Leto U.
Poštnina plaCana o gotovini.
Ljubljana, petek 10. septembra 1920.
Štev. 205.
Cene po poiti:
zb cbIo leto . B 81'— zb pol leta . B M*— zb četrt leta. B Zl— za 1 mesec. . B V— Za Ljnbljano mesečno 7 B
Zb InoiBiMtvo mesečno K12—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 60 vin.
Ne priznamo!
vife f'zre^eno trd, protisocialen in kri-W\’-C P,rora^un. ki ga je sestavil demo-'"ena * 1f?‘n‘s^er Stojanovič. Najtežja bre-ltna ,'ak na ljudstvo, ki že doslej komaj direu v.so .težo draginje, taks, carine ter Hejj .a indirektnih davkov. Naredimo vi)0 ! zSjedov! Sladkor je neizogibno ži-Iti Za široke plasti ljudstva. Stojanovič, blai, .,e °iln le na tem, da napolni prazno { C ,n°' je obremenil sladkor z davkom Hro° j1 k^°' Lavo je tudi naložil ja g^ davka na kilo. Davek na olje zna-i0 0v, r°vn na sto litrov; sveče (100 kg) čoa a^.ene 2 80 kronami, vsaka elektri-ekktr	^	sveč 5 dinarjev; velike
davu lcne svetilke pa bodo nosile 80 kron j aa mesec!
Stoja - Par zgledov se jasno vidi, da je »c mu°^laev Proračun nesprejemljiv. Zato ga odk]6 »Jugoslovanski klub«, zato stv0. Už'i'a en°Jušno vse slovansko ljud-stv Z!^inski davek na splošno potrebnim^ 11 je sam na sebi nesocialen. Nič da Se °. * socialnega stališča proti temu, Panjec ^davčijo temeljito fina vina, šam-lbksus T ie luksus, in celo škodljiv Line t Joda prepotrebne ljudske potreb-P» ° °bdavčiti, to je protisocialno! dem0^ne*en j« dohodninski davek. Toda •Uiniff,,	Stojanovič je zvišal eksistenčni
ie	1600	kron	na 3200 kron! To
kron 1 ? ■	* Kdor ima danes 3200
®*jšem . dohodkov je berač v najbed-*'Veti $ni*s^u besede. Revež ne more ne kga J*. umreti. In takim revežem na-klub : °>aaovič še davek! Jugoslovanski *aj Zahteval, da se ta minimum zviša Uatičn; j?®® kron. Kakor poročajo, je fi-Tudi i° or določil minimum 7200 kron.
° *e premalo! Delavstvo zahteva p!*01 aa 13.000 kron! davijo	Pa moramo, da direktnih
^čujV'' a Posebno dohodnine v Srbiji ne ?°Pet j' *° bomo plačevali le mi! To je r° i' ^em°kratskega ministra proglase VrafHka jugoslovanskih državljanov v Dostop: v bolj in manj obdavčene. Tako držav^an)? dela slabo kri in ruši temelje ■j, v ljudstvu, kom jjša proračuna ne priznamo za za-^ Pra° zboruje parlament, vlada ni-[®db pV,Ce' izdajati tako dalekosežnih na-• vSalfr0raČUn )e cna najbistvenejših na-•itftijj parlamenta. Zato od ministrov ne rez Parlamenta izdanega proračunov |?°remo priznati, ker ne moremo ,e zasebnikov priznavati za za-
jue0^daj se finančni odbor peča s prora-ipvo j ai sklene, kar hoče, toliko je gobavi] %Za *ak proračun, kakršnega je [Odslej °jan°vič, ne bo glasoval noben eUih P0slanec. Mi ne poznamo tu no-Prva r°Zlrov« ker nam je blaginja ljudstva In le blaginja ljudstva daje ga-Na*a traien razvoi države!
Se geslo je: Stojanovičevega pro-ne priznamo!
so korenine boljševizma.
^ 'r°Pejska politika se orijentira zad-6 na * Pr°fi Moskvi, Celo zmagovite si-V®eUiu aPadu, ki so menile zagospodovati priznavajo svojo nemoč na-Pp kriv; °	• 1° zopet se vnovič dokazuje,
dejstCa *n nasilje nimajo stalnosti. To-y°> da sedaj po versejskem in sen-zODSf m m*ru svetovna zgodovina stoti Zantf i iV P°vsem drugo fazo, kot so si I? aas de zapahne sile ter velekapital, i Pries ?^fa navdajati z resnimi mislimi, ia sta uh^™0 sredi velikega valovanja, aPitalj arda drug ob drugega — zapadni i^dar-2601 *n vzhodni boljševizem. In It ^1 n juoramo v zgodovini človeštva b°raUin °:ranjih, idejnih vezi in temeljnih i’ l? katerih izvira vsako veliko gi-^et' v ako se vglabljamo v ta idejni Zun e.. Notranje pravzroke, razumeva-lahko trezno presojamo ^abes niMa,emc> pravo smer temnim silam.
d°_ni proletarskih mas z velikim ujein. Zr,e>° na vzhod in z živo vero pri-10 °drešenja. od tam.
Boljševizem je zlo, priznamo pa, da nujno zlo, ki bo strlo kapitalizem. A prav tako si moramo biti svesti, da boljševizem ni zmožen dati žejnim masam onega, za čimer težijo; dati jim onega solnca, za katerim koprnijo. Ko gledamo korenine, iz katerih je vznikel, nam postane jasno, da boljševizem človeštva ne more dovesti do zdravih družabnih razmer.
Boljševizem korenini v vsem svojem bistvu v ruskem nihilizmu, ki pa ima svoj vir v zapadnem, osobito nemškem ateizmu (brezboštvu) in materializmu. Tema pa je temeljna poteza zanikavanje Boga in sovraštvo do njega in v dejanju — uničevanje.
To je temeljna podstavka ruskega nihilizma, ki se danes izraža v boljševizmu, da uniči obstoječi red s silo in se izražal v vednih atentatih na državne velikaše. Razvil pa se je nihilizem iz nemške filozofije Kanta in Hegla, ki sta zrla vse, kar obstoji, s kritičnim in dvomljivim očesom — in ko je nemški filozof Kant propovedal, da ni Boga in je njegov naslednik Hegel molil v vsaki stvari boga in je slednjič postalo tem ljudem stvarstvo vse, je postal tudi človek brez Boga in brez duše -— žival. Ruski nihilizem se je porodil v dobi samovoljnega vladanja carjev, ki so z brutalno silo zatirali vsak izraz ljuidske volje, vsak dih naroda za pravico; šel je za tem,
Boljševizem ima torej svoje korenine v tem nihilističnem naziranju, ki mn je vir materijalizem in pravzrok — ateizem, brezboštvo,
To je notranje, idejno obilježje, ki nam je dokaz, s kako silo se ideja, misel, izraža v dejanjih. In to vez filzofije in revolucije je pravilno izrazil že nemški socialdemokrat Engels, ki pravi: »Ko je
v Nemčiji v 19. stoletju nastopil preobrat v filozofiji, v znanosti razuma in volje, mu je sledil tudi politični preobrat. In to politično revolucijo so pripravljali nemški profesorji, učitelji in vzgojitelji mladine, poučne knjige itd.«
To vez ateizma (bogotajstva), ki je zgolj notranja, duševna, in revolucije, ki se izraža na zunaj, seve ateisti (brezbož-neži) ne priznavajo; posebno so to oni na učiteljskih mestih, v javih uradih, v palačah. A dejstva nam kažejo dovolj jasno in nam kažejo dovolj krvavo. Kdor pravi, da ni Boga, nujno pravi, da je vse brezmiselno, da je ve« družabni red nesmisel, je torej nihilist — in temu dosledno bolj-ševik.
Nujna posledica za nas je torej, ako se hočemo občuvati pred boljševizmom, ki je osnovan zgolj na nihilizmu in materializmu, da iztrebimo korenine, ki iz njih vznika boljševizem — to je: odločen boj proti ateizmu (brezboštvu)l Brezbožni profesorji in učitelji so kakor kuga za ljudstvo. Zdravo ljudstvo mora temeljiti v ideji božanstva in v tej ideji je vsa njegova opora v vseh slučajih. Narod brez Boga ni več narod, to je samo gnila, gnjusna masa. Sv. oče Benedikt je pred nekaj tedni v resnih besedah označil posledice, ki jih povzroča odtujitev od Kristusovega nauka in sama gonja za materijelnim dobrim, Tembolj mora biti krščanskemu ljudstvu jasno, kje so prave korenine boljševizma in zakaj se moramo mi boriti proti njemu.
In tembolj je za nas potrebno, da se v imenu, krščanske pravice, proglašene od Boga, borimo proti materialističnemu izko-riščevanju sedanjega časa. Radikalno socialno — odločno krščansko!
Mi ne gremo s Koroškega!
LDU Ljubljana, 10. sept. (Uradno) Z ozirom na vesti, da pride nemško orožni-štvo v cono A in da morajo letoviščarji
to cono zapustiti, se uradno ugotavlja, da so te vesti prosto izmišljene in brez vsake podlage.
Nemški tolovaji na Koroškem.
LDU Ljubljana, 10. sept. Narodni svet za Koroško v Velikovcu nam javlja: V četrtek, dne 9. t. m. ob 19. je bil napaden na cesti pri Dolini župnik in pisatelj Meško v družbi bogoslovca Trabesingerja. Od celovške strani sta se pripeljala dva voza moških. Brez povoda sta se voza ustavila, moški pa so planili na Meška in Trabesingerja ter ju pobili na tla. Mešku so vzeli uro in dežnik in pustili nato oba raztrgana in krvava na tleh. Voz se je potem od-
peljal v smeri proti Velikovcu. Kmalu se je pripeljal avtomobil z antantnimi častniki, ki so vzeli oba na voz in se peljali dalje za zločinci. Ko so jih došli, so jih identificirali. Eden izmed njih se je izdal za gostilničarja in puškarja iz Vovber. Meško in Trabesinger sta se vrnila, avto pa je počasi peljal za zločinci. Kaj se je nadalje zgodilo, ni znano. Meško je dobil več ran na glavi, sicer pa je izven nevarnosti.
Krvavi dogodki v Trstu.
Nov generalni štrajk.
Ljubljana, 10. septembra. Iz Trsta poročajo, da so se 8. t. m. pripetili tam krvavi dogodki in da je znova izbruhnil popoln generalni štrajk.
V sredo popoldne se je v Trstu vršil pogreb 16 letnega fanta, ki je padel kot žrtev spopada med delavstvom in javno stražo dne 5, t. m. Za pogrebom so šle delavske organizacije. Blizu pokopališča so nenadoma navalili pogreb fašisti, ki so metali kamenje in petarde, Nastala je silna zmeda, rakev je padla na tla. Srdita množica je planila na fašiste. V najkrajšem času so prihiteli vojaški oddelki in oddali na množico tri strele. Na tleh so j obležali 3 mrtvi in 23 ranjenih.
Takoj se je sešel delavski svet, ki je proglasil novo generalno stavko. Stavka
je topot popolna, ker so se ji pridružili tudi železničarji. Ves promet na suhem in na morju je ustavljen, vse delo počiva, Trst je ponoči v temi. Ulice so zasedle vojaške čete s strojnicami in oklopnimi avtomobili.
Krajevna vlada je uvedla pogajanja z delavci.
LDU Dunaj, 10. septembra. (DKU) Po poročilih listov iz Trsta je prišlo pri pogrebu delavca, ki je bil pri zadnjih spopadih usmrčen, zopet do krvavega spopada med delavci in nacionalisti. Pri tem sta bila dva mrtva, ranjenih pa je nad 30 oseb. V protest proti postopanju nacionalistov so iznova proklamirali 24 urno generalno stavko.
Velik potres v Italiji.
Ljubljana, 9, septembra. V Zgornji Italiji je bil 6, t. m. v pokrajini Massa velik potres, ki je uničil več krajev, posebno pa Vivizzano, ki šteje 17.000 prebivalcev. Po dosedanjih ugotovitvah je mrtvih do 200 oseb, 100 pa ranjenih. Gmotna škoda je ogromna.
LDU Pariz, 9. septembra. (Dun, KUJ Po brezžičnem poročilu iz Rima je bil .v Massi nov močan potres.
LDU Dunaj, 10. septembra, (DKU) Kakor poročajo listi iz Bazlja, znaša število žrtev pri potresu v Italiji dosedaj 350 mrtvih in preko 1000 rahjenih.
BOJ KOVINARJEV V ITALIJI.
LDU Rim, 9, septembra. (Stefani) Kakor doznava »Tribuna«, se je v stavki kovinarjev dosegel glede gospodarske strani sporazum. Sedaj je treba najti samo še formulo, ki bi zadovoljila obe stranki.
„JutroM pozdravlja.
Mladinska struja Jugoslovanske de-kratske stranke po svojem dnevniku »Jutro« navdušeno pozdravlja kongres svo-bodomiselcev, ki se vrši v Pragi. Da ne pozabimo: Svobodomiselci sklepajo v Pragi, kako ojačiti in nanovo razvrstiti svojo vojno črto proti vsakemu verskemu mišljenju, ki temelji na nadnravnih načelih o Bogu, večnosti, odgovornosti. Zlasti pa je njihova ost obrnjena proti katoliški Cerkvi, ker se dobro in čisto pravilno zavedajo, da je predvsem katoliška Cerkev ču.vajka in no-siteljica nadnaravnih načel, da ihia edino le katoliška Cerkev v sebi ono neupogljivo moč, ki kljubuje najmočnejšim viharjem, da je katoliška Cerkev edina organizacija, ki je doslej zmagoslavno preživela vse druge organizacije in ko je tekom stoletij vstalo tisoč zmot in tisoč zopet izginilo v morje pozabljivosti, so njena načela ostala neokrnjena, zmagujoča in tudi danes se jih oklepajo milijoni tem tesneje, čimbolj ljudje spoznavajo, da svobodomiselstvo, naj si bo že v tej ali oni obliki, razdene v človeku in človeški družbi vse dobrine, ki morejo zadovoljiti posameznika, človeško družbo pa pripeljati do boljše bodočnosti. Svobodomiselci zato vidijo, da je edini njihov resen sovražnik katoliška vera in zato se osredotočujejo vedno in vedno vsa njihova posvetovanja v tem, kako zatreti v ljudstvu zadnjo sled katoliške mi§li in katoliškega življenja. Odtod vedna njihova zahteva po ločitvi Cerkve od države (boljše rečeno, kako bi oropali Cerkev vsega njenega imetja in jo potem po francoskem ali še boljše po mehikanskem vzrorcu vrgli na cesto, kjer naj jo pobije poulična dru-hal), po civilnem zakonu, in razporoki, po brezverski šoli, nasilnih postavah proti duhovnikom in proti obhajanju službe božje itd, itd.
O tem zborujejo in se posvetujejo v Pragi svobodomiselci in »Jutro«, glasilo dr. Žerjajvove stranke, jih navdušeno pozdravlja.
Ugotavljamo samo to: Duševni voditelj »Jutrovega« uredništva je dr. Žerjav, ki je obenem duševni voditelj sokolske organizacije. Če slovenski Sokoli po svojih zborovanjih trdijo, da niso proti verskemu mišljenju, so grdi lažniki in hinavci, kateri se ne upajo slovenskemu ljudstvu v obraz povedati, kaj da so, medtem ko po svojem političnem glasilu delajo praškim svobodo-miselcem najgloblje poklone in pozdravljajo njihovo naravnost in edinole proti veri naperjeno delo.
Ugotavljamo dalje, da je »Jutro« dnevno glasilo liberalne samostojne kmečke stranke. Zakaj »Jutro« je prineslo navdušeno vabilo za »kmetski« praznik na Bledu in potem še bolj navdušeno poročilo. Istotako je »Jutro« dnevno glasilo liberalnih ali kakor jim pravimo narodnih oziroma rumenih socialistov. »Nova pravda«, tedensko glasilo narodne socialne stranke in »Kmetijski list«, tedensko glasilo liberalne kmetske stranke se tiskata pod isto streho dr. Žerjajvove tiskarne kakor »Jutro«. Ker je obenem »Jutro« najbolj navdušeni zagovornik liberalne bankirske in kapitalistične politike, ki je spravila naše ljudstvo že na rob gospodarskega propada, liberalnim verižnikom in raznim Jadranskim bankam pa z milijoni napolnila žepe na račun delavskega in kmetskega ljudstva, potem smo s tem do golega označili družbo, ki se zbira v dr. Žerjavovi tiskarni z »Jutrom« na čelu.
Za nas pa naj bodo ti pozdravi, ki jih pošilja »Jutro« svojim sobojevnikom v Prago, nov povod in nagib, da zberemo vse, kar je krščanskega mišljenja, v svoje organizacije, in se krepko postavimo v bran svobodomiselstvu, temu najhujšemu po-končevalcu vsega, kar je dobrega v nas, v naših družinah in v našem narodu, Le kdor hoče svoje ljudstvo dušno in gospodarsko usužnjiti kapitalu in nasilju, naj daje oporo svobodomiselstvu.
POPIS ŽIVINE IN KONJ USTAVLJEN.
LDU Ljubljana, 10. septembra. Uradno se razglaša: Popis in žigosanje konj i.i vozil je ustavljen.
Strac 2
»Večerni list«, dne 10. septembra 1920.
Štev, 205.
MED POLJSKO IN LITVO.
LDU Pariz, 9, septembra. (Brezžično) Kakor javlja »Journal des Debats« se bo med Poljsko in Litvansko dosegel sporazum, ne da bi prišlo do boja.
RUSIJA SE NOČE VEČ POGAJATI.
LDU Pariz, 9. sepetmbra (Wolff) Kakor se poroča »Tempsu« iz Londona, se je ruska sovjetska vlada odločila, da ne pošlje k novi mirovni konferenci v Rigo zastopnikov.
BOJI NA RUSKEM.
LDU Kovno* 9. septembra. (Dun. KU) Litvinsko frontno poročilo od 9. t. m.: Ob fronti, ki jo drže mariampoljske čete, so Poljaki danes ves dan napadali naše postojanke ob Gramdzijskem jezeru. Naše čete so njih napade odbile. Na drugih delih fronte je položaj neizpremenjen.
LDU Carigrad, 9. septembra. (VVolff) General Wrangel je nekemu poročevalcu med drugim izjavil: Izprememba v postopanju zaveznikov in poljska zmaga nas silita, da osredotočimo svoje moči v Severni Tavriji, da se bomo mogli proti za-padu prosto gibati. Iz tega razloga smo izpraznili Kuben. Naše čete, ki še daleko niso bile poražene, so potolkle dve rdeči diviziji in uplenile 8 topov.
JAPONCI IZPRAZNJUJEJO DEL MANDŽURIJE!
LDU. Pariz, 9. septembra. (Dun. KU) Kakor doznava »Agence Havas« iz Tokija, so japonske čete dne 2, septembra 1.1. izpraznile ozemlje ob vzhodno kitajski železnici zapadno od Harbina.
BOJI MED KOMUNISTI.
LDU Helsingfors, 9. septembra. (Havas). Pri seji osrednjega odbora finske komunistične stranke v Petrogradu so pristaši opozicijske stranke med razburjenim razpravljanjem streljali na udeležence z revolverji. Ubitih je bilo 10 finskih komunistov, a ranjenih ribližno 20. Opozicijsko stranko sestavljajo večjidel častniki opozicijske armade.
PelltKne novice.
+ Kristanov »Naprej« zadnje čase igra silno dvomljivo vlogo. Ko bereš ta list, se ti zdi, kakor bi videl ministra Kristana, zadovoljno se smehljajočega, ko drugi trpe. Danes se norčuje iz zahteve po slovenski avtonomiji, včeraj se je norčeval iz protestov proti krivičnemu proračunu. Razumemo! Saj so milijonarji lahko veseli, ko vsa bremena padajo na pleča ljudstva. »Naprej« ne protestira, marveč se roga. Napada zopet znano dr. Gosarjevo naredbo, ki je prisilila milijonarje, da zidajo. Kako naj bi je ne napadal, ko pa so udarjeni kapitalisti. Zato pa ne napada proračuna, ki udarja po ljudstvu. Cel ton njegovega pisanja pa je tak, da je človek prepričan, da ni v »Naprejevem« uredništvu nobenega človeka več, ki bi kaj dal na dostojnost in kulturo. Saj s tem so se včasih gospodje ponašali. O skrbi za delavstvo že itak davno ni več sledu.
-j- Kdo je kriv kmetskih nemirov na Hrvatskem. »Narodna Politika« piše v uvodniku dne 8. t. m., da so nemire ob popisovanju konj neposredno pač zakrivili hujskači, ki naj jih oblast po zasluženju kaznuje. Toda velika krivda pa pada tudi na vojaštvo in deželno oblast, ki se nista hoteli ozirati in vpoštevati posebnih okoliščin men hrvatskim kmetskim prebivalstvom, Obe oblasti sta bili pravočasno opozorjeni, naj se konji enostavno popišejo, kakor je bilo to pod bivšo Avstrijo običajno, ne pa tudi žigosajo, kakor je navada v Srbiji, Ako pa bi se žigosanje vendar izvedlo, naj se ljudstvu namen žigosanja jasno in odločno razloži, Ta opomin je naletel na gluha birokratična ušesa, konji so se žigosali in z ljudstvom se je postopalo oholo, kakor že zna birokracija. Tako so imeli hujskači lahko delo, ko so širili vest, da bodo vse žigosane konje takoj odvzeli gospodarjem in izvozili v inozemstvo. Odgovornost na žrtve in celo neugodno stvar nosijo torej tudi merodajne oblasti. Poslanec dr. šimrak je v tem zmislu v imenu ljudske stranke posredoval pri banu,
-j-' Koroško in avstrijska socialna demokracija. Avstrijska socialna demokracija je vse svoje sile postavila v boj za Koroško. Koroška industrija in njeno social-demokratičnim geslom udano delavstvo, neposredna zveza z Italijo, ki gre preko Koroške — je že razlogov dovolj za stališče avstrijske socialne demokracije \ boju za Koroško. Nobenega dvoma pa ni, da vodijo pn tem avstrijske socialne demokrate tudi nemško-nacionalni razlogi. Saj so bili vodilni možje avstrijske socialne demokracije vedno dobri nemški patrioti in so to tudi danes. Istotako ni nobenega dvoma, da nacionalni moment v krajevni borbi socialne demokracije na Koroškem celo prevladuje. Tega ne ovržejo nobene lepe trditve Flonana Grogerja, ki v »Ar-beiterzeitung« znova lomi kopje za karavansko mejo med Avstrijo in Jugoslavijo. Pa naj bodo razlogi že ti ali drugačni — dejstvo je, da se socialna demokracija v
boju za Koroško postavlja ob stran najza-grizenejšemu nemškemu nacionalizmu ter z največjo srditostjo in zagrizenostjo zaganja proti Jugoslaviji. Ko bi slovenska socialna demkracija kazala le pol toliko vneme za jugoslovansko stvar na Koroškem, ne bi bilo zanjo sramotnega dejstva, da je vse socialnodemokratično delavstvo v pasu A protijugoslovansko in bo brezpogojno glasovalo za Nemško Avstrijo, kakor zagotavlja Groger, Ali je ljubezen do domovine dobra samo za nemškoavstrijsko socialno demokracijo, za naše socialiste bi bila pa greh?
4- Sir za premog. »Arbeiterzeitung« pojasnjuje stvar s tirolskim sirom, ki naj bi ga bila socialista Rapoldi in Abram od-iedla Inomostu — o čemer smo včeraj poročali tako-le: Posl. Abram se je dogovoril z delavci v štajerskih premogovnikih, da bodo s prostovoljnim nedeljskim delom preskrbeli tirolskim predilnicam 60 vagonov premoga. V zameno so zahtevali delavci sir. Rapoldi se je radi dobave sira obrnil na deželni kmetijski urad, ki je v svoji seji sklenil, da se izvozno dovoljenje za sir izda, ker bi drugače predilnice ostale brez premoga in bi morale ustaviti delo. Potemtakem Abrama in Rapoldija ne zadeva nikaka krivda.
-j- Združitev socialncdemokratičnih strokovnih organizacij na Češkoslovaškem, Minoli teden se je v Bratislavi (Požunu) vršil kongres madžarskih in nemških soci-alnodemokratičnih strokovnih društev na Slovaškem, ki štejejo 40.000 članov, med temi 23.000 kmetskih delavcev. Kongres je sklenil, da se strokovne organizacije na Slovaškem spoje s socialnodemokratično Zvezo v Pragi in je naročil dosedanji upravi, naj izvrši likvidacijo.
-f Na državni konferenci avstrijske socialne demokracije dne 7. t. m. so določili kandidatne liste. Poleg okrožnih kandidatnih list bodo postavili tudi enotno državno kandidatno listo. Sklenili so, da javen mandat ni združljiv s poslanskim mandatom ter člani deželnih vlad, župani itd. ne morejo obenem biti poslanci v parlamentu.
Dnevne novice*
— Volitev odbora K. T. D. Včeraj Bit je vršil občni zbor K. T. D. Vseh članov društva je 650, volilo jih je 339. Za odbor-niško listo, kakor je bila predložena na tiskanih glasovnicah, je bilo 238 volivcev. Strnjene nasprotne liste ni bilo, marveč so se glasovi razcepili na 48 imen,
— Smrtna žrtev pri delu. Dne 2, septembra ob 1. uri 15 minut ponoči j« pri lokalnem premikanju na postaji v Zalogu smrtno ponesrečil delavec Franc Selan, star 24 let, rojen v Zgornjem Kašlju, Bil je precej mrtev, ker so ga odbijači na desni strani oprsja stisnili. Po nesreči je prišel med odbijače, ko je hotel voza speti,
— Zagorje ob Savi. Po orlovski prireditvi v Zagorju ob Savi naši liberalci kar besne. Mislili so, da je cel svet njih, zdaj pa stopi na plan mlada navdušena četa, ki od dne do dne pridobiva novih moči. In to jih boli, zato kriče sedaj in spletkarijo z vsemi sredstvi. Prvi njihov junaški čin je bil, da so anonimno ovadili bolet-nega uslužbenca gospoda Praznika delegaciji financ, češ, da je v službi pobiral dobitke za srečolov, in tako kot uradna oseba vplival na gostilničarje. In delegacija financ — čujte in strmite — je vzela anonimno ovadbo na znanje in sedaj se vrše stroge preiskave. Kakšen bo izid? Gospodje, pazite, najbržje bo precej nepovoljen — za vas, Še se spominjate intrige napram poštarici gospej Zabovnikovi. Mi smo molčali, ker smo upali, da vas bo srečala pamet. Druga vaša žrtev je bil g. štražmoj-ster Legat, tretja gdč. Gunatova, a oboje vam je spodletelo, zdaj pa vam ne bo samo spodletelo, ampak opekli si boste pri tem svoje prste. Kričite v »Domovini« in psujte kolikor vam drago, ne bomo vam odgovarjali na vaše psovke, ker naše časopisje ima važnejšo nalogo: skrb za javni blagor in ni prostora, da bi odgovarjali na vsako vašo norost, a eno pa pribijemo. Vaša prireditev po 30 letnem obstoju in naša po enoletnem delovanju je glasen odgovor na vse klevete, in ljudstvo to spoznava in to pripoznajo celo vaši lastni somišljeniki in ravno to bi vi radi prikrili, zato pa toliko praznih besedi. Hudujete se nad straž-mojstrom Legatom in zahtevate njegovo premestitev, radi orožniške asistence. Vedite, sami smo jo zahtevali. In vi si upate trditi, da brez potrebe? Kaj pa izpodžagani slavolok? Ne dokazuje li nasprotno? Dalje so bili napadeni trboveljski udeleženci s kamenjem, posebno otroci, dejansko je bil napaden v Kotredežu domač brat Orel in orožniška asistenca je bila brezpotrebna? Kako naj to razumemo? Morda tako, da sami ne poznate sebe in svojih podivjanih inštinktov! Hvalevredno se potegujete za krščansko moralo in protestirate, da se je na katoliški podlagi pilo in plesalo. Pilo se je točno do 9. ure, dasi smo imeli policijsko uro podaljšano do polnoči, dočim se je pri vas pilo in plesalo brez dovoljenja do druzega dne. Se še spominjate?
Hočete, da podregamo tudi postavne oblasti, da ne puste, v svesti si lastne krivde, zaspati kazenskega postopanja? In plesalo se je? Da, toda kdo? Kup komunistov in demokratov je začelo plesati hrvatsko kolo. In ker se je našim ljudem zdelo preneumno, so se umaknili in vam prepustili ves prostor, da plešete če vam drago do belega dne. Pač križ, kaj ne gospodje, če hoče volk tožiti jagnje, pri tem pa vsi ljudje poznajo volkov greh. Mi pa vam enkrat za vselej povemo: marsikateri greh ste že zakrivili v Zagorju, in mi smo molčali, sedaj pa je enkrat konec! Prihaja dan plačila!
— Trkanje po oknih zelo veseli Martina P , ki se ga včasih napije. In v
neki noči je trkal in trkal na Ižanski cesti, dokler ni zbudil strank. Martinček se je skril in je nato zopet trkal, toda zdaj sta prišla dva moža, katera je zbudil; Martinček je stekel, toda krepka moža sta tekla za njim in ga ujela. Ruvanje, policija: Martinček je končno grozil policijskemu stražniku: »Vi in vaša hiša boste trpeli, ker moram spati na stražnici!«
— Nehvaležna prenočevalka. Dne 1. septembra 1.1. je prišla k posestnici Marjeti Užnikovi v SIov^ Plajberku neka nepoznana ženska, katera je tam prenočila in drugo jutro dobila še zajutrek. Med tem so jo pustili samo v kuhinji. To priliko je pa neznanka porabila, da je ukrala srebrno žlico, žepno uro in četrt kilograma kave in izginila. Stara je okrog 20 let, govorila je le nemško.
— Pri dela sl je zlomil levo roko sedemnajstletni premogar Franc Bajc iz Semnika, ki je delal v Mediji Izlakah. Reveža so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico,
— 2 voza smrekovih desk ukradenih je bilo na lesnem skladišču g. Franca Dolenca pri kolodvoru v Kranju. Deske so bile 4 m dolge, 3 in 4 cm debele in različne širokosti. Deske so bile odpeljane proti Ljubljani in sicer po deželni cesti čez Drulovko,
— Spominsko ploščo pesniku Avgustu
Harambašiču odkrijejo »Bratje Hrvatskega Zmaja« dne 19. t, m. na pesnikovi rojstni hiši na Donjem Miholjcu v Slavoniji,
— Oplenjena njiva. V noči na 30. avgusta so neznanci Jeri Pirnat z Dobrave Pfi Črnučah na njeni 9 m široki in 44 m dolgi jijivi popolnoma izkopali krompir, ga naježili na voz in ga odpeljali. Krompirja je bilo tako ukradenega do 1000 kg, dalje so ukradli tudi 18 glav zelja in 20 rdečih pes.
— Valute dne 9. septembra na zagrebški borzi: 1 dolar 102 K; 100 avstrijskih kron 39 K; 100 carskih rubljev 120 K; 100 češkoslovaških kron 160 K; 1 angl. funt 390 K; 100 francoskih frankov 717 K-100 nemških mark 202 K,
Ljubljanske novice.
lj V Dravljah priredi šišenski orliški krožek v nedeljo predstavo »Materin blagoslov«. Začetek ob 6. uri popoldne. Predstava se vrši v dvorani izobraževalnega društva. Vstopnice se prodajajo v Šiški pri g. Kranjcu in v Dravljah pri g. Žagarju, (k)
lj Seja za sprejem koroških otrok se vrši v petek ob šestih zvečer v mestni dvorani. Vabimo vsa šolska vodstva, da se seje gotovo udeleže. Pridite! — Odbor. Te seje naj se udeleže tudi oni, ki bi sicer radi sodelovali pri tej akciji.
lj Pričetek šolskega leta v Lichten-thurnovem zavodu v Ljubljani, Vpisovanje se vrši ,kakor na vseh ljubljanskih šolah v torek 14. in sredo 15. septembra, V četrtek 16. septembra služba božja s klicanjem sv. Duha in v petek 17. septembra se začne reden šolski pouk. Notranje gojenke naj bodo najkasneje do 15, t. m, zvečer v zavodu.
lj Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstr. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12, ure in od 15. do 17. ure vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: kljek-Ijane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, tcledo, filet in biserna dela s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prine-sei° krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Učenke dobijo vse za uk potrebno tvorivo in učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo^ šolski izdelki last zavoda. Pridne revne učenke prejmejo podpore. Ženam in dekletam, ki nimajo časa za redni pouk, se nudi prilika, da kot hospitantke obiskujejo zavod v gotovih urah in se priučijo kake tehnike in si tako omogočijo zaslužek. Redni brezplačni pouk se prične dne 21. septembra.
Ij Šestrazredna pomožna šola z zbiral-
razredom. Na šestrazredni pomožni šoli z zbiralnim razredom prične se šolsko leto 1920/21 včetrtek, dne 16, septembra 1920 s priporočanjem sv. Duhu in dne 17. septembra 1920 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v sredo, dne 15. septembra od 2, do 4. ure popoldne v šolskem poslopju naCojzovi cesti št. 5 pri tleh.
lj »Lovski tat«, ljudska igra v petih dejanjih (sedmih slikah) bo vprizorjena v ne-
(	I	0
del j o na Ljudskem odru in sicer ®D • , zvečer. Vstopnice bo mogoče dobiti VP prodaji v trafiki gospe Modiceve v °P tarjevi ulici in v prodajalni Nove
lj Nogometna tekma Ilirija: V«f*^ ski sportski klub se vrši v nedeljo d8®
t, m. ob pol 18. uri na prostoru S, . je. Varaždinski S. K. se šteje mecl n®ln, nejše hrvatske provincialne klube; la leto je igral proti Iliriji 0 : 2. Letos močnejše moštvo, vsled česar je F1C vati interesantne, napete tekme,
lj Plavalna tekma za prvenstvo a nije se vrši v nedeljo, 12. t. m, ob P° uri na Ljubljanici. Za Ljubljano ic “rj vsem nova, interesantna prireditev; za občinstvo od strani Trnovskega prt na. Program in podrobnosti so razvi plakatov.	.'1 u
lj Predrzna tatvina. Med ^cm.' °bd. posestnik Anton Brglez kupoval pn f ču milo, mu je bil ukraden z mize £>v * katerem je imel zaviti dve novi, sivi s vredni 200 kron.	,.
lj Pozabila je gospa Lavšova v f1 j. stavraciji torbico, v kateri sta bila na lista, eden kotorskega poglavar, Splitu in drugi od italijanskega de na ime Cecilija Lavš. V torbici je bi>° ^ čez 1000 denarja. Pošteni najditelj aH^ naj pošlje g. dr. Lavšu vsaj potna lis a
lj Na Brezovici pretepeni
Sedlar v državni protezni delavnici ^ Pezdir, ki stanuje v Knezovi ulici »> je bil v nedeljo na Brezovici, kjer neznani fantje pretepli in ga težko F dovali. Pezdir se zdravi v bolnišnici
Izpred porote.
V drugem slučaju včerajšnje sejejivjf/ # ske porote sta bila obsojena Peter PF*. Anton Jurič vsak na šest let in Pavli
na 10 mesecev težke ječe.
Roparski pohodi v ljubljanski okolij^
Danes so so zagovarjali pred Skubic, Ivan Skubic, Ignac Sojer iz »,<>!: njih Goric in Ivan Mazi iz Preserje' tožbi državnega pravdnika, katero M L F dolžilo hudodelstva ropa po §§ 190, n®. k. z., hudodelstva javne posilnosti * ,g plavanjem po § 98 b k. z. in prestopka po =i «5 žnega patenta. Obdolženci so se v n ° ? „ v#f februarja letos dogovorili, da bodo na Planinico k »Vidmarju« Janezu I ropat. Pri Jezeru so imeli skrite 3 PF ji); njimi sta bila tudi brata Matevž in	p
den, p. d. Flisova iz Lukovice pri Bre(°\.(> v? sta pred orožniki pobegnila. Flisova “0pJ jaško oblekla. Pri Vidmarju so trkali » J9ii. in rekli, da so orožniki, ki morajo Pre® ,jj ?■ če niso vojaške reči skrite v hiši. RcP .FšP nato vdrli v hišo, nastavili gospodarju^
na prsi in zahtevali denar od njega- » ^ so odnesli 3016 kron denarja in jestvin v)0yjl> nosti 5666 kron; Jožeta Kavčiča so o3K°“ za 710 in Marijo Kavčič za 160 kron. ^ Dne 5. marca so se podali	L
obema Flisovima fantoma na Brezje, P jjjtt brovi. Eden je zakričal: »Fani otvorn® ■ j# so razbijali po vratih in rekli: »Otvori! -V, t srbska patrulja! Mi moramo revidira imate kontrabant, imate duhan!« Frj"? sl» Tehovnik je hotela pobegniti, toda dvh strela. Roparji so s silo vdrli v sta brat Jože in Ivan Skubic nastavila ^ čiški Tehovnikovi karabinerki na PrS!la PP če ne bo dala 20.000 kron, bosta Tehovnikovih so oropali 15.050 kron ae in bla^ga za 4827 kron.	.. v 'p'
Od Tehovnikovih so odšli ropar)1. klane k Brunarjevim. Lovra Brunarja J1 $ zagrabil z obema rokama, drugi mu ie , nieP ...	.	.	•	o«	*iir
°	*	»-»IVCUllU.,	UI U51
stavil na prsi samokres in zahteval denar. Brunarjevi so jih prosili, da 11 puste pri miru, da nimajo denarja, ker Fj0<8-
DAtrnimli D« Joln-nm	..M
r	x umu, ua iuiuaju uruaija«
pogoreli. Po dolgem brskanju in pret?1 ^f,i!>a nju so se roparji zadovoljili s hlebom in so odšli.	ji#
Od Brunarjevih so odšli na LesU°
uiuuttijcvm	uusii 11«.	.	AfcP-
k Mostarjevim. V hišo so vdrli skoz1 kjer so zgrabili v postelji ležečega 3 je|Sj očeta Andreja Lončarja in zahtevali od
uceia -anureja .Lončarja in zahtevan v* (ti'*-denarja. Njegovo hčer Marijo Velkavrh »^ & zgrabili in zahtevali od nje denarja, C,6® ifi' boljševiki. Velkavrhova je dala roparje1® biža za 30 kron, nato je zbežala iz hi®0
'im ‘	•	-	lU«.	j,«.
klicat sosede na pomoč. Roparji so
  - 2601.
Jož®;' Pe
iskali in nagrabili blaga v vrednosti Dva roparja sta grozila hčerama
iP
,______________  o____________  „„..ia	•>	f
Frančiški, češ da ju bosta ustrelila, če i* ,j it’ pokažeta denarja in ker jima nista lll0<hellf9' narja dati, je ropar, ki je držal Jožefo ^ vrh, ustrelil dvakrat s puško v hiši-so pa prišli že sosedje, ki jih je priklic®, pr>' lija Velkavrh. Posestnik Matija Jereb tekel s puško pred hišo ter je namero /^1 v na pred hišo stoječega roparja, ki j® ie PJ nahrbtnik nagrabljene reči, toda Pu „ullC sprožila. Ropar je Jereba zapazil in *f.,ji 5(1 »Bežite!« Stekel je nato v vežo in rop pričeli nato skozi okno streljati iz k, .igli v čno so skozi zadnja vrata ušli in gozd.	_	peg»l'
Razpravo je vodil dvorni svetnik ^ p ly, votanta sta bila dvorni svetnik J*ef HrŽ®'" svetnik Einspieler, obtožbo je zastopa* “ e j« ni pravdnik dr. Modic, vse štiri obtoze zagovarjal dr. Grablovic. Gospodje 0 rf0 so prvotno zahtevali vsak za sebe ek® govornika in so bili določeni gK- na r. •dr. Grablovic, dr. Pegan in dr. Vodušek, ^0 zagovarjajo, toda pred razpravo so bi jjjjfl1 ljubeznivi, da so se zadovoljili z enim zagovornikom g. dr. Grablovicem. 6. pf>' svetnik Regally jo skupno zaprisegel če.	. Rflg8ltf
Nato je pričel g. dvorni svetnik cj 6* razpravljati o- ropu na Planinici. ^ nStjo zagovarjajo s pravo ravbarsko predrzn^^^ppi-cinično. Ne zanikavajo, kar so storili- n ^m va se bo, kakor se sodi, končala okolu > Krivdo skušajo obtoženci odvaliti na P Flisova fanta.
.Odgovorni urednik Joža RuW' Izdajatelj konzorcij »Večernega TUka »Jugo*loyaiuka tlakama« t U