromodna komedija A. N. Arbuzova druga premiera v letošnji sezoni Delo je grajeno v duhu teze, da «junaki gledališke igre so lahko čisto navadni, vsakdanji ljudje» ■ Odlični kreaciji Štefke Drolčeve in Rudija Kosmača Ko smo pretekli teden v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani gledali drugo premiero letošnje sezone igro v dveh delih Alekseja Nikolajeviča Arbuzova «Staromodna komedija» (Staromodnaja komedija), smo se nekako podzavestno spraševali o stanju sodobne sovjetske dramaturgije ter skušali tako razmišljanje primer'ati tudi z ogledom dveh sovjetskih filmov. «Zadnje lastovke* in 'Platonova* po delu A. Čehova, ki so. ju te dni v sklopu -dedna sovjetskega filma» predvajali v nekem ljubljanskem kinematografu. Ker bi oodrobnej-še razmišljanje o sodobnem sovjetskem gledališkem trenutku bistveno preseglo okvire pričujoče ga zapisa (pri tem bi najb' če ne smeli pozabiti na gledališki dogodek, ki aa ie vred nedavnim povzročila v Moskvi predstava dramatizacije iUčifeha in tiargeriie»- Bulgakovetrv- posta-’ vitvi režiserja Ljubimova). se bom omejil le na nekaj izhodišč, ki' pa -v dobršni meri osvetljujejo tudi sam * fenomen Arbuzov*, se pravi fenomen o sovjetskem gledališkem piscu kepe rega posamezne igre so kaj kmalu prešle domače meje in doživele lep sprejem zlasti nn Češkem, v Bolgariji, na Poliskem. v Vzhodni Nemčiji pa tudi drugod pc Evropi. V neki knjigi, ki jo je leta 19S0 skupina sovjetskih dramaturgov in gledaliških kritikov posvetila «Gledališki Moških, je kritik Jurij Zubkov zapisal, rla je 'sedanjost* (v ruščini tsovre-mennost* se pravi sodobrr čas) duša umetnosti in še zlasti gledališča.'pri tem pa-pristavil, -la je treba v tem posplošenem izrazu razumeli vse osnovne ideje, vsebinska izhodišča,- konflikte in značilnosti našega časa, Kajnak je treba takoj dodali, da je vpra Sanje *sodobnosti» v sovjetski dramaturgiji (kolikor nam je seveda ta dostopna in znana) zelo široko in hkrati ne povsem jasno zastavljeno, saj lahko ra zumemo ta pojem kot motiv, ki ve prinaša nobenih Konfliktnih situacij v siceršnjo večno temo odnosov med ljudmi (značilen ie tr .lem migleclu sklepni kader fil-rfia 'Platonov*:' up v bol'Si jutri. ki gg v pjjlMaci.il in v dialogu neprenehoma .i Pred obilnim desetletjem smo zabeležili razveseljivo dejstvo, da se naše zamejsko slikarstvo pomlaja. To smo zapisali o priliki prvih razstav, ki jih je priredil Robert Faganel, Tedaj smo tudi pričakovali, da se bo mladi slikar čim trdneje dokončno zasidral v Trstu. Pa aa je mladostni zagon tiral v svet, konkretno v Afriko, čemur so sledile razstave predvsem izven meja naše dežele. Trstu je ostalo le nekaj malega. In če je Robert Faganel pred nedavnim ponovno razstavil svoja dela v galeriji »La Botlega» v Gorici, kjer je doslej priredil že sedem razstav, je to treba pripisati dejstvu, da aa je domotožje za stalno pritegnilo v rodno goriško okolje, kjer se je pred 38 leti rodil v Vrtojbi. Dokončna slikarjeva preselitev v Gorico, kjer je pred dvema letoma odprl trgovino z umetninami in antikvariat, ho prav gotovo obogatila kulturno življenje Goričanov, seveda kar zadeva likovnost. Trgovina, o kateri je govor, je sicer zavrla njegovo razstavljanje, a ie bil la premor koristen za dozorevanje njegovega slikarstva. Tisti, ki se na Faganelovo slikarstvo nekoliko temeljiteje spoznajo, so na zadnji razstavi opazili očiten obrat v bolj krepko shiovanje. ki najavlja že moško zrelost, če so bila Faganelova dela nekoč, še pred časom kot nekakšno mlado, slaako in iskrivo vino. dozorevajo ta dela sedaj v nekako žlahtnejši sok Čeprav je v nekaterih delih, še ppsebno v majhnih in najmanjših oljih opazen še nekdanji živahni nemir v dolgih in tankih potezah, prehajajo te sedal ponekod že kar v široke zaplate pogostih barvnih namazov in rahlih robov zgodnjega Jakopiča, vtem ko se hkrati barve ohlajajo v obilnost zelenih odtenkov, ki so značilni za Pavlovčeve pokrajine. Gre torej za dre gradbeni sestavini slik. ki jamčita novo ti-stalitev Faganelovega slikarstva. To pa se kaže se posebno v oljili dveh doberdobsklh hiš. Razumljivo je. da more kakšno krepost posredovati predvsem kraška arhitektura. Slikar to čuti in zato sta tu dve olji takšne vrste, eno prikazuje zidove z lesenim 'baladurjem*, drugo pa vogal hiše z vhodom v hlev. nad katerim visj «žbrinca», to je košara za listje oziroma seno. ob njej pa sloni dolga lestev. Celotna razstava je bila, sicer v znamenju kraškihv.motivbv. med katerimi pa Robert Faganel ne išče znanih naravnih lepot. Hkrati pa je čutil dolžnost svoii Gorici podariti nekai več: največje platno, ki prikazuje Gorico z južne strani. MILKO BAMBIČ SREDA, 16. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA TJ Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Človek in narava Rastlinstvo in znanost 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Nemški jezik 17.00 Ob petih z Amedeom Naz-zari.jem 17.05 Chicchirimao 17.35 Potovanje med jezikovnimi skupnostmi v Italiji: ALBANCI 18.00 Argumenti Zgodovina in njeni protagonisti 18.30 MALI SLAM, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 LASSIE: «Da bi rešili dečka*. TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Od obsodbe do rehabilitacije: SACCO IN VANZETTI, drugi del filma 21.40 23. avgust 1977: Sacco and Vanzetti Day Drugi kanal 12.30 Kulturni tednik 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Odprava Marca Pola 17.25 II dirigibile 18.00 Laboratorij 4 Vzgojna TV drugih: KANADA 18.25 Iz parlamenta in Športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z Mariom Ct- rotenutom Film iz serije Dragi °č«a Vremenska slika 20.40 V Evroviziji iz Londona Nogomet: ANGLIJA - ITALIJA 22.30 Kako gledajo na Italijo A" meričani, 4. nadalj. Ob koncu: DNEVNIK 2 Zadnje vesti . JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.50 in 10.00 TV v šoli 17.10 Z besedo in sliko: Storžko* vo popoldne 17.30 Zakladi Britanskega muzeja, serija 17.55 OBZORNIK 18.10 Spekter, znanstvena oddaja 18.45 Od vsakega jutra raste dan-KOROŠKA 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: .-. 21.40 Majhne skrivnosti velik1*1 kuharskih mojstrov . 21.45 MEHIKA, oddaja iz c*13 Stoletje revolucij Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Živeti pogumno, Razsodba 21.25 Smučajte -z nami. športi*0 dok. oddaja , 21.45 Močnejši od morja, dok. oddaja Zagreb 20.00 športna sreda 22.30 šaliovski komentar TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00,. 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje. 10.05 Koncert sred: jutra; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pristopanje k deželnim odda jam: 13.15 Slovenska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v Zrcalu časa: 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci poje; 17.05 i.i 18.10 «Stavbenik Solness*. radijska igra. KOPER 7.30, 8.30, 10.30. .12.30, 13.301 14.30, 15.30. 16.30, 18.30. 19.30, 21.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija; 9.15 Orkester lahke glasbe; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 O-troški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn: svei mladih; 11.32 Mini juke-box; 11.45 Elizabetine pravljice; 12.05 Glasba po željah; 14.(X) Samoupravljavec; 14.10 Ital. zbori; 14.33 Poje Tereza Kesovija; 14.15 Vi in jaz; 11.00 «Orfej», strnjena pera; 11.30 Radijski variete; 1*-™ Par besed; 13.30 Glasbeni Pr£, gram z Donatello Moretti; U.A1 Mojstri jazza: 14.30 Oddaja za pf°' sti čas: 15.05 Zgodovina ustave-15.45 Prvi Nip; 18.05 Rim v L; stoletju: 18.35 Programi pristop« n ja; 19.35 Večerni programi; 20--> Kmetijski problemi; 22.00 Ena d«' žela na enkrat: Sardinija: 22.3 Naj govorimo?; 23.15 Lahko noc- SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10-W’ 11.00, 12.00. 13.00, 14.00. 18.00, 9.00, 22,00, 23.00 Poročil«-5.15 Danes za vas; 6.20 Rekrea«1 ja; 6.50 Dobro jutro, otroci--7.20 Beseda na današnji J8”: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 “ san svet pravljic in zgodb; "■ Zapojmo pesem;'9.40 Aktualni Pr0 blemi marksizma; 10.15 Kdar kam. kako in po čem?; 10.45 Tur stični napotki; 11.03 Po Talij«18' poteh: 12.10 Veliki zabavni or«« stri; 12,30 Kmetijski nasveti; V-Pihalne godbe; 13.20 Zabavna g18! sba: 13.30 Priporočajo vam; l’:r Armandov kotiček; 15.15, Folk gla-sba; 15.45 Par besed; 16.00 Pispno tjrizvTrih ljudski glasbene uoofffS ,La ,'Ver* '»ti - Indija;;"14,3p, Glasba p*»* 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med za- ijah: 15 30 Glasbeni intermezf' mejskmii- rojaki-;- 17-1X1 -Ob petih 15.45 Spomini in pisma; 16.00 M popoldne; 17110 Primorski dnev- t() vHUjak*; 18.05 Odskočna de«*«/ mk. 17.45 Progresivna glasba; 18.:j0 utrinki iz svetovne zbor«1 8-35 Iz opusov velikih mojstrov; skc glasbe; 19.20 Zabavna 20.00 Zbori; 20.32 Rock party; 21.00 Trenutki današnje kulture; 21.10 Orkester Duddy Rich; 21.32 Glasbeni dnevi v Grožnjanu. RADIO 1 7.00, 8.00. 12.00. 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 ba; 19.35 Lahko noč, otroci!; j®; Minute z ansamblom Bojan A<* mič; 20.00 Koncert iz našega a1,, dia; 22.20 S festivalov jazza; 2-t Literarni nokturno; 23.15 ReV1L jugoslovanskih pevcev zabav glasbe; 00.05 Iz slovenske zborov ske glasbe; 1.03 Zaprite oči in P« slušajte; 2.03 Note v ritmu: • IIIIHIIHIHMHHIHIIHHIMHMHMHHHIHMMMHM|llllHHIUIIHIMIHIIIIIf»lltllMIIHIIIIIItHflllllllllHHUHHIIIIIIIIHHHIMHItHIHIIHHIimHmHIHIHHIIIIHIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIIIIIfllllllllllltllllllllllimHHIIIIIIIIIIIII,'IM AVDREJŠAVU: VRSTA SKOZI CAS Obrazi koprsko-goriške generacijo slovenskih učiteljev (1875- 1909 - 1919j XXXIII. Viljem Nanul (1899 - 1964) Rojen je bil v Štandrežu pri Gorici. Samo osnovno šolanje mu je potekalo v domači vasi v normalnih razmerah; ob izbruhu av-strijsko-italijanske vojne je bil;na učiteljišču v Gorici, Nanutovj so morali v begunstvo v bližino Ljubljane, kjer je' Viljem nadaljeval Šolanje na zaposlovalnih, tečajih goriških učiteljišč, marca leta 1917 je bil vpoklican v vojsko, •kmalu se je znašel na fronti, in sicer v Albaniji, od koder se je po razpadu Avstrije vrnil domov s hudo malarijo; le počasi je ^ krcval in leta 1919 je maturiral v Gorici. Zvrstile so še enoletiie sluz be na šolali v Kanalu oh Soči, v Vipavskem Križu pri Ajdovščini, Opatjem selu, Dolu nad Ajdovšči no, Štandrežu. kjer je ustanovil in vodil še obrtno-nadaljovalno šolo, v Solkanu. Sovodn.jah ob Soči. Ko zani v Brdih, od koder je bil le ta 1928 premeščen v Piemont. Devet službenih mest v nepolnih de vetih letih posredno dokazuje Na- nutovo dejavnost' tudi izven šole. zato ga je oblast preganjala iz kraja v kraj. V daljnem Piemontu in v tujem ambientu ni dolgo zdržal, že v jeseni leta 1928 se je zatekel v Jugoslavijo. Nastopil je nič kaj zavidanja vredno pot primorskega političnega emigranta. Po večmesečni brezposelnosti je postal kontraktualni učitelj in u-pravitelj šole v Zaplani. Po zlomu predaprilske Jugoslavije se je vključil v NOB na Dolenjskem, leta 1942 pa so ga Italijani ujeli in odpeljali na Rab, v zloglasno taborišče smrti. Bil je eden izmed organizatorjev Rabske brigade, ki je ob zrušen iu fašistične Italije septembra 1943 začela boj z Nemci. Pozneje je Nanut prišel v nemško ujetništvo in bil 18 mesecev v Dachauu Po osvoboditvi leta 1945 se je Vrnil 'v svoj rojstni kraj. kjer je bila njegova glavna skrb obnova šolskega poslopja. Že v jeseni 1945 je pričela šola v Štandrežu z de lom in Viljem Nanut je bil njen vodja. V jeseni leta 1947 je moral pu stili učiteljevanje, ker ga je' kli calo odgovorno, težavno in tudi nevarno politično delo. Izvoljen je bil v vodstvo - Demokratične fron te Slovencev na Goriškem, ki se je pozneje preosnovala v Socialistično fronto Slovenčevi Bil je predsednik Zveze prosvetnih društev in 4 leta v pokrajinšklh' svetih. S svojim delovanjem je krcp ko posegel v Beneško Slovenijo in je bil s svojim znanjem, izkušnja mi. s svojo znano delavnostjo in žilavostjo v veliko pomoč mladini prosvetnim in političnim delavcem' v Benečiji. Skupaj z Damirom Feiglom sta izdala knjigo Beneška Slovenija, mnogo je delal za Dijaško matico, izdujal tednik Soča do njegove združitve s Primorskim dnevnikom. Casino in uspešno je izpolnil svoje delo v 15-lctnem obdobju težkega političnega, prosvetnega, pri beneških Slovencih tudi prepo-roditeljskega dela po drugi svetovni vojni. Takrat so bili še časi, ko so na Goriškem in v Benečiji demokratične site delovale vse prej kakor v ugodnih razmerah. Ivan Nekennann Rojen je bil v Novem mestu leta 1862, maturiral je na moškem učiteljišču v Kopru leta 1886, in to v slovenskem ter nemškem jeziku. Najprej je učiteljeval v Marezigah, po opravljenih nadaljnjih izpitih je bil vodja pripravnice za učiteljišče, ki je delovala na Proseku pri Trstu, bil je nadzornik za slovenske šole v Trstu in okolici; leta 1910 je bil imenovan za glavnega učitelja «extra staturn* na moškem slovenskem učiteljišču v Gorici in bil na dopustu zaradi funkcije šolskega nadzornika. Ivan Nekennann je bil razgledan pedagog, ki je zasledoval ne sanio slovenski, ampak tudi hrvat-ski in nemški pedagoški tisk; najdemo ga med poverjeniki Slovenske šolske matice za Trst in okolico in med naročniki na publikacije Hrvatskega pedagoško-knjiž-nega zbora. Rihard Orel (1881 - 1966) i Doma je bil iz Prvačine, 3 razrede gimnazije je končal v Gorici, učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1900; učiteljeva! je v Dornberku, Oseku pri Šempasu, Višnjeviku v zapadnih Brdih in v Šmarjah na Vipav skem, eno leto je nato študiral na Dunaju na glasbeni šoli in konservatoriju: marsikaj mu je preprečila prva svetovna vojna, po njej je učiteljeval v števerjanu in Štandrežu pri Gorici. Leta 1927 je bil premeščen v notranjost Italije, od koder se je počasi t nil v Humin (Gemono), na j lansko - beneškosloveusko jez!« , no mejo. Po zadnji vojni g8 Zavezniška vojaška uprava ^ novala za didaktičnega rav1)ae[tl Ija v mirenskem okrožju, v svojstvu je bil tudi upokoje*1-Že zgodaj je začel objaV*ja v Koledarjih Ciril - Metodove a^_ žbe in v Slovenskem braniku meljite članke o beneških vencih in Rezijanih ter o V * vi tradicionalni kulturi. Vse 1 jen je — kot mlad učitelj Pr . tako kot 80-letni upokojenec 0 družine -- je mnogo potov8'. Štctokrat je prepotoval Kras, ^ neško Slovenijo z Rezijo. K«'1 v sko dolino. Koroško, vozil sese. Molise med srbohrvatske ljence. Zlasti problemom ”e|ig. ške Slovenije In srbohrvatskih ^ selbin v pokrajini Molise «e -e posvečal. 6 enih in drug«1 y objavil več zanimivih prisP«' .„ tudi v Primorskem dnevnik« , s Soči. V strokovnem kot v P0!^ neznanstvenem tisku je mnogo etnografskega grad. V'l zbiral je narodne pesmi z na^-in jih harmonizifal Zbirka ^ pesmi je izšla pod naslovom venske narodne pesmi iz ^ ,:a-čije (Glasbena matica v Lj« jf ^ 64 'Slo- ni. 1920), še ostalo, v rokopisu; je tudi narodne pesmi veliko več Jlll.1| harm°n^k. inf' __nost°J! mi skladbami, bil je sod«'8'^ Slovenske akademije znano*« ^ umetnosti; po prvi vojni j® q0. neka j časa odgovorni urednik riške straže, med zadnjo v je našel stike z NOB. ^ Patriotizem in narodnoo«1 bna vnema sta bili gonil«1 ^ njegovega dela. Zanimal g8 lp{. najbolj slovenski obrobni Pr°s. v Dve leti pred smrtjo je b’ j, Gorici, kjer je preživljal sta]eji-žrtev prometne nesreče. Za P°9 cami poškodb je umrl. star 85 I*1, NOGOMET DANES NA WEMBLEYU ANGLEŽI ZA PRESTIŽNO ZMAGO ITALIJANI ZA NASTOP NA SP ^ trenerja sta že objavila postavi: medtem ko bo Italija igrala z 2e običajno, je v angleških vrstah veliko sprememb - Po TV ob 20.40 iansk° ^nzo ®earzot' trener StaliliiJ* reprezentance, kot Ron ^ntan °°d ’ trener angleške repre-vjt n^e' sta včeraj objavila posta-Piiie,-.*terima ^ bosta danes spo-(vsai* dve enajsterici, v odločilni »a (LZa Anglijo) tekmi za nastop rt 100 v Argentini, zato bodo TuGj danes igrali zelo sproščeno, liko n»jaz z bi jim dajal še veki v PZ|adnost, saj bi bilo dovolj, sla stw.a®iji tekmi z Luksemburgom hGovnV .z 1:0. Vsi nogometaši so v V bsvi formi, tako da nima Teku n°benega problema. i°boAa Se b° pričela ob 20.40 in '^neposredno prenašala tudi ita-•odni]*8 televizija. Madžarskemu kL a Palotaiu se bosta reprezen-tlavau^dstavili z naslednjima po- ludij k navezavi političnih stikov med tema državama, je tudi izraelska nogometna zveza sklenila povabiti neko nogometno enajsterico iz Kaira na gostovanje v Izrael. Predsednik izraelske nogometne zveze je namreč zaprosil predsednika vlade Menachema Begina za dovoljenje, da bi lahko poslal vabilno brzojavko svojim egiptovskim kolegom. TENIS LAS VEG AS — V otvoritvenem srečanju mednarodnega teniškega turnirja »Challenge Cup* v Las Vega-su je Romun Nastase premagal A-tneričana Gerulaitisa s 6:5, 5:6, 6:4. nastopih slavili že drugo zmago. Skupno bodo na tej turneji opravili še šest srečanj. MILWXUKEE — Kubanska košarkarska reprezentanca je na svoji turneji po ZDA doživela poraz. Premagala jo je univerzitetna ekipa Marquette z 71:58. TOKIO — V finalnem kolu tekmovanja za 2. svetovni ženski odbojkarski pokal je LR Kitajska premagala Kubo s 3:2 (6:15, 15:6, 12:15, 15:13, 15:9). KOŠARKA VERMILLION — V nadaljevanju svoje turneje po ZDA je kubanska državna moška košarkarska 1 reprezentanca premagala ekipo ameriške zvezne države Južna Dakota s 85:77. Kubanci so tako v treh dosedanjih RALLY Končalo se je jugoslovansko državno avtomobilsko prvenstvo v rallyju. Po zadnji preizkušnji od Reke do Zagreba, ki je bila dol--ga 690 km in je vsebovala tudi pet gorsko hitrostnih preizkušenj, je naslov osvojil Aleš Pušnik, ki je obenem zmagal tudi v razredu nad 1300 ccm. (Vato) NOGOMET V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH VSE TRI SLOVENSKE KADETSKE EKIPE IGRALE NEODLOČENO V slovenskem derbiju začetnikov Gaja premagala Primorje - Bregovi začetniki zopet uspešni 1:1 KADETI Fortltudo — Breg BREG: Ota, Novello, Grizonič M., Slavec. Poropat, Peroša, Kraljič (Ferluga), Grizonič P., Jež, Krmec, Kalin (Pavletič). STRELEC za Breg: Marjan Grizonič. Bregovi kadeti -so na miljskem četverokotniku srečali krepkega nasprotnika, ki sodi med najboljše ekipe tega prvenstva. Domačini so pokazali nekaj več predvsem v prvem polčasu, ko so lepo in urejeno pritiskali proti vratom tokrat dobro razpoloženega Ote, ki se je vsaj v treh primerih odlično izkazal in ubranil res nevarne strele. Na sredini igrišča je nasprotnikove akcije lepo oviral Peroša, ki je bil istočasno pobudnik protinapadov. Po odmoru so «plavi» začeli urejati svojo igro in razmerje na igrišču je bilo bolj uravnovešeno. V deveti minuti je po prostem strelu Mau-ro izkoristil ugoden predložek in lepo ukanil Oto. Od tega trenutka dalje so se »plavi* pognali v napad, vendar brez večjih uspehov. Tako je pet minut pred koncem po strelu iz kota, Jež z glavp zadel prečko, žoga se je odbila do Peroše, ta je podal M. Grizoniču, ki ni zgrešil. JOLO NOGOMET V 2. AM ATERSKI LIGI Ju ven ti na v nedeljo iztrgala enajsterici Itale neodločen izid Osvojena točka je za štandreško ekipo vsekakor spodbudna Juventina — Itala 1:1 (0:1) JUVENTINA: Plesničar, Mikluš, Zin, Cevdek, Komauli, E. Tabaj, Gomišček, Russo (Nanut), Gulla, Lorenzem, Radikon 13 Tomažič. ITALA: Sonson, M'nen, Gerome-ta, tusolen, Lorenzon, Brumat, G. Marega, E. Marega, Piscopo, Mori, Donda. STRELCI: v 5. min. p.p. Donda, v 39. min. d.p. Nanut. SODNIK: Glavina iz Trsta V 17. min. drugega polčasa izključen Gomišček. Navijači Juventine so spet odšli z igrišča delno razočarani, ne zaradi igre, šaj so Štandrežči žaigrali dobro, ampak zaradi rezultata, saj so morali domačini’spet pustiti točko močni' Ttali1 iz Gradišča in tako še vedno pričakujejo zaželeno zmago na domačih tleh. «Belo-rdeči» so v začetku zaigrali medlo i.i bojazljivo, ta trenutek negotovost-' so takoj izkoristil; spretni nasprotniki ki so v peti minuti nepričakovano visoko'’'slavila! povedli z Dondo. To je bila prava Hoixmunijo. Verjetno pa bo Valok I hladna prha zn štandrežce :n za štete t 'ko spremenil obrambo, ki se vilne navijače, ki so se kljub zelo k.ni Drnti u,; „iok„ slabemu vremenu množično zbrali ob štandreškem pravokotniku. Domačine je zadetek spodbudil in začeli so oblegati vrata gostov. Do konca polčasa pa niso bili nikoli prenevarni. 1 - Po odmoru so Štandrežči stopili na igrišče z izredno vol .jo do izenačenja. Začeli so napadati z vsemi silam,; in so večji del polčasa prisilili nasprotnika na njegovo polovico i-grišča. V 17. min. drugega polčasa je Minen udaril Gomiščka in si zaslužil rumeni karton, toda Gomišček je reagirrl in sodnik ga je izključil. Itala je začela tedaj igro zavlačevati in skušala ohraniti prednost do končnega žvižga. Toda Juventina je šla bolj odločno v napad in Marsonova zamenjava Nanuta z nerazpoloženim Russom je prinesla zaželeni zadetek -in izenačenje prav z Nanutom, ki je z lepim strelom od daleč presenetil vratarja Šansona. BIP A>: IJA, demence, Neal, Hug-kiito p son, Cherry, Wilkins, Broo-VjJ^PPell, Keegan, Latchford in 5^emIJ,A: Zoff Tardelli, Gentile, ta;'• Manini, Facchetti, Causio, H elh, Graziani, Antonioni, Bet-Na JSfMrt Pnlago: 12 Castellini, 13 Cuc- \ le Pur4 Capell°' 15 Claudi0 Sa-8alkansko prvenstvo “anes v Solunu ^rčija-JugosIavija ~ V okviru balkanskega Hi || ® ne8a prvenstva bo danes v Hetn U iu6oslovanske članska no-•ho , "a reprezentanca odigrala tek- (l4stoDT°Vani bodo v tem srečanju Ho z isto postavo, ki je v ne- l!Ha prot' Romunom dokaj slabo •Hiai. Muziniča naj bi baje za- Jal Jelikič. V MONTE CARLU Edinci Jugoslavije Premagali «azzurre» pARLO — Na mednaroden ‘"'adinskem nogometnem tur-' su.H kraju je Jugoslavija v P0 Plr,i odpravila Italijo z 1:0 h fvj®01 uspehu imajo »plavi® le-4 znosti, da se uvrstijo v fina-Sa turnirja. p0LITIKA IN ŠPORT Račiči bodo povabili liptovske nogometaše fc.ft.AyiV — Sledeč zgledu «ping-'t Zt)A '°macije» med LR Kitajsko A> ki je bila pred časom pre- Polovični spodrsljaj Juventine v nedeljo na domačih tleh proti močni Itali je vsekakor spodbuden, ne zaradi pridobljene točke, marveč zaradi igre, ki so jo Marsonovi varovanci pokazali. Tokrat smo namreč prisostvovali zadovoljivi igri «belo-rdečih», ki so pokazali nekaj stvarnega v sredini igrišča, ki je doslej precej šepalo. Upati je, da so to prvi znaki prehoda iz krize, ki je živec, Furlan, Guštin zajela štandreško društvo v prvem ODE5SA: Krikur.ov, Mutevnii, Te-delu prvenstva. Omeniti moramo tu- rega, Kovalev, Nikitin (k), Lavnik, Krpv ladje je za igro odbojke kar primeren, okrog njega dvignejo mrežo, da ne bi žoge padale v morje in igrišče je nared. Pa preidimo k tekmi: Kras — Odessa 3:1 (15:3, 15:8, 9:15, 15:8) KRAS: Grilanc, Rebula, Bitežnik, Milič R., L., Budin L., S., Vesnaver, Zaule — Primorec 1:1 (0:0) PRIMOREC: Krevatin (Grgič), Brass, Počkar Romeo Malalan Ci-bic), Sadožil, Križmančič, David Malalan, Krasna, Igor Kralj, Darko Kralj, Lanza (Kalc). STRELCA: v d.p. Montrone in I-gor Kralj. Z gostovanju pri Zaulah so Tre-benci odnesli dragoceno točko. Rezultat je popolnoma pravičen, saj sta si bili. ekipi skozi vso tekmo enakovredni. V prvem polčasu so bili Trebenci v rahli premoči, a napadalci niso znali izkoristiti priložnosti pred vrati domačinov. V drugem polčasu so bili domačini nekoliko boljši in so tudi prišli v vodstvo s prisebnim Montrone jem. Primorca je gol spodbudil, tako da se je takoj podal v napad in tudi uspel remizirati v Igorjem Kraljem, ki je izkoristil podajo Darka Kralja. Domačim so nato imeli še eno izredno priložnost, ko jim je sodnik »podaril* 11-metrovko, vratar Grgič pa je z izrednim posegom strel odbil v kot. Bruno Križmančič Primorje — Op. Supercaffe' 0:0 PRIMORJE: Adamič, Čok, Clau-dio, Timeus, Sinatra, Terčič (Guštin), Majcen (Blažina), Bezin, Albi, Milič, Kosovel. Čeprav so Prosečani nastopili v okrnjeni postavi, so remi popolnoma zaslužili, ker so igrali zelo borbeno in požrtvovalno. Takoj po začetnem žvižgu so prevzeli pobudo domačini. Ti so z bolj organizirano igro na sredini igrišča spravili v zadrego nasprotnika ki se je v teh trenutkih skušal le braniti. Kljub boljši igri »rdeče-rumenih* se je prvi polčas končal brez gola. Po odmoru so domačini vedno diktirali svoj tempo igre, toda sredi polčasa se jim je poznala utrujenost, kar so gostje dobro izkoristili in potisnili Prosečane na njihovo polovico igrišča. Kljub premoči gostov v zadnjem delu igre se rezultat ni spremenil, ker je bila proseška obramba vedno na mestu. H. V. di nepotrebno izključitev Gom ščka, ki je reagiral na napako igralca I-tale. REZULTATI ZADNJEGA KOLA Terzo — Lucinico 0:2 San Marc j — Sagrado 2:2 Juventina —'Itala 1:1 Staranzaho — Fiumicello 1:0 Villesse — Moraro 1:0 Isonzo — Ruda 3:1 Malisana — Maria no 0:0 Mobiltre — Torre 1:1 LESTVICA Staranzano 15. Lucinico 13, Terzo, Itala, Torre 12, Malisana 11, Fiumicello, San Marco 9, Villesse, I-sonzo 8, Mobiltre 7, Ruda, Juventina, Mariano 6, Moraro 5, Sagra-do 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA Moraro - Isonzo; Itala Staranzano: I ucinico - Aello; Fiumicello -Juventina; Torre - Terzo; Ruda -Villesse; Sagrado - Malisana; Mariano - San Marco. Rudi Pavšič V PRIJATELJSKI TEKMI Gostovanje sovjetskih mornarjev pri ŠK Kras V ponedeljek sta se srečali na stadionu «1. maj* odbojkarski ekipi ruske ladje Odesse in domačega Kra sa. To je bilo prvo tovrstno sreča nje, saj so v bodoče predvidena še druga. Gostje so pokazali kako - je priljubljena odbojka pri Rusih. Kljub temu da prebijejo mornarji pretežen del leta na ladji, so pokazali, da obvladajo odbojko kar dobro. Povedali so nam, da igrajo kar na ladji. Dementii, Kaminskii, Dzvrenko. Po tekmi so se igralci in delegati Odesse, predstavniki tržaškega Arse-nala, igralci in nekaj odbornikov ŠK Kras udeležili skupne večerje v Zgoniku. Goste je pozdravil predsednik ŠK Kraš Vojko Kocman. Besedo je nato prevzel kapttan ladje Vidim Nikitin, kj se je zahvalil predstavnikom (lomačega društva za gostoljubnost. Zadonela je še ruska pesem in večer je potekel v prijetnem vzdušju. M. L. poslal močan predložek v kazenski prostor, kjer so trije igralci Portua-leja preigrali Krasovo obrambo in premagal: Škabarja. V peti minut: drugega polčasa so krasovei' prejeli še en gol, ki je pokopal vse njihove upe. Ta gol so domačini dosegli z enajstmetrovko. Kras je prepustiT pobudo domač: e-kipi in vratar Škabar je imel precej dela. Ubranil je precej nevarnih strelov, vendar ije bil pri tretjem zadetku brez moči R. B. Breg — Domio 1:0 BREG: Milkovič, Servadei, Tede-sco, Gregori, Žerjal I., Tul L, Pučnik, Lovriha, Žerjal II., Mondo, Tul II., i2 Pečar. 13 Treu. Uspešn-' in zmagovit-; nastopi «pla-vih* se nadaljujejo. Tokrat so jim «dali» obe točki sosedje od Domja, ki so sicer zaigrali dobro, vendar niso bili kas domačim. Izid srečanja ni bil nikdar v dvomu in so imeli «plavi» še marsikatero priložnost, ki so jo zapravili, predvsem ker so tekmo vzeli preveč na lahko. Z bolj zbrano skupno igro, bi bil izkupiček v golih znatnejši. Predvsem Tul I., Kraljič in Mondo so igrali sami zase. Zmagoviti gol je dal Mondo, Kraljič pa je za las zgrešil in zadel stativo. JOLO ZAČETNIKI MLADINKE Bor - CUS Trst 3:0 (3, 7, 2) BOR: Batič, Fičur; Glavina, Kalc, Kus, Mesesnel, Načinov', Zuparičič. ...... ......... __ ....... Borovke so tudi drugo tekmo v prccj koncem domačini v hitrem pro-mladinskem prvenstvu^ zaključile v tjnrpadu z izvrstnim Pečarjem za- Gaja — Primorje 2:1 (0:0) GAJA: Žagar, Tomč, Miloš Križmančič, Milkovič, Čok, Fabip Kalc, Robert Križmančič, Pečar, Kovačič, Andrej Kalc, Aleksander Kalc, 13 Kra'j. PRIMORJE: Basticco, Blason, Zanzolich, Medem, Bernardi, Rupel, Mfeielko, Celea, Antoni, Siflini, Sedmak, 13 Micheli. STRELCA: v 18. min. p p. in v 10. min.-d p. Pečar; v 16. min. d.p, 'Tome (avtogol). Mladi gajevci so vendarle prišli do prve zmage na račun proseškega Primorja. Slovenski derbi je bil kljub b!a'nemu igrišču zanimiv in borben. Začetek tekme je pripadal vsekakor gostom s Proseka, saj so se podali v n?psd in so skoraj ves prvi po'čas oblegali vratarja Žagarja, katerega pa niso mogli premagati, saj je bila obramba domačih vedno na pravem mestu. Nasprotno, so minuto NAJMLAJSI Rozzol — Primorje 0:0 PRIMORJE: Ostrouška, Villatora, Rustja, Tafuro, Metelko, Bukavec, Sedmak, Sferza, Sardoč, Dolce in Milič. V gosteh je Primorje osvojilo tudi proti ekipi Rozzola zasluženo točko. Remi je popolnoma pravilen rezultat te tekme, saj sta si bili ekipi skozi vso tekmo enakovredni Igra je bila vseskozi zelo privlačna, saj sta obe moštvi, kljub blatnemu igrišču, zaigrali zelo odprto. V prvem delu so vsekakor igrali nekoliko bolje gostje. V nadaljevanju pa so' Prosečani prepustili več pobude domačinom, ki so dobro izkoristili boljšo terensko premoč in v nekaterih trenutkih resno ogrožali vrata »rdeče - rumenih*. Toda Prosečani so se spretno in borbeno branili ter so bili v protinapadih zelo nevarnj. Toda do zaželenih sadov ni prišlo. H. V. NARAŠČAJNIKI Rosandra — Primorje 8:1 (3:0) PRIMORJE: Bukavec, Milič, Bri-ščik, Grgič, Gabrielli, Cupin, Milkovič, Lauzana, Brizzi, Fonda, Lanza. STRELEC za Primorje: Fonda. Za svetovno prvenstvo Spasski-Koreno j šele čez pet dni Začetek srečanja so odgodili, ker Korčnoj (po prometni nesreči) še ni povsem ozdravel - Žreb /e v prvi partiji določil črne figure Spasskemu Danes bi se v Beogradu moral začeti šahovski dvoboj med Borisom Spasskim in Viktorjem Korčno-jem. Zmagovalec se bo srečal s sedanjim svetovnim prvakom Anatoli-jem Karpovom. Ker Korčnoj po prometni nesreč:, ki jo je doživel pred dnevi, še vedno ni povsem ozdravel, je na narvet svojega zdravnika za orosil za odložitev dvoboa. Njegovi želji so ugodili in tako bosta oba jahista odigrala prvo par-| t jo šest dnj kasneje, kot je bilo 1 prvotno določeno, t.j. v ponedeljek. Včeraj pa so v Beogradu vseeno opravili žrebanje figur in žreb je odiečii, da bo v prvi partiji igral z belim; f gurami" Korčnoj,' Spašški ;*a s črnimi. svojo korist. Tržaški CUS jim nikakor ni bil doiasel nasprotnik, tako da so naše igralke zmagale brez tresli mrežo m’adih Prosečanov V nadaljevanju so domačini lepo nadzorovali igro, zaustavljali nrpa vsake težave. Prikazana igra pa n: de gostov ;n nato še povojih rezu!-' bila ravno pohvale vredna, kar je .... - - pa tudi razumljivo, saj preslab na sprotnik ne nudi zadostne motivacije. Borovke so veliko točk dosegle kar s servisi, CUS pa se je do točk prikopal v glavnem zaradi nasprotnikovih napak. O prvem mestu v tej skupini bo torej odločala tekma med Borom in Slogo, lu bo na sporedu že prihodnji teden pri Banih. INKA Zmaga Kontovela v prvenstvu mladink V odbojkarskem prvenstvu mla dink je v Nabrežini Kontovel premagal šesterko Interja s 3:1 (10:15, 15:3, 15:6, 15:7). tat, spet pa je bil i sprš^n Pečar. Primorjani so prišli do gola le v finalnem delu igre in to zaradi nespo razuma gajevske obrambe. d.gr. Portua^ — Kras 3:0 (1:0) KRAS: Igor Škabar, Klavdij Pu-rič, Igor Purič, Doljak, Drago Pu-rič, Franko Škabar, Lauzana, Gruden, Hrvatič, Škrk in Šuc. Najmlajši predstavniki Krasa so morali poraženi z blatnega igrišča pri Domju. V prvem polčasu so bili krasovei boljši Dve minut' pred kon cem prvega polčasa pa je Pbrtuale nepričakovano povedel. Napadalec domačih je zaustavil žogo z roko in Na tujem igrišču so naraščajniki Primorja nepričakovano izgubili s katastrofalnim rezultatom proti močnejši ekipi Rosandre, ki spada med najboljše enajsterice prvenstva. Pro-seški nogometaši so bili kos nasprotniku le v prvi polovici prvega polčasa, ko pa so domačini sredi polčasa prišli prvič v vodstvo, »rdeče-rumeni* niso znali več reagirati m so do konca polčasa prejeli še dva gola. V nadaljevanju je takoj po začetnih udarcih izgledalo, da bodo Prosečani uredili svojo igro, toda tudi tokrat je bil nasprotnik bolj spreten in se je takoj spustil v napad. Ni poteklo niti pet minut drugega polčasa, ko je Rosandra bila ponovno uspešna. Prosečani so po tem golu popolnoma odpovedali in domačini so seveda prišli do ostalih golov brez večjih težav. Edini zadetek za Primorje je dal Fonda. H. V. Domio 2:2 MLADINSKO PRVENSTVO Prva zmaga borovcev lor — Servolana 74:68 (79:33) BOR- Mazzucca, Parovel 4. Kneipp tkap.) tt, Trevisan 3. Knelpp 12. Udovič 12, Race Mesesnel 10, Pegan. SERVOLANA' Cattaruzza 6, pollonio 12, Pasturi 10 Benčič R B 25 A 12, Vigneti »kap.) 14, Rauber, Griso ii 13. Macuz. V drugem kolu prvenstva mladin cev so «plavi» želi svojo prvo zmago in to na račun ekipe Ser Volane. Tekma je bila zelo napeta in že od -prvih minut se ie na igrišču odvijal hud boj. Vodstvo je namreč prevzela Servolana. ki je z dobro pressing-obrambo ovirala borovce, ki so tudi branih izredno slabo. Naši fantje so moreli tako ves prvi polčas loviti nasprotnike; vendar svoje obrambe niso dosti izboljšali in v 13 minuti so Škedenjci celo povedli s 13 :oč kami. Z raznimi menjavami pa le trener Štokelj le vzpostavil nekaj reda in prva polovica se je tako zaključila z izidom 29:38. V drugem polčasu se je boj nadaljeval, obramba borovcev pa je bila nekoliko boljša. Kljub temu se razlika ni zmanjšala do 11 minute, ko so naši fantje zaigrali kot prerojeni. S pressingom so popolnoma onemogočili nasprotnikov napad, umirjeno pa so igrah tudi v napadu, kjer so bili izredno toč ni v metih; dobro so tudi skakali pod keši proti višjim nasorotni-kom. Nazadnje so «plavi» končno prešli v vodstvo ter predvsem zaradi odlične obrambe v drugem polčasu tudi zasluženo zmagali Med' »plavimi* je trčba pohvaliti prav vse igralce, ki so se res srčno borili do zadnje minute: še posebej pa velja omeniti dobro igro Raceta, ki je bil najboljši strelec. Renata Kneippa in Mesesnela. (Meko) Polet — Kontovel n.o. Mladinsko košarkarsko tekmo med Poletom in Kontovelom na Opčinah so zaradi dežja prekinili po prvem polčasu, ko je bilo stanje 31:20 za Polet. V MLADINSKEM PRVENSTVU Oljmpia na vrhu lestvice Volley Ciub Pieris — Olympia 2:3 (-13, - 13, 8, 1. 6) OLYMPIA: Bagon, Klanjšček, Sirk, Lavrenčič, Cotič M. in Š., Malič, Markočič. SODNIK: Totaro iz Gorice. Navdušujoča sobotna zmaga na samem domačem igrišču Pierisa je prived'a ekipo 01ympie do absolutnega prvega mesta na lestvici v tem prvenstvu. Volley je namreč do sobote vodil skupno z našimi predstavniki in je spadal nedvomno k najnevarnejšim nasprotnikom, saj je doslej vse tekme zaključil z zgovornim 3:0. P. T. BREG: Smotlak I., Albertini, Ša-vron, Smotlak S., Sancin, Pavletič, Kraljič (Siavec), Grizonič P., Kočevar, Zonta, Kofol, 13 Scheriani. STRELCI: v 1. min. Šavron (avtogol), v 20. in v 30. min. Kočevar (z 11-metrovko) in v 20. minuti d.p. Senica. Naraščajniki Brega so prišli na domačih tleh do prve točke, ki so si jo popolnoma zaslužil'. Z malo več samozavesti, bi lahko odnesli celoten izkupiček. Najboljša med vsemi sta bila Grizonič P. za Breg in Senica za goste. Domio je začel z bliskovito akcijo, katero je zaključil Senica s posredovanjem Šavron a in bil je gol. Kazalo je, da bodo gostje prevladovali, vendar so si »plavi* kmalu opomogli in začeli neusmisljeno pritiskat:, predvsem po zaslugi Pavletiča, Zonte in Grizoniča. Čeprav oslabljeni zaradi izstopa poškodovanega Kraljiča, so vztrajali v napadih. Toda občasno so gostje razvijali lepe akcije; eno od teh je Senica lepo zaključil v vrata. Menimo, da na splošno izid srečanja ustreza prikazani igri. JOLO PROTESTNA IZJAVA ZSŠDI, skupno z vsemi svojimi goriškimi članicami — ŠZ Dom (Gorica), ŠD Juventina (Štandrež), ŠD Mladost in BD Gradina (obe iz Doberdoba), Slovensko planinsko društvo -Gorica, ŠD Sovodnje in Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine — z ostalimi slovenskimi organizacijami, ki so sodelovale 2. In 3. Julija 1977 na mladinski delovni akciji v Pevmi, za ureditev 1. trim steze na Goriškem (PD Naš prapor iz Pev-me, z Oslavia in iz Štmavra, Mladinski center - Gorica, Mladinski rdsek PD »O. Župančič* in ŠD Juventina iz Štandrcža. Taborniki Redu medrega vala, PD «A. Paglavec* iz Podgore) izražajo svoje ogorčenje zaradi vandalskega dejanja na pevmski trim-stezi. To ponovno dokazuje, da sino Slovenci na tem ozemlju še vedno nekaterim krogom trn v peti, kar vsekakor hromi dobro sožitje med tu živečima narodoma. Poleg tega uničenje 1. trim-steze na Goriškem pomeni tudi škodo vsakomur (ne glede na narodnost), ki se je tega objekta posluževal, saj so te steze izraz zdravega, množičnega in cenenega športno rekreacijskega udejstvovanja. Odbor ZSŠDI zbran na svoji včerajšnji seji je o tem temeljiteje razpravljal ter ostro obsodil nesramno opustošenje s strani neznanih prvega podobnega rekreacijsko - športnega objekta na Goriškem. 59. a 3 • M* V. O O Kitajski dnevnik Takrat, ali pa morda že prej, sta generala' Cang Hsue-liang in komandant 28. kuomintanške armade Jang Hu-čeng odločila Čangkajška aretirati. Oba sta bila namreč prepričana pristaša sodelovanja s komunisti v boju t,r Vernima 1935. leta je zašla kuomintanška ofenziva ljudski osvobodilni armadi na mrtvo točko. Kuo-ki general Hu čung-nan, komandant prve kuo-i%anške armade, je ustavil operacije. Mao Ce-tungova ltj a osvobodilna armada je slavila zmago. Čangkajšek, t^-kr6 'e čutil olajšanega na japonski fronti, je sklenil kjera* obračunati z rdečo armado. Odšel je zato v Sian, lis,, '6 bil komandant kuomintanških sil general Čang rtsj, uu Komanaani »uuumii,auan.ui O—----- It! ki je bil naklonjen skupni fronti kuomintanga Olhunistov zoper Japonce. Pravijo, da je bil Čang 'b&ng v dogovoru s Ču En-lajem in da je blokacijo . a Področja« interpretiral , po svoje, torej v kar P1! ohlapni obliki. ahgkajšek je prišel v Sian z dvojnim namenom. biai>.rei je hotel pripraviti novo ofenzivo proti rdeči ar-Prav tako pa se je želel prepričati o lojalnosti vetls Hsue-lianga in ^a morebiti zamenjati s Čiang Ting-če bi se izkazalo, da poveljujoči komandant ni k4>ma lojalen. Sedmega decembra 1935. leta je Čang-lVoi6k Prispel v Sian. Takoj se je začel posvetovati s JUlli generali. OPOJNO DRHTEČ MIR — Težko bi našli lepši in prijetnejši kraj za počitek. Kitajski cesarji ga niso brez razlogov namenili svojim ljubicam Foto: M. G. proti Japoncem in sta očitala Čangkajšku, da zanemarja borbo proti japonskemu agresorju v korist državljanske vojne, vojne proti kitajskim kmetom, ki so se v resnici pod Mao Ce-tungovim vodstvom edini borili proti Japoncem. Ko Čangkajšek spi v letovišču v bližini Siana, slavnem iz časov cesarske Kitajske, ga vojaki upornih generalov obkolijo. Toda Čangkajšek je sprdten, s pištolo strelja vojake in zbeži skozi okno. Po nekaj urah zasledovanja ga vendarle ujamejo in aretirajo. General Čang Hsue-liang nemudoma izda okrožnico ljudstvu. V njej najavi reorganizacijo vlade, objavi Konec državljanske vojne, osvoboditev političnih jetnikov in napove sklic konference o »nacionalni rešitvi« ter zapove spoštovanje Sun Jat-senove oporoke. Komunisti so bili močno presenečeni. Najprej so ocenili, da bi jim likvidacija čangkajška olajšala položaj. Toda Kominterna je presodila drugače. Prvega decembra 1935. leta je »Pravada« označila aretacijo Čangkajška kot »japonsko zaroto«. »Izvestja« so celo obtožila generala Čang Hsue-lianga, da je japonski agent. Zaradi vsega tega se je Mao Ce-tung zavzel za to da Čangkajška izpustijo. Določil je ču En-laja za posrednika. S Ču En-lajevim posredovanjem do kratkega sodelovanja med komunisti in čangkajškom Ču En-laj je odletel z avionom iz Jenana v Sian in se pogovarjal z upornimi generali. Le-ti so končno izpustili Čangkajška. Osvobojeni Čangkajšek ni hotel prevzeti pozneje nobene moralne ali politične obveznosti do stališč, ki jih je sprejel general Čang Hsue-lian. Toda 10. februarja 1937 objavi verjetno pod močnim pritiskom vojske, ki je še vedno v veliki večini hotela predvsem braniti Kitajsko pred Japonci, izvršni komite Kuomintanga politični program petih točk. Točke napovedujejo konec državljanske vojne in koncentracijo vseh oboroženih sil proti Japoncem, izpustitev političnih jetnikov in proglasitev demokratičnih svoboščin. Prav tako znova napovedo sklic konference za nacionalno rešitev, razglase ukrepe za odpor proti Japoncem in obljubijo ljudstvu izboljšanje socialnih razmer. Kot odgovor so tudi komunisti pod Mao Ce-tungovim in ču En-lajevim vodstvom nemudoma obljubili in javno razglasili konec vojaških operacij proti vladnim četam Kuomintanga, razpustitev svoje vlade, ki naj bi se spremenila v »posebno upravo« in napovedali volitev v* conah, ki so jih nadzorovali, konec zaplenjevanja zemlje veleposestnikom in podreditev rdeče armade vrhovnemu poveljstvu vladne armade. Verjetno so komunisti to morali storiti v korist skupnemu boju proti Japoncem, taKO da postanejo citirane točke temelj nastanka enotne fronte proti Japoncem in pomenijo začetek nekajletnega, čeprav nikoli povsem iskrenega in doslednega sodelovanja med KP Kitajske in Kuomintangom. Čangkajšek seveda ne bi bil Čangkajšek, če ne bt poskušal dogovorjenih točk izigrati, saj se je prebrisani meščanski politik očitno ves čas zavedal, da so glavna nevarnost njegovi oblasti oboroženi Mao Ce-tungovi kmetje. Zato ni nikoli povsem prekinil prikritega ali odkritega boja zoper komuniste. Odpeljemo se torej v siansko termalno letovišče, v prelep kraj, ki ga kitajski cesarji niso izbrali po naključju. Tu, kjer izvirajo tople termalne vode, so si zgradili nekakšno zdravilišče. Obiskovale so ga predvsem dvorne dame in v njem uživale v sladkosti svoje moči, predvsem pa v moči svojih moških. Zdaj je tu majhno jezerce, ki se preliva v drugo jezero, pa še v tretje. Vse je polno potočkov, mostičkov, čudovitih majhnih intimnih paviljonov. V največjem jezeru seveda ne manjka majhna marmornata ladja, kopija tiste iz letnega dvorca v Pekingu. Uredništvo, uprava, oglatni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 7# 38 08 7945 38 795823 7514 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana ce.lptna 25.000 . lir. Letna naročnino za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din. za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS - 61000 Ljubii«1* Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. cjo oeidvniKin: , i"vvui ,o... . «... --- 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osnnrtm sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 ir ° k, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-J^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 16. nOVCmbra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član rtelijansM _ . ...rem jvaze Časopisnih Založnikov ZAČETEK KONGRESA SOCIALNODEMOKRATSKE STRANKE V HAMBURGU V BENETKAH SO URADNO ODPRLI BIENALE, POSVEČEN OPOREČNIŠTVU V VZHODNI EVROff Willy Brandt ostro polemiziral s krščanskodemokratsko desnico SPD se kot «stranka družbenopolitičnega preokreta in reform* zavzema za demokracijo in zavrača «ideološke okope» - Podpora Schmidtu in zvestoba koaliciji z liberalci HAMBURG - Ob navzočnosti 635 delegatov se je včeraj pričel kongres zaliodno.temške socialnodemokratske stranke, za katerega je vla dalo dokajšnje zanimanje spričo najnovejših (tragičnih in deloma nepo-ja njenih) dorodkov, ki so močno vzourili javnost. Že sam uvod v kougres — poročilo predsed tika SPD Wil1yja Brandta — jo poki'zrl, da išče stranka novega, širšega prostora v družbenopolitični resničnosti ZRN in zunaj nje. Posebno še. ker se je zadnje čase znašla v navzkrižnem ognju radikalne levice, ki oč ta Brandtu vse večje popuščanje do nazadnjaških krogov ter zmerne in skrajne desnice, ki o- la terorizem. V resnici ni nobena družba brez konfliktov interesne ter ideološke narave, toda demokratična država jih lahko reši na miroljuben način, brez nasilja. Res j^— tako je nadaljeval govornik — določena nevarnost prihaja iz vrst levičarskega ekstremizma, toda nevarnost je tudi na skrajni desni. Ene in druge moramo odbiti, kajti tragedija. ki se je za nas končala i. 1945, je ostala drugod še živa. Težo preteklosti lahko premagamo le «s pisanjem svetlejše zgodovine*. Protisocialnodemokratska kampanja je po Brandtovi sodbi žal že i Tnela zle posledice: širši sloji prebivalstva so se predali strahu in te- /. spčujc SPD kot nekakšno sredstvo rorjU> večinski reformistični krogi pa za tihotapljenje terorizma v »ureje- so se postavili na obrambne položa no» življenje zahodnih Nemcev. B andt je svojo stranko včeraj predstavil kot stranko »družbenopolitičnega preokreta in reform* pa tudi kot stranko, ki mora kar najbolj odločno ščititi ustavni red, zajamči- Gospodarsko sodelovanje med EGS in Jugoslavijo STRASBOURG — Evropski parlament je včerajšnje zasedanje skoraj v celoti posvetil obravnavi gospodarske izmenjav# med EGS in Jugoslavijo, predvsem z ozirom na možnosti o nadaljnjem razvoju. Obširno razpravo Je sprožilo vprašanje italijanskega predstavnika liberalne stranke Bcttize n rezultatih nedavnega o-hiska v Beogradu podpredsednika izvršnega odbora Haferkampfa. Bettizovo vprašanje se je na našaln predvsem na način kako premostiti nesorazmerje med izvozom in uvozom. Id je še zlasti negativno za Jugoslavijo. Socialist žagar j je naglasil, da bi morali sicdozcniski neuvrščeni državi zajamčiti prednost pri sklepanju novih trgovskih pogodb (stari se bodo namreč kmalu izteklih. Italijanski socialist je te prednosti zagovarjal z ozirom na posebno lego. ki jo ima Jugoslavija, iako zemljepisno kot politično. /,a dc-■nokrščanskega predstavnika Mar-tincliiia hi bilo najprej treba razvejati gospodarsko izmenjavo ter tak« doseči večje ravnovesje. Drugi poslanec KI) v evropskem parlamentu Noe Pa je predlagal, da hi italijansko jugoslovanski dogovor n ribolovu zadobil evropski pečat. Nujnost po celovitem sporazumu o sodelovanju, ki bi motal temeljiti predvsem na industrijski kooperaciji, pa je zagovarjal komunist Sandri. Vsekakor pa bi morali, je še poudaril Sandri, sporazum uokviriti v politiko Evropske gospodarske skupnosti in v neuvrščeno usmerjenost SFRJ. Zakl iučke je povzel član Izvršnega odbora evropske skupnosti Vredeliug. ki je tudi povedal. da bo odbor že naslednjo sredo predstavil osnutek sporazuma. o katerem se bosta v kratkem dogovarjala EGS in Beograd. (bp) je. To lahko škoduje v prvi vrsti demokratičnim in delovnim množicam, kar je predsednik SPD tudi izrecno omenil: «Nemško delavsko gi banje ne sme dopustiti, da bi ga v boju za red in svobodo kdor koli potisnil ob rob.» ^ Gospodarskih problemov se Brandt ni dotaknil, ker jih bo danes obravnaval kancler Helpiut Schmidt. O mejil se je le na ugotovitev, da bo SPD vselej podpirala smotrne zahteve po proizvodnoustrojnih spremembah in se borila proti nezaposlenosti ; vendar nikakor ne po že vnaprej določenih vodilih, kakršna so zna čilna za tiste, ki menijo, da se go spodarski problemi rešujejo zgolj na osnovi zakona o svobodni trgovini, oziroma one. za katere je idealna rešitev vsega v togem načrtovanju. Glede vprašanja uporabe jedrsko energije, ki je. kot znano, razdvojilo stranko na dva tabora (»baza* je proti jedrskim elektrarnam. lidamostna politika med evropskimi državami v znamenju pomoči južnim. »V evropskem parlamentu ne bo sodelovanja s komunisti,* je še dejal Brandt, «vendar se z njimi ne bomo merili «iz ideoloških okopov*. V razpravi, ki je sledila predsedni kovemu poročilu, so zlasti mlajši delegati kritizirali dosedanje zadržanje SPD v odnosu do reakcionarne ofenzive (»prevelika popustljivost*) in zahtevali, da se stranka (»stavi na jasno protifašistično stališče. Iz levega krila SPZ je bila iznesena tudi zahteva jdo odpravi zloglasnega »radikaloenerlassa*. ki prepoveduje dostop v javno službo komunistom, v vseh deželah, ki jih upravljajo socialni demokrati. SPD ne sme 'izgubiti tiste identitete, ki jo je dobila, ko se je socialnodemokratski kancler v Varšavi poklonil žrtvam nacizma, je naglasil bivši predsednik «mladih socialistov* Wickzoreck. (dg) »Bienale operečnlške kulture vzhodne Evrope*: tajnik PSI Bcttino Craxi Mezno in sovjetskim kiparjem Neiz vestnim s predsednikom Bienala Ripo Di (Telefoto ANSA) SKRITA PLAT KULTURE V SOVJETSKEM TABORU misle' Ripa Di Meana poudaril, da se vprašanje «drugace čih> ne postavlja samo na Vzhodu, pač pa tudi na Zali BENETKE — Po polemikah, ki so se vlekle celi dve leti. so v mestu na laguni končno odprli bienale posvečen »oporekanju* v vzhodnoevropskih državah sovjetskega tabora. Bienale je odprl njen predsednik Ripa Di Meana z uvodnim govorom na shodu, katerega osnovna tema je bila «Zgodovinski trenutki oporekanja*. Srečanja so se med vidnejšimi predstavnik; ('drugače misiečih* iz vzhodnoevropskih držav udeležili tudi Čeh Jiri Pelikan. medtem ko ie sovjetski »disident* Saharov poslal na magnetofonskem traku zabeležen pozdrav. Med poročevalci na srečanju je nastopil tudi hrvaški emigrant Ante Ciliga. V svojem govoru je Ripa Di Meana dejal, da bi morali vprašanje «drugače mislečih* obravnavati na strogo znanstveni in analitični ravni, obenem pa bi se morali vsi demokrati zavedati, da sc t° vpr»' sanje ne postavlja samo na ^ du, pač pa v različni meri hojii. drugačnih oblikah tudi na L |U Udeležba «disidentov* na b1®., ie bila boli pičla, kar je dalo P sedniku Carlu Ripi Di Mea», nih», katerim niso dovolili v miiiiMiimiliiiiiiuiKimiiiiiiuniniiiiiniiiHMiii.....................................................................................................................................................................................................iiiiiiiuiininiin OSTRO PREREKANJE MED BIVŠIM KVESTORJEM IN OBTOŽENCI Musumecijevo pričevanje ni pojasnilo ozadja bombnih atentatov v Tridentu *■ Danes pričevanje bivšega ministra Tanassija in gen. Gianadelia Maiettija P0 NAPADU NA BANKO V GUANZATEJU (COMO) Ropar hladnokrvno umoril zapriseženega stražnika TRIDENT — S pričevanje načelni-Schmidt in sindikati pa jih p<)dpira- i |ia informacijskega odseka finančnih jo iz bojazni pred porastom brc z po- stražnikov za Tridentinsko polkovnika selnosti). je predsedstvo SPD dose- Mor.teja in bivšega tridentinskega kve- glo kompromisno rešitev: z ene stra-! ft0ria Musuuaerija ki sedaj vodi ni so bile v veliki meri sprejete zahteve nasprotnikov jedrske energije. z druge strani pa prepušča stranka širšo svobodo odločanja vladi. S PD daje pri iskanju energetskih virov prednost premogu, noče pa po sploševati odpora proti jedrskim o bratom (pod pogoiem seveda, du se ustrezno reši problem varnosti, kolikor zadeva zaloge radioaktivnih odoadkov). Komorom is o tem—perečem vprašanju dokazu ie. da Brandtova želja po čim večji enotnosti znotraj SPD ni gola utvara. Po vabilu članom SPD, naj kar najbolj enotno podprejo politiko kanclerja Schmidta je Brandt potrdil zvestobo zdajšnji koaliciji z liberalci ter zavrnil ž<> samo misel o »'veliki koaliciji*, ki naj zajame uidi krščanske demokrate. Nazadnje je omenil osnovne smernice SPD v zunanji politiki: stremljenje za popu ščanjem mednarodne napetosti, sodelovanje z deželami v razvoiu, pri-soevek k vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu in afriškem jugu, so- kveslufo v Turinu, je proces zaradi bombnih atentatov v Tridentu zaživel. Priči sta s svojimi izjavami prišli večkrat navzkriž z obtoženci in še zlasti s podkvestorjem Molinom in s Pikovnikoma Pignate!lijem ter San-torom. Na osnovi' spopadov bi le težko ocenili, kdo jo vsaj moralni zmagovalec obravnave, nobenega dvoma pa ni. da je prerekanje, še bolj okr mio že ilak ne prevelik ugled policijskih trio0. ki so delovala na Tridentinskem saj je dokazulo. da se nihče ne more ponašati z ravno čistimi rokami in vestjo. V primerjavi z napovedanim dnevnim1 redom se je sodni zbor odločd za majhno spremembo in zaslišal kot puega polkovnika Monteja. Kot vodja obveščeva’tjega oddelka za Tridentinsko naj bi namreč posredoval sodnemu zboru eleinente, ki jih sodniki np morejo zahtevati od podčastnika Sai-je in polkovnika Siraouse, če nočejo začeti nove preiskave. Resnici na ljubo pa je častnik skrbno pazil pred- vsem. da bi sebe izvlekel iz blata in poudaril, da Se praktično ni nikoli zanimal za preiskavo o bombnih atentatih, »ker sta skrbela za vse tedaj še stotnik Siraitusa in podčastnik Saija*. Njegovo izmikanje pa so izkoristili Santoro. Molino in Pi-gnatclli. ki so znova skušali zvrniti dober del odgovornosti na pleča ma-režala finančne straže. Bolj razburljivo je bilo pričevanje kvestorja Musumecija, ki se je skušal prikazati kot žartev Molinovega spletkarjema, saj naj hi večkrat ukazal podrejenemu, funkcionarju, naj prijavi ' celotno zadevo sodstvu. Ob odločni reakciji pqd]>vestq.rja .l]a je. tUU' symiiiiii.................■••»■Mini.. SODNA PREISKAVA 0 DELOVANJU LEVIČARSKIH CIRANJ V VOJAŠNICAH uniformi» Kopica zapornih nalogov za «proletarce v Sodnik dolži prizadote združevanja v zločinske namene tez hujskanja vojakov k nepokorščini RIM — Rimski preiskovalni sod nik Antonino Alibrandi je včeraj dopoldhe podpisal nekai desetin zapornih nalogov za pripadnike številnih levičarskih izvenparlamen-tarnih gibanj in radikalne stranke v okviru preiskave o delovanju tako imenovanih »proletarcev v uniformi* PID Sodnik dolži prizadete združevanja v zločinske lamcne, hujskanja vojakov k nepokorščini, prevratniškega rovarjenja Preiskavo o delovanju »proletarcev v uniformi* so pred približno dvema letoma začela državna prav-dništva številnih italijanskih mest, ko so razni levičarski aktivisti de lili v vojašnicah letake s pozivi k nepokorščini. Pozneje so vse sodne postopke zaradi objektivne povezave prepustili rimskemu pravdni-štvu. Nalogo so zaupali namestniku Giorgiu Santacroceju, ki je letos spomladi formaliziral preiskavo in izročil zbrano gradivo sodniku Ali-brandiju. Slednji .je konec prejšnjega tedna odredil vrsto hišnih preiskav na domu osumljencev ip na tej osnovi včeraj podpisal zaporne naloge. Kot rečeno ukrepi zadevajo nekaj desetin ljudi, pripadnikov radikalne stranke in drugih izvenparlamentarnih levičarskih gibanj. Najbolj znanj med njimi so bivši odgovorni urednik lista »Lotta continua* Marcello Ga- leotti, bivši tajnik radikalov, Roberto Cicciomessere, ter sinova bivšega notranjega ministra Paola Emilia Tavianija. Ukiep rimskega sodnika je izzval ogorčeno reakcijo prizadetih strank in gibanj, ki trdijo, da so zaporni nalogi sad izkrivljenega tolmačenja zakonov. Dr. Alibrandi je po njihovi oceni v bistvu izkoristil priložnost za strogo sodno represijo proti naprednim ta demokratičnim krogom, ki so se zavzemali zg večjo demokratizacijo italijanske vojske. Prav zaradi tega prizadeta gibanja pozivajo ‘ vse levi čarske in demokratične stranke, ki so v teh letih na različne načine postbpka*. (vi) - podprle boj vojakov za demokratizacijo oboroženih sil. naj odločno nastopijo proti tej grobi provokaciji. O vprašanju pa bo vsekakor razpravljal tudi parlament. Poslanca DP Massimo Gorla in Mimmo Pinto sta v zvezi s hišnimi preiskavami na domu osumljenih aktivistov in še zlasti v zvezi s kopico zapornih nalogov naslovila obrambnemu in pravosodnemu minislru vlogo, v kateri odločno obsojata sodnikove ukrepe in obenem zahtevata, naj jih ministra nemudoma razveljavita, saj je »zaostritev sporov in napetosti med organi javne varnosti edini cilj sodnega rpč. vsekakor p a zrela kreacija velike igralke Hudi Kosmač ji ie bil enakovreden partner in sploh se zdi da tako izenačenega para. kakršnega predstavljata v te, igri Urolčeva in Kosmač, ze dolgo ne pomnimo. Oba sla bitu dre veliki igralski osebnosti a sočasno dva profesionalca ki si vseskozi pomagata. Res je, da te Rudi Kosmač ustvaril v zadnjih letih neki poseben tip igre. ki bi ji lahko rekli «profesionalna radikalizacija». se pravi igra ki sicer ne pozna nekega hmnotu danskega zanosa, sle po igranju, je pa zato toliko bolj notranje in zunanje umirjena, stroga, eksaktna, kjer ima vsak psihofizični dražljaj svojo vsebino, stroje hotenje in svoje mesto. !)a, vse je na svojem mestu, od izgovorjene besede, ki doživlja svoj dolgi iter iz srca preko možganov in spet v srce usta pa tja do geste, ki ni nikoli nepremišljena, nikoli narejena v prazno, ki ni, kot temu pravimo, spontana, samonikla, ampak vklopljena v celovitost igralčeve prezentacije. Mislim, da je Rudi Kosmač do kraja doumel tri ve like etape v kreiranju lika, v prehodu i i identitete igralca v identitete, lika: analizo, doživlja nje in prezentacijo. Vsaka etapa ima pri Kosmaču svoj 'sklep in šele ko je sklep ene od etap narejen; preide k drugi tako, da recimo v prezentaciji np doživlja več, ampak samo vnaša . iž icušnje, razmišljanja in ugotovit ve iz analize in doživljanja. Arbuzovo igro je poplavil na oder režiser Miran Herzog. Vodstvo Drame morda ni ravnata najbolj premišljeno, ko je poverilo režjjo , tega tako liričnega dela režiserju, ki v osnovi m pesnik, ampak polnokrven ustvar jalec nekega drugega tipa tore Giovanni Battista Soldelli zapušča ženo in tri otroke - Protest sindikatov in stavka pokojnikovih kolegov GUANZATE (Como) - Med roparskim napadom na agencijo denarnega zavoda Banca Popolarc di Novara v Guanzateju (comska po krajina) so zločinci hladnokrvno ustrelili 41 letnega zapriseženega stražnika Giovannija Battista Sol-deilija. Pokojni zapušča ženo in tri otroke. Zaposlen je bil pri stražarskem zavodu »La vedetta lombarda*. Do žločtaa je prišlo nekaj po 9. uri včeraj zjutraj. Na glavni trg Guanzateja je privozil avtomobil «bmw» z milansko registracijo, v katerem so bili trije mladeniči. Dva sta izstopila i ' sp naglih korakov podala po Ul. Dante, ki je ozka ter enosmerna, do banke. Vstopila sta. zagrozila štirim uslužbencem z revolverji, pobrala iz blagajne kakih 9 milijonov lir v gotovini ter se mirno odpravila k izhodu. • Njuno početje je skozi okno zapa žila neka ženska in stekla v nekaj korakov oddaljeno prodajalno sadja in zelenjave, kamor je malo prej vstopila zaprisežena straža. Ko je Soldelli zvedel, za kaj gre. je ste-kei (»roti denarnemu, zavodu ter se srečal z roparskim parom ravno na vratih. Eden od banditov ga je za roko potegnil V notranjost poslopja, drugi pa ga je pri priči ustrelil iz neposredne bližine. Morilec in pajdaš sta stekla do avtomobila, kjer sta ju čakala druga dva člana tolče, nakar je zločinska skupina oddrvela neznano kam. Vozilo' je pozne ie policija našla blizu Coma. Divjaški napad s hladnokrvnim u-bojem je napravil silno globok vtis na občane. Comska sindikalna fe- je ig- deracija CGIL - C1SL - UIL dala protestno noto, v kateri obsoja krvavo dejanje. Sinoči se je iz protesta proti uboju Soldeliija — odslej bo njegova žena, 38-letna Giancarla Spaghi sama morala skrbeti za sina Nataleja Luigije (15 let) in hčerki Marino (15) ter Danielo (10) — pričela 8 urna stavka uslužbencev vseh javnih in zasebnih stražarskih zavo dov, ki zahtevajo, naj pristojne oblasti primerno ukrepajo, da jih zaščitijo pri delu. Pred 15 dnevi so ro pa rji v Marianu Comense ravno tako ubili zapriseženo stražo, sicer Gio-vannijij Ro/finijo]?.. Preiskovalci domnevajo, da. so včerajšnji roparji bili pod vplivom ma mil. (dg) Namesto vojaške socialna služba na baje nesel te dni v B60-1;, iz ga izročil načelniku italij®11* nCj. legacije na evropski k01”, j« Pobuda predsednika biena . vzbudila kritiko člana upr*J\ je I sveta, komunista, Baratta, '‘ $ poudaril, da se Ripa D* . je »tudi tokrat ni posvetoval ^ pokrenil osebno pobudo, ki ® I propagandi*. je* Bienal se je začel z °ur ^ treh razstav «oporečniške» umetnosti, ■/. razstavo »sata'2? po »Priznanje* in projekcijo filma ui avtobiografski knjigi Arturja ^ dona o praških procesih petc let. . Ob odprtju «bienala oj^°r® so-na vzhodu* je beneški župajj' da ludfU£ n je dozorel čas. ko se mor®-P., p. predne sile soočiti z vPrasaJjn# socialističnih 1 g sicer bodo,. porekanja v vzhodne Evrope, desnih’ vprašanja ostala »domena — , V Benetke je medtem^ l"' k> tudi tajnik PSI Bettino je izjavil, da ga zanima n 8jil stike z disidenti, katere je ®?L ja za »pogumne ljudi, ki se b° socializem s človeškim o’jT jje>' Predsedniku bienala, Ripi L® .^p ni pa .je Craxi izrazil vso r® jal nosi. in priznanje, da je