NimitiiitiiiiuiiiiiiiitiiiiiHiMmttaiiiiiiim^ TU F OLDEST 1 AND MOST 1 POPULAR | i SLOVENIAN | I NEWSPAPER 1 1 IN UNlfED 1 i STATES OF 1 AMERICA. | ?>tiititiiii)iiii!iuitiimintiiiiiiumit!iiiuimu!^ Gealo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zrnate! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV 1)RUŽ1NF V innPTn — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER COLO ŠTEV. (No.) 83. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. MAJA — THURSDAY, MAY, 28, 1925. LETNIK XXXIV Težavno stališče Francije v Maroko. RIFIJANCI SO DOBRO OBOROŽENI Z MODERNIM OROŽJEM IN FRANCOZI IMAJO TEŽKO NALOGO, BOJEVATI SE V DEŽELI, KATERE PREBIVALCI JIM NISO NAKLONJENI. KRIŽEM SVETA, I IZJAVA JAPON- PROTI BOLJŠE- ' SKEGA DRŽAVNIKA. VIŠKI RUSIJI. Iz Jugoslavije. Vojno proti protektoratu Francije v Maroko je začel Ab-del Krim, osvojitelj Rifijancev. , S prva se je domnevalo, da se • gre tukaj ie za malo lokalno prasko, kateri ni za pripisovati dosti važnosti. Temu pa ni ta-%ko. Iz popolnoma zanesljivega i vira se doznava, da stoji pod j poveljstvom Abdel Krima 20.-j 000 oboroženih mož, ki so o-premljeni z modernimi puškami in dobro preskrbljeni z mu-nicijo. Na 60 milj dolgi fronti. katera se razteza preko go- NIČ GLASU OD AMUNDSENA Ameriška vlada je pri volji poslati vodilni zrakoplov na poizvedovanje, oziroma e-ventuelno pomoč raziskovalcu severnega tečaja. -O- New York. — Zaman se pričakuje glasu od ekspedicije kapitana Amundsena, ki je s pomočjo letal nameraval priti na — Jefferson City, Mo. — t Guv. Samuel Baker naznanja, Viscount Goto, vodja da je imenovan G. If. Williams iz St. Louisa senatorjem na me-j sto umrlega senatorja Seldenl J*. Spencerja. — Berlin. — (3d tukaj poročajo, da je bivši nemški kaj-zer Wilhelm dobil Japon- Novo gibanje združenih baiti- cev potrjuje mnenje nekaterih, da ni izključeno, da bi ne prišlo do vojne med Ameriko in Japonsko. ških držav proti sovjetski Rusiji. — Finski predsednik obiskal glavno mesto Estonije. PAŠIČ, MINISTERSKI PREDS EDN1K LEŽI BOLAN, A VENDAR SE OPRAVLJA GOTOVE POSLE. — NJEGOVA BOLEZEN JE BAJE POLITIČNEGA ZNAČAJ A._ DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o— Berlin. — Poročevalci so rate, po nekaterih krajih sko. ^verni tečaj, od tam pa raziskovati dalje še ne odkrite kraje. Mnenje nekaterih prijateljev je, da se ekspedicija pač ro nedostopne pokrajine, si sto jita nasproti dve silni armadi. Rifijanci so se naučili vojne taktike in ____ _____________, , 1 | kako uporabljati vspešno strel- dalje in da se J1 m n,c ne jarke. V francosko-špan-1hudeirn P^P^ilo. To pa sodi: tudi »umetnosti," fludi na tečaju' Miroma razis" skem pasu imajo veliko število pristašev, ki tvorijo rezervo Abdel Krimove armade. Štiriletna vspešna vojna proti Špancem jih je, ne le utrdila, temveč tudi spopolnila v vojni taktiki in povzdignila njih moralo. jo radi tega, ker je Amundsen pred odhodom dejal, da si bo vzel čas za raziskovanje. Ekspedicija je pa tudi dobro z vsem potrebnim opremljena, največ radi tega, ker ako bi se stroji njih letal potili in bi bili Pašičeva bolezen. j Strankarstvo na ženskem —°— Pašič je bolan, a vendarj učiteljišču. Reval, Estonija. — Obisk sprejema obiske in vrši gotove| Državno žensko učiteljišče v domotožje! vprašali visconta Goto, japon-j finskega predsednika v Reval,] posle. Ta njegova bolezen se Ljubljani je dobilo 75,000 di-in prosi, naj se mu dovoli po- skega višjega državnika glede s Estonija se smatra v političnih! različno komentira, splošno pa narjev, da jih razdeli med rev-vratek v njegovo domovino. vesti, ki je krožila da je vojna krogih kot nadaljni korak k prevladuje mnenje, da je bole- ne gojenke. So pa na špijon-— Kopenhagen, Dansko. — med Ameriko in Japonsko ne- zvezi za skupno fronto balti- zen političnega značaja. Po- ski način dognali kakšnega du-Nameravana stavka pristani- izogibna. Goto je dejal, da ni ških držav proti boljševiški ne- sebna skrb navdaja vladne ha je katero dekle, in kakšne-ških delavcev, kurjaeev in mor- iz ključeno, da bi do vojne med varnosti. Estonija in Latvija sta kroge, kjer se opaža precejšen! ga društvenega življenja se u-narjev na Danskem je odvrnje-1 obema državama ne prišlo, kor prišli do sporazuma, pričakuje zastoj. Izvršujejo se samo te- del žuje. Tako da dobivajo se, da bo že v bližnji bodoč-j koči posli in zbran je zakono- podporo v več slučajih take, ki nosti odpravljena med obema dajni odbor, da razpravlja o niso potrebne, d očim revnejše, državama colnina. Finci niso zakonih, ki jih je vlada spreje- odrivajo. ravno preveč dostopni, do kak-, la in poslala narodni skupšči- _o_ pdgodbe, ki bi j i K vezala ni. Radikali zatrjujejo, da je do katerekoli omenjenih držav, stanje, katero se je ustvarilo z pač pa so pripravljeni v sluča- demisijo in imenovanjem vlade, ju potrebe prihiteti na pomoč začasnega značaja in da se bo-Estoniji, kakor so to storili le- do začeli takoj ko Pašič ozdra-ta 1919. \i, živahnejši politični razgo- V počast finskemu predsed- vori, da se ustvari nov položaj j Kreka, na kar i - pobegnil v I-niku se je vršila vojaška para- in nova vlada. Ker je v radi- talijo. Žena Kreka ie bila are-da na takozvanem Petersplatz, kalnem klubu nezadovoljstvo■ tirana takoj pri pogrebu in obsojena na 20 let ječe. AIiča"pa na. Lastniki parnikov so se po- vzrokov je za to dovolj. dali in povišali plačo 5 odst. ,_ . , , , , - - j Pravica do kolonizacije v Podpisana je pogodba za dve .. ... .... » .. , j Kaliforniji je vprašanje vitalne važnosti za Japonce. Zanikuje- mo, tako je dejal, da bi dežela kakor je Amerika, ki je nasta- Nikoli še, kar pomni zgodovi- P^Jeni se vrniti peš. na lokalnih bojev, ni bilo še ta- lz tehničnega, kakor tudi iz ko silnega domačega nasprot- znanstvenega stališča je ukre-nika. njeno vse potrebno, da bo vs- peh ekspedicije čim večji. Me-Francozi nadkriljujejo so- rUi bodo tudi gi0bočine morja vražnika, v kolikor pride v po-; in de,ali magnetska — Batavia, Java. — Tukaj je pristal italijanski letalec de Pinedo, ki se nahaja na poletu od Italije preko Singapore v Avstralijo. — Manchester, Anglija. — Od tukaj poročajo, 'da imajo na državni železnici Cehoslo-vakije na svojih ekspresnih vlakih kine. Tudi Nemci so izjavili, da bodo isto vpeljali na svojih vlakih. — Chicago, 111. — Mrtvega so našli v stanovanju na 1656 ; Halsted cesti nekega John Chi-[ apetta 18 let starega. Ustrjeljen je bil od šUriii.krogel in ^e so-, di. da je to delo "Črne r»ke," i — Denver, Colo. — 12. den-! verskih policistov je bilo od- la potom imigracije, imela pravico napraviti postavo, po kateri se ne dovoljuje vstopa nekaterim narodom J V splošnem pa pravi Goto, d i med Ameriko in Japonsko danes prijateljski od noša j i. Izsleden morilec. Italijanske oblasti so izročile našemu sodišču Aliča iz Ločnice, ki je leta 1921. podkupljen od svoje Jjubimke ustrelil iz zasede njenega moža Ivana štev moderno orožje, kar j>u-mljivo, ker oni so dobro opremljeni s zračnimi letali in velikimi topovi, s katerimi so vspe-šni na planjavi ali odprtem terenu, dočim so Rifijanci vspe-šnejši v gorah, kjer se poljubno premice j o. Cilj Af)del Krima je Fez, ki je sveto mesto v Maroko. opazovanja. Iz Washingtona se poroča, da tie mornariški department vse potrebno pripravil, ako bo treba poslati ekspedicijo na pomoč Amundsenu. V temu slučaju bi poslali vodilni zrakoplov Shenandoah, ali pa zračno ladjo Los A lige les. San Diego, Cal. — Hans ip o.natu ni ^jer so korakali pred gostom glede novega stanja, mislij mladeniči v starosti 16 let, ka- da je tudi Pašičeva* bolezen v kor tudi starci do 60 let. Poleg zvezi z nerazpoloženjem klu- FRANC1JA IN ANGLIJA, regularnih vojakov sose udele- ba. Splošno mnenje je, da bo žile tudi parade bele čete, ka- Pašičeva bolezen trajala toliko tere so sestavljene iz prosto- časa, da se nerazpoloženje klu-voljcev, ki so se organizirali po ba nekoliko poleže. 1....... . „ __________ ______imiiuniwiiii i. l il m i iuuw uiii.jumiwih—iiMWTi -t—O------ "J. odnos a je z Anglijo. " lanskega leta, ko so si'komuni- Velik vlom na Grosupljem. sti prizadevali podžgati revo London. — Odgovor Aristi- ]ucij0 v državi. vlomili neznani tatovi in odpe-kateri de Brianda, francoskega zmtn- Stališče Francije glede nameravane note Nemčiji ima lahko zle posledice na prijateljske cci, driuvi meseca decembra fliinnta ia -r Anali m i i i t •* i * tika podobna usoda. Trgovina z dekleti. V Belgradu sa aretirali nekega Jožika Vilyja, ki se stalno peča z zavajanjem odnosno prodajanjem deklet v javne hiše. Tudi začasa aretacije je Pri trgovcu Vinko Naretii soj^il v družbi z mladim dekletom je bil obljubil za- slo vi jenih iz službe, ker so bili irHUcosKCga zuira- poročilo pa tudi pravi, da se ljali iz trgovine blaga v vred-|^on jn j0 pravkar hotel odve- obdolženi, da*so se pustili pod- nje^a ministra na noto Austen nahaja država v ekonomični nosti 20,000 Din. Ko je zjutraj sti v Subotico, kjer ima njego-kupovati od tihotapcev s žga- laina, v kateri se An- y tekstilnem podjetju, prišel Naret v trgovino, je do-!va mati javno hišo. njem. Proti njim se bo uvedla vl>ra^a ° stališču h ranči- itjer je v normalnem času dela bil vse razmetano po tleh in ta- j _0_ sodnijska preiskava. J'e jr,ede nemškega varnostne- za 15.OOO ljudi, jih je le malo koj sprevidel, da je okraden.j Namesto z denarjem sta pla- Tamkajšni prebivalci so za en-, i II krat še naklonjeni Francozom. Nansen. bančni predsednik, ki kako dolgo je pa le še vpraša- je nečak znamenitega razisko- — Newark, X. -T. — Štirje «Klkt 1 in razoroženja je bil;Mevilo zaposljenih. ibanditi so pobili na tla trgov- sprejet v uradu angleškega zu-j -0— Iskega potnika neke trgovine s ^™jega ministrstva. Tukajšni !zlatnino na debelo in mu od- diplomatičm krogi vidijo v tem; vzeli mali ročni kovčeg, kjer je od*ovc>™ nevarnost prijatelj-; bilo dragih kamenov v vredno- skim odnoAajem obeh držav, j . . .n^vii« 1 ......čna smer Francije se cm minister pripravil zdravilo. Lek, francoski financ!. Pariz. — Od tukaj prihaja poročilo, da je francoski finan- -Tavit je policiji, katera pa nima upanja, da bi se tatovi dobili, ker so jo gotovo z bhlgom a popihali preko meje. — O Jem vlomu se poroča t čala z življenjem. Na pogri Mostar — Gruž sta Ise dva potnika skrila na stre- |več- j )1Gj da bi se zv^onj peljala. iz Blizu Gabele je železen most, nje časa. £ Abdel Krimom sim- valca Fridjof Nansena hoče na- patizirajo vsi nezadovoljni mu-j birat' Popevke, katere bi se zelmani, od Dakarja do Cal- porab,10 za opremljenje rešil-cutta. ima pa tudi zaslombo pri|"e ekspedicije ako bo kazalo, tretji internacičnali, ki ima svoj da Je to potreba, glavni stan v boljševiški Mos-| 0 sti nad $100.000. Roparji so po- lolllK"" -i . r; 110 jbegipli v avto, ne da bi pustili razlikuje od one, ki jo predla- k. bo ^c^o f, ^^ _ y Sromljah pri kako sled. Anglija glede pakta in raz- nančno bolezen. T oslanceni je; bUo vlomljeno , ! - Detroit, Mich. - Sti?je oroženja Nemčije. Do nasprotvino Franceta Petana, ivisokosolci so bili na mestu rrtr- P-o največ, ker se m - ^^ ^a ^ kakor 1tU dcr so tatovi pobrali 1 - • - _ moglo priti do sporazuma o 01 aa se no p - "i blaga za več tisoč di urotovo iztirjalo. Njegova pred- Kočevja, kjer je bilo vlomi je- je na vrhu zvezan s križasto ■vstanovanje Leopolda Per-(streho Potnika nevarnosti ni- Bre" sta opazila in ju je železno o-' trgo- j grocjje popolnoma zmrcvarilo, od ko- kvi — Rusiji. Vsled tega so pa značilne besede maršala Fo-cha, ki je dejal: ."Ni Abdel Krim, katerega se moramo bati, pač pa kaj je za njim." Zmago Krima nad Francozi v Maroko sedaj, ko je ugital Špance, bi komunisti celega sveta z veseljem pozdravili, a konec tega boja bo brezdvomno s zmago Francozov, ker oni razpolagajo z zadostnim vojnim materialom in naj bi trajala vojna še leta, dočim je ta )naterijal Abdel Krimu omejen. Po zadnjih vesteh iz bojišča posnemamo, da so Rifijanci 5000 po številu, ki so imeli svoje postojanke ob gornjem delu reke Ouergha, morali iste zapustiti in bežati pred Francozi. Predno so pa zapustili svoje utrdbe so se junaško branili, a niso se mogli ustavljati premoči ; največje izgube so jim pa prizadjali francoski letalci ki so sipali bombe na nje, in jih prisilili, da so se v velikem neredu umaknili proti španski meji. Banditi odnesli za $125.000 draguljev. Chicago, 111. — Trije banditi so napadli pri belem dnevu trgovino s zlatnino na 16 N. Dearborn cesti in odnesli draguljev v vrednosti $125.000. Na stotine ljudi je bilo priča kako so jo roparji odkurili v avto, prodajalci okradene trgovine pa za njimi streljali, ne da bi imelo kaj vspeha. Pol u-re so se mudili v trgovini, ko je na stotine ljudi hodilo mimo, ne da bi znali zato, kaj se tam godi. Tri prodajalce so banditi povezali na rokah in nogah in pobasali dragocenosti v vreče. -o- Predsednik chicaške univerze mrtev. • Chicago, 111. — Dr. Ernest De Witt Burton, predsednik chicaške univerze je v torek dopoldan v Presbyterian bolnišnici preminul. Prestal je dve operaciji, in sicer na raku, katera bolezen je bila neozdravljiva. Mr, Svift, glavni nadzor-Nijmočnejši je usu, nuuij nik je dejal, da je padel mož, samega sebe premaga; kajaki je ne nadomestljrv. Bil je trij< je prekucnil i.feni nvto v katerem •aznega narjev problemu razoroženja, je — Salem, Ore. — »Covell, pohabljenec, obsojen, na vešala radi umora svoje sva-i kinje je bil v nosilnici prenesen pod vefeala v vashingtonski ječi, kjer Je plačal umor s smrtjo. vendar še upanje, da bosta pri-|l°*a bi prinesla državi .$80, šla Cham končnega zadovoljivega spo vrednosti. so se vračali od baseball igre. r}..imllpl, in RWnnri dn 000,000, dodatno k temu, kar je. „ . , , Arthur la C nambei lam m Bnand ao • Smrtna nesreča slovenskega de Annuri , . ,.. že bilo za to leto predlagano in _ razuma. • Pač pa je ena točka, ki je resnega značaja, in to' je zahteva Brianda, da mora Nemčija dovoliti prosti prehod preko svojega ozemlja četam, ka- — London. — Od tukaj po- terih države so članice Lige naročajo, da je potres, ki 5'e ob- rodov. Z drugimi besedami je iskal nesrečno Japonsko pred nekaj dnevi bil eden najhujših v teku 30 let. Večina brzojavne napeljave po prizadetih krajih je potrgana. Vlom v poštni urad. V poštni ura\i v Stražišču pri Kranju je bil izvršen vlom sko-(zi okno. Odnesli so ročno blagajno, v kateri je bilo za 8000 lavca na Francoskem. . j)jn raznih poštnih znamk in V noči od 21. na 22. aprila je drugih vrednosti in pa 1100 Din v šohtu Valdama pri Merleba- k°t°vine- , hu zašel na nepojasnjen način | ^ ■Caillaux trdi, da je finančna delavec Klasten Dominik, star DENARNE P0SILJATVE kriza nastala vsled napake bi v- 30 let, doma iz Trbovelj, pod' še vlade, katera se ni brigala, dvigalo ki ga je takoj do smrti da bi držala državni proračun pritisnilo. Vsi smo še oplaše- nadaljnih $175,000.000 za prihodnje leto, s katerimi se bo prišlo do ravnovesja v državnem proračunu je tisti, kaorj sebe premaga; kajtn ki je ne uauumwuji.. duh in vest sta močnej- J spoštovan v učiteljskih, kakor _______: ^orr^ni 'tudi v krocru dijakov. - njegov ot n>egovj nagoni — Chicago, 111__Ni še tako dolgo ko je Antoine Volkoff, ruski baron, kateremu se je za časa carizma pokorilo nad en milijon podložnih ir. živel v razkošju, a sedaj išče dela po Chicagi, kot pomožni kuhar. — Ženeva, Švica. — Angleški, francoski in italijanski zunanji ministri se bodo sestali v privatni konferenci in razpravljali o problemu garancije za mir v Evropi. — Detroit, Mich. — Dva o-borožena bandita sta napadla Fred Kana blagajničarja National Biscuit kompanije ko se je vračal iz pisarne proti domu in ga olajšala za $5000 in pobegnila. zah- v ravnovesju, dasi se je vedno ni od grozne katastrofe v Mer- V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zvet s pošto in zanesljivimi bankami starem kraju in naše pošiljatre so di to povedano, da Francija _ , ■ H — tevi nrosto not do Poliske v dejalo, da je. Napaka je pa tu- lebahu, tako da vsa ki krat, ko stavljene prejemniku na dom ali m, slučaju, da slednjo Paisijn na- * ker se je jemalo preveč po- so podamo z dvigalom v jamo, zadnje^pošto točno in brez vsake,. ,7* sojila. Poleg tega je finančni s strahom pričakujemo, ah bo- 1 minister podal svoje mnenje, mo dospeli srečno še na dan Naže cene za poiiljke v dinarjih in » rrisburg, Ta. - Na posta- racije, pri kateri priliki je de- iley, 20 milj od tukaj jeljal: "Manj, a boljši frank. Železniška nesreča. II ar ji Bailey osebni vlak trčil v tovornega, pri čemer je prišel eden železničarjev ob življenje, nadaljna dva sta pa zadobila težke p<> škodbe. Precej časa je vzelo predno so delavci izčistili progo razbitih delov vlaka. 0 ——o- . 1 m Ustreljena po pomoti. Atlanta, Ga. — V veži neke stanovanjske hiše je ustrelil do smrti tamkaj stanujoči L. E. Leonard 19-letno Miss G. Bow-lws. Policija je Leonarda aretirala, kateri se pa izgovarja, da je streljal hoteč prepoditi, kar je mislil da je ropar, a je bila sostanovalka. kako privesti frank do stabili-, ali ne. rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: Stric Samovi dolžniki Čakajo na Francijo. Washington. — Stric Sam je nAgrbančil čelo, ko je čjul, tfh se na njegov opomin, dolžniki le malo zmenijo. Italija, Bel-gijaj kakor tudi druge države, ki so zapisane v črno knjigo pri ameriškemu zakladničarju, se obračajo na Francijo in čakajo kaj bo ona storila/ predno se spustijo sami v tozadev-j ____n A rM AIM L' C\ Umrli so v Ljubljani: Ivana Šusteršič, zidarjeva žena, 31 let. — Viljem Eberl, novorojenček trgovskega sotrudnika. — Neža Oražen, služkinja, 32 let. — Ivan Košič, sin tovarn, delavca, 5 dni. — Marija Štor, žena umirovlj. sprevodnika, 80 let. barija Rozman, dninarjeva žena, 40 let. -o- soo — Din...... ..... 9.00 1.000 — Din..... ... $ 17.65 2,500 — Din. ..... ... S 44.00 5.000 — Din..... ... $ 87.50 10.000 — Din...... ... $174.00 ino — Lir $ 4.80 200 — Lir S 9.25 500 — Lir ..... ... $ 22.25 1.000 — Lir ..... ... $ 43.25 Pri poiiljatrah nad 10,000 Din. ab nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat ms nja, dostikrat docela nepričakor&no je absolutno nemogoče določiti cea« vnaprej. Zato se poiiljatve nakazej* po cenah onega dne,, ko mi sprejm* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI tudi V JUGOSLAVIJO IN SICER po Petdesetletnik. Ivan Ogrin, odlični član na pogajanja z Ameriko. I I I I I ^H H I ...... Amerika se pa temu protivi predsednik trgovske in obrtne N©. zbornice je praznoval dne 29. vensto banko " aprila petdestletnico svojega zakrajšek & cešarek rojstva. , | 7o_»9th ave, new york, citx ' j SLS, stavbeni podjetnik in pod- pošti kakor tudi b^zojav in mnenje naše vlade je, naj vsaka država sama po svoje stori svojo dolžnost. ft i • V. ... . ' 1.' t. pilite ..._... ___________ . _________._______ WW - • 4 AMERIKANSKI SLQVENEO" IN "EDINOST" Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen ta 1891. Edmcmt lata 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. - Edinost 1914. rhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — P U B L I^S H^E D BY: — Edinost Publishing Company &19 — West 22nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNICA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year .. ......$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chiclet), 111., under the act of March 3rd 1870. Ukrajinski problem. Sovjetska vlada izdaja od časa do časa poročila, kolik del uradov, šol itd. je v Ukrajini že ukrajiniziran, to je, v koliko se je že vpeljal ukrajinski ali maloruski književni jezik v javne institucije namesto ruskega, to je veli-koruskega. Iz teh poročil je razvidno, da ukrajinizacija precej hitro napreduje in da postaja ukrajinščina prevladujoči uradni jezik v Ukrajini. Ukrajina tvori prav poseben problem v slovanskem svetu. Pred vojno je sestajalo njega bistvo v vprašanju, ali naj seli vede ukrajinski jezik v književnost, ali pa naj -ostane le narečje, ki se sicer govori, piše pa ne, marveč o-stane velikoruščina — književni jezik. Jo vprašanje pa je imelo prav poseben pomen, ker se je obravnavalo vedno s političnih vidikov. V Rusiji sami ukrajinsko gibanje ni bilo posebno močno, pač pa v Avstriji, kjer ga je z vso vnemo podpirala državna oblast, upajoč upravičeno, da se z ukrajinsko separatistično propagando slabi najopasnejši sosed in nasprotnik — Rusija. Te avstrijske nade so se izkazale kot utemeljene, ko je v Rusiji zmagala revolucija. V Kijevu se je kmalu zbrala truma Ukrajincev, ki je zmago demokratične struje nad caristično reakcijo porabila obenem za čim dalekosež-nejšo osamosvojitev Ukrajine. Do zmage pa so dovedla ta separatistična stremljenja Ukrajine šele po prevladi boljševizma in pa, kar je osobito instruktivno, vsled vmešavanja Nemčije in Avstro - Ogrske. Ukrajinska vlada se je brž, kakor hitro se je pokazal ugoden moment, izneverila Rusiji, je potegnila s centralnimi silami in omogočila, da so nemške in avstrijske čete dospele tja do Harkova Odese in do ustja Donovega. . Po zlomu centralnih sil so boljševiki znova zavzeli U-krajino, jo uredili kot zvezno republiko in pričeli realizirati tudi ukrajinski narodni program s postopno ukra-jmizacijo. To je iuielo to dobro posledico, da so popolnoma odstranili možnost, da bi nasprotniki proti njim agi-tirali s popitfcjo ukrajinskega narodnega gibanja. Vrh te: ga so dosegli, velja Ukrajina za zaželjeno deželo vsefii onim Ukrajincem, ki so ostali pod gospodstvom Poljske ter Rumunije. To so nedvomno važni momenti. Vendar se ne sme prezreti, da pomeni ukrajinizacija Ukrajine lahko tudi veliko opasnost za bodočo moč Rusije. Danes je Ukrajina kot član velike federacije sovjetske socialistične Unije povsem pod ruskim vplivom in na kako ločitev od nje sploh ne more misliti. Toda kadar se diktatorska moč Moskve zmanjša, bi se težnje po narodni samostojnosti ze- lo lahko prenesle tudi na politično področje. Ukrajina je država 26 mflijonov prebivalstva, od tega 19 milijonov 300.000 Ukrajincev in 3,500.000 Rusov; leži na meji ter ob morju; vzpričo tako velikega števila se kaj lahko povrnejo ambicije, stremeče po popolni politični samostalnosti, z lastno, povsem neomejeno državno eksistenco. Take ukrajinske težnje bi prišle kakor nalašč vsakemu zapadnemu ruskemu nasprotniku, kakor priča zgodovina L 1918. In sovražnik, ki bi se mu posrečilo privesti do zmešnjave med Rusi in Ukrajinci, bi zadel slovanski svet na najbolj občutljivem mestu ter rabil njega osrednje pozicije. Ne da se reči, kaki končni rezultat bo imela sovjetska ukrajinska politika. Morda bo baš političnemu separatizmu odbila ost in mu vzela privlačno silo, — morda pa mu bo ustvarila močno osnovo ter položila kal bodočim notranjim težavam slovanskega vzhoda. Že bližnja desetletja bodo pokazala, kakšen bo sad sedanjega razvoja. Cleveland - Collinwood, O. Plem.enita čednost sobrat-stva kakoršnegasibodi društva se pokaže osobito v tem, da se člani zavzamejo za napredek in koristi onega društva, h kateremu ravno spadajo. Velika "nesmisel' je in dotičnemu društvu zelo škodljiva stvar, ako se posamezni član tako daleč spozabi, da zlorablja društveno ime v svoje egoistične namene. Način pa, kakor se je članica društva Mir.S. N. P. J. prisvojila društveni privilegij je naravnost absurdnost. Ni mi znano, ^ko je društvo Mir či-talo v Prosveti št. 105 nesramni dopis iz Collinwooda, kjer se članica našopiri z društvenim oblačilom ter samooblast-no obrekuje osebnosti, ki nimajo z društvom Mir nobenega stika. Ne vem, ali se društvo Mir prav nič ne zaveda, da e-na taka gobezdava članica sramoti društveno ime, blati in tepta društveni ugled in ponos; ne vedoč iz kakšnega razloga, ne bi se našel pri društ. Mir. S. N. P. J. trezen in pameten član, ki bi to bleketajočo kozo prijel za roge ter jo privezal zopet v smrdljivi hlev, da ne bi uhajala več društvu Mir v škodo. Dotična članica pravi, da je čitala v "Edinosti" že zopet o brezverskih fanatikih; ja kaj pa ste vendar drugega, kot nestrpni brezverski fanatiki, ko se v vaši divji nervoznosti zaganjate v osebe, ki vam niso nič žalega storile in vas niso nikdar nič prašale, koliko let imate že na vaši grbi, ako ne bi bili pravcati brezverski fanatiki, ne bi tako prismojeno butali z vašimi prosvitljenimi glavami ob zid, hoteč s tem podreti vse božje in človeške postave in u-ničiti vse kar sloni na verski podlagi in državni zakonodaji. Ako ne bi bili vi in vaša klika fanatični, ne bi tako divjali i p rohneli po slovenskih delavcih ter jim pretili in žugali z zaporom in dejansko škodo; če bi vi bili trezni in pametni ter pošteni ljudje, ne bi vi tako brezumno in -nepremišljeno rjoveli in besneli po vaših umazanih strašilih, kot divji turški derviši. Članica pravi, da si ni izposodila tujega oblačila, da pokrije njeno nesramno ^pisanje in lhž. Oh, seveda, članica je zares tako poštena in resnicoljubna, da se sramuje sama svojega la-stpega imena in je primorana pokriti svoje kosmate laži z društvenim oblačilom slavne članice društva Mir S. N. P. J. Kadar morilci hočejo zakla-ti kakšnega človeka, zavijejo bombo v lep in krasen šopek cvetlic, da na ta način z lepoto omamijo svojo žrtev. Društvo Mir je lahko ponosno na tako članico, zato pa ljudje tako pridno pristopajo v iste prostore, kjer članica razširja dihurjev smrad, kajti že njeno ime je tako umazano in ostudno, da kakor hitro pošteni ljudje slišijo o članici, se obrnejo pa trikrat v stran pljunejo rekoč: "fuj, sedaj pa že vemo, kdo je tista gossip!" Jaz vem dobro, da ti ni nič kaj prav, da se podpišem z mojim imenom in bi ti rada videla, da bi jaz ti pisarila, "kako se sadi trava in kako se krompir pokosi," potem bi bila po tvojem mnenju zmožna v pisavi, ker* pa si u-pam golo resnico ti zabrusiti v obraz, zato se jeziš nad mojim imenom; a radi tebe ne bom menjala mojega imena. O-menjaš mi nekega žandarja, ki piše mesto mene; jaz ne poznam nobenega žandarja in ga -j- ne pozna nobeden v Collinwoo-du, ker ga sploh ni. Tisti pridevek. ste si sami izmislili, da bi takorekoč dali večji utež vašim umazanim dopisom in da bi s tem imeli širše polje za razna obrekovanja, kajti drugega sploh ne znate. Poznam pa tistega, ki tebi piše, pa tisti ni žandar, ker ni vreden tega pridevka,-kajti on je birič, saj ga že same njegove mačje oči izdajejo za brezvestnega falota. Menda se mu že prijetno zdi sedeti v tvoji bližini, ker drugače se le prerad pomudi pri razporočenih ženskah. Ali ste že mogoče zopet ujeli v vaše mreže kakšno tako slamnato vdovo in jo vpeljali za kulise v templju boginje Furije ? Zadnjič ste hoteli seveda "dobrohotno,mene sprejeti v vas presrečni razporočni dirindaj, pa se je kupčija razdrla in me-šetarija vam splavala po vodi, zato se pa jezite kakor rdeči petelini, ker vam preostaja še mnogo ženinov za oddati, pa tiste lahko oddate brezverskim j baburam ne pa ženam cerkve-| njakov. Hudujte se ker vas javnost imenuje živali; vi sami učite da so ljudje opice, potem takem morate biti gotovo živali, kajti mi smatramo opico za žival ne pa za človeka. Radi žar-kometa povem, da me ne bode-io prav nič tiste oslarije, temveč je naša najboljša reklama, ker v žarkometu se izve resnico in laž, da je hiša splavala po goltancu, pa še dandanes ne moreš skozi njo pogledati, ker : stoji še vedno na istem mestu in isti gospodar biva v njej in ! dokaj močnejši, kakor takrat ko je v hišb prišel. Hiša ni splavala po vodi, ali dobra sveža voda je prišla v hišo, ker jo je nadzorovala rdeča članica, ko je bila za foremana pri delavcih in jim je obljubila pijače, , zato je pa šlo delo hitro izpod rok. Članica pravi, da v osmih letih ni bila osemkrat v naši hiši; se ne bi nič zmotila, če • bi članica rekla, da je bila. o-: semkrat na dan, kadar je bilo 'treba pomoči od mojega soproga. Saj so ljudje priča in so slišali, ko si rekla, da nikdar ne moreš poplačati, kar ti je moj soprog naredil dobrega. Radi I oderuškega Hribarja, ki vam je že toliko pdnesel, ker mislim, da vam je celi milijondolarski fond pograbil, se meni ubQge reve kar smilite, ker ste mu že toliko darovali in kar mu darovali niste, vam je pa sam iz žepa izpulil; mogoče bi rade videle, da bi vam še letelo iz cerkvene blagajne, kajti niste še zadosti zaposljeni s- kolek-to za vaš novi napredni ^dom; ubogi napredni dom, zato pa i-sti tako tytro raste, ker ima take kolektorje. Koliko centov ste pa že darovali za collinwood-sko cerkev ? Praviš, da si plača- la za eno mašo, a kje? Saj ne poznate drugih svetnikov, kot sv. Rožnokrogo in sv. Maela; kjer norite in razsajate, kot razkačeni Bramanic. Župnik rfribar se še ni oglasil niti z eno besedo proti vam, pa vi ga v svojem divjem fanatizmu vendar ne pustite pri miru; nikdar vam ni župnik Hribar žalega naredil, pa vi se vedno v njega zaganjate zato, ker je katoliški duhovnik. Vabite ga ven na plan, da bi se vam oglasil, toda Rev. Hribar je preresen mož, da bi se pre-rekoval s takimi barabami. Da je Hribar oderuh ima članica sama na sebi oderuško ogledalo ; ko je došla njena versko od-gojena.hči iz starega kraja, ji ie morala lastna hči natančno izplačati do zadnjega centa vse stroške za vožnjo, hrano in stanovanje! Tvojo lastno hčer si odiraja, ko si je morala ta krvavo služiti novce s svojimi žuljavimi rokami in nazadnje, ko jo nisi mogla spraviti pod tvojo rudečo marelo, si jo pa od hiše odpodila, kot psa. Nesramna taka brezverska mati, ki požene radi verskega prepričanja svojega lastnega otroka po svetu s trebuhom za kruhom, pa pravite še nekaj, da ste za delavca in da niste fanatični, vi nesramni brezverski lopovi. Ko je tvoja hči pri jedi naredila križ, bi ti skoraj skozi-steno skočila od togote pri molitvi; zato si jo pa od hiše odgnala in ji v pozdrav prav dolg jezik pokazala lepa taka mati; pfuj, ostudna zverina! Le pojdi poslušat od katerega se boljši sliši od tebe oderuške hijene, ali od tvoje v krščan-j skom duhu vzgojene hčerke. V tvojem dolgem dopisu sil seveda popolnoma pozabila ti-' ste ženske/ ki ti je denar posodila in ti izkazala krščansko dobro deljr>, a ti si šla se rajši tožarit, k/tkor da bi vrnila težko pp«. Podeljuje se osamelim ženskam zdravniško spričevalo, ki naj priča, da je cerkvenjak v resnici ženo tepel; 1, Preskrbi se takim slamnatim vdovam naprednega ženina podvarstveno znamko porodne kontrole. Torej vse u-dobnosti. By gosli! • "Zdaj zlati vek naprednim kozlom pride!" — Marjetica iz Collinwooda. Na dozoreli sad se muhe in ose prav rade usedajo. * * * -Malomarnost je mati nevednosti; t. j. kdor je malomaren se za nobeno stvar ne zanima. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemi go j. Kaku je v senci momljal med šklepe-Tajočimi zobmi molitve, Abi in njegovi dvorjani pa so strmeli v to strašno kraljico, kakor strmijo dečki, ki so iskali v trsju jajec divjih ptičev in so naleteti na leva, preden zbežijo. Dvakrat je princ pogledal proti vratom v prijetno svetlobo tam zunaj, ker se mu je zdelo, da se je napotil na temno in negotovo cesto, nato pa je rekel: "Tvoje besede, o kraljica, režejo kakor dvorezen meč in zdi se mi, da puščajo strup v rani. Povej mi, če si človeško bitje, kako je mogoče, da po sedmih dneh lakote tvoje telo jii shujšalo in se tvoja lepota ni zmanjšala ? Povej tudi, kdo ti je prinesfe) to krasno oblačilo, ki ga nosiš, v prazni tempelj in kje je tvoja rednica- Asti V* "Bogovi so me hranili," je odgovorila kraljica prijazno, "in mi prinesli to obleko, da bi te bila bolj vredna, o princ. Asto pa sem poslala na Ciper, da mi prinese neko dišavo, ki jo izdelujejo samo tamkaj in ' nikjer dj*ugod. Ne, pozabila sem, že včeraj mi je prinesla s Cipra dišavo, ki je sedaj razlita po mojih laseh; da, danes je v The-bah, kjei; ima nekaj opraviti zame. Saj ni 'skrivnost in ti jo hočem povedati — poskr- beti mora, da se vkleše vsa zgodovina faraonovega umora in izdajstva v prvi sobi njegove grobnice." Pri teh čarodejnih in zloslutih besedah je vsej družbi upadel pogum, tako da so se začeli umikati proti vratom, in Abi je šel z njimi. "Kaj!" je zavpila kraljica z bolestnim glasom, ki je pa vendar bil poln posmeha. "Ali me hočeš pustiti samo? Ali te plaši moja moč. in modrost? Ah, ne morem ti pomagati, zakaj če se poln vrč prevrne, teče vino iz njega, in če deneš luč za alabaster, se bo beli kamen svetiL Sxaj bi vendar bila primerno okrasje kraljevski palači, celo palači takega kralja, kakršen boš ti, o Abi, ki te Osiris ljubi. Glej, plesala in pela ti bom, kakor sem nekoč pela princu iz Kesa, dokler mu ni Ramesov meč vzel življenja, tako da me i>oš mogel oceniti, Abi, ti, ki si gledal že marsikatero lepo žensko." Ko je izgovorila, je zelo počasi, tako počasi, da so nje gibanje komaj zaznali, zdrknila s prestola, se postavila predenj in začela premikati noge in telo ter jim peti pesem. Besed njenih pesmi se ni mogel pozneje nihče več spomniti, toda vsem, kar jih -je bilo tam navzočih, je odprla pot v srce in jim je priklicala pred oči njih mladost. Ženska, ki jo je kdo najbolj ljubil, je tam plesala in ga božala s svojimi nežnimi rokami; besede, ki jih je pela, so bile pri- kazni, ki mu jih je smrt šepetala v uho. Celo Abiju, staremu, zvijače vajenemu Abi-ju, ki ga ni bilo lahko zvoditi za nos, so se prikazale te podobe, čeprav se mu je zdelo, da ga vodi lfepa pevka v prepad; ko je prenehala peti se mu je zazdelo, kakor da je izginila, in da je skočil za njo — v oblake megla, ki so se kupičili na dnu prepada. Ples se je končal in zadnjj odmevi so zamrli ob starih zidovih, od koder so navzoče gledale podobe mačjeglave boginje Sekhete s svojim krvoločnim, maščevalnim nasmehom. Ples se je končal in lepa plesalka je stala pred njimi, nič zardela, nič zasopla, marveč prfjazno se smehljajoča. "Sedaj pojdi, božanski princ," je re-j kla, " in vi, njegovi spremljevalci, pojdite z njim in*me pustite v moji samotni hiši, dok^ len faraon ne pošlje pome, da prebivam z njim v tistih novih pokrajinah, ki jih je podedoval onstran zahoda." Toda oni niso hoteli oditi iji bi ne bili mogli, tudi če bi bili hoteli, kerjTh je neka moč vezala nanjo. Abi pa sploh ni mogel odtrgati oči od nje, marveč je javno pred vsemi izjecljaval svojo strast ob njenih nogah, dočim so ga ostali ljubosumno opazovali. Ona je poslušala še vedno z istim smehljajem, ki je bil tako sladak in vendar tako nečloveški. Ko je slednjič zasopel utihnil, je rekla: "Kako? Ali sedaj bolj ljubiš, nego se bojiš, kakor je kraljevski princ iz Keša ljubil, ko mu je Amenova zvezda zapela svojo pesem ? Naj bi bila tvoja usoda srečnejša, o plemeniti Abi; a razodela se ti bo pozneje, ker ti je jaz ne smem napovedati. »Abi, v Memfidi se bo praznovala kraljevska poroka s tolikim veseljem in s tako j slovesnostjo, kakršne ne pozna zgodovina Severne in Južne dežele, in za tisto ped časa, ki ti je usojena, boš sedel ob egipčanski kraljici in žarel v njeni svetlobi. Ali nisi mar zaslužil tega mesta s pravico krvi, o zmagovalec faraonov, in ali ti ga ni faraon obljubil v sanjah? Pridi, solnce tega novega dneva sveti, pojdiva k njemu in se posloviva od senc!" XII. POGLAVJE. Kraljevska poroka. V Memfidi so se širile čudne goVorice. Pravili so, da se je kraljica vdala; pravili so, da s ehoče poročiti s princem Abijem, da že čaka v veliki Beli hiši, da postane nevesta. Možje so se o tem prepirali po u-licah. Prisegali so, da ne more biti res, zakaj kako bi ta odlična gospa, maziljena egipčanska faraonka, vzela za soproga morilca svojega očeta in svojega lastnega strica ? Ali ne bi mar rajša umrla v ječi stolpa, na katerem so jo videli večer za večerom stati in prepevati? V svojih srcih so mislili, da bo raj^a umrla, zakaj tako vz- _ __ \ S -_>._«£«,_lik___ vise na jim je bila ta Čista, plemenita Amenova hči, ki jo je usoda ujela v svojo nesrečno mrežo. Bili so pač možje in so menili, da bi morala umreti ter zapustiti za seboj svetu spomin, na katerega bi mTogel hgipt vedno biti ponosen. Toda njihove žene in hčere so se temu smejale. Saj je vendarle ženska, so dokazovale, m ali bi torej bilo mogoče, da bi zavrgla ves vladarski blesk in upanje na dolga leta srečnega življenja in se izgubila V mrak pozabljenega groba ? Res je sicer da ne bo na prvem mestu, ker'ji bo Abi *trog gospod; toda vsako mesto je- boljše kakor pogrebna ladja. Občutila je trpljenje lakote tamkaj v starem templju - niei ponosni duh je bil ukročen; poljubila je šibo in Abi bo postal po dolgih letih čakanja faraon v Egiptu. Prepir se je vedno bolj razvnemal, ker so J0 tudi tisti možje, ki so se bojevali prot njej, v svojem srcu visoko čislali in jim ie bila mučna misel, da bi božanska gospa sklonila svoj tilnik pod jarem razmer pro-dala samo sebe, da se reši, in sedla msce las nega-prestola. Toda ženske so L le smejale in so vedno na novo dopovedC ale, da m kraljica ^ bjtij njenega spola. -o—_ \ viKN» r-l116' da potreb«iemo še 800 ne ■ L i < AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" John Jerič: Čitajmo « mislimo « delajmo! §r k j IZ vseh spisov in Člankov, ki so bili objavljeni' v teh prvih številkah tiskanih na novem stroju odseva ena sama srčna želja: dajte nam dnevnik! Vsak /stavek, da vsaka beseda tako izrazuje. Tu so pred vami srčne želje in misli naših uglednih slovenskih duhovnikov, katerim hrepeni srce po boljšem in močnejšem katoliškem časopisju. Tukaj so želje in misli naših mož voditeljev — poznavalcev našega naroda. Premotrite njih misli, vzemite si jih k srcu in storite, kar vam veleva vaše slovensko srce. Pred vami je raztolmačeno teva nič drugega, kakor tupa-tam malo vašega časa bratje in sestre, malo dobre volje, to je vse, kar .je treba pri razširje-vanju, katoliškega časopisa. Preberite še enkrat vse te čjanke, poglobite se v nje, raz-mišljujte jih in spoznajte, kako je nam potreba katoliškega dnevnika. Ne bratje in sestre, ne smemo mirovati dokler ga ne dobimo. Zato naprej z raz-širjevanjem našega lista Ame-rikanski Slovenec & Edinost, naprej, dokler ne postane dnevnik ! Ce ga nismo, radi lastne krivde nas vseh samih do sedaj, ko smo imeli že toliko kam- I > vse, nič ni zakritega, vse je ja- panj za katoliški dnevnik, desno in vsak lahko vidi zakaj se lajmo naprej, d^ ga dobimo gre. j sedaj. Nobenega premirja, no- Napredek alt pa nevspeh je benega oddiha, dokler ne do-odvisen od nas samih. Kakor j sežemo katoliškega dnevnika, bomo za stvar vneti tisti, ki j to naj bo naša parola bratje in pravimo, da smo katoličani ter sestre. Ali nimam prav? da je nam sveto in drago to, Zato v tej kampanji krepko Sxar so nam pustili naši sloven-j naprej. Razvijmo naše zastave ski očetje in matere t. j. naš lin naša pot naj bo: naprej do najdražji narodni biser sv. ve- cilja! Vsak, ki čita te vrstice, ra in naš mili slovenski jezik, naj pomisli na'dve stvari in ■k Za sv. vero in pravi krščan-jto so: 1. — kako je nam po-sko omiko so naši pradedje da- treba katoliškega dnevnika, jali življenje. Krvoločni Turek, ker sovražno časopisje tako ki je tolikokrat ugonobil ves kvari naše ljudstvo. 2. — ka-Balkan si je razbil čestokrat ob ko so naši slovenski pradedje slovenskih mejah svojo maho-1 žrtvovali svoTo kri in življenje medansko glavo. Ti časi jasno-za vero svojih očetov, da so jo govorijo, kaj je Ibila našim nam njih potomcev ohranili in slovenskim pradedom sv. vera izročili s svojo krvjo vred, ka-in njih jezik. Potoki krvi, tiso- kor najdražji narodni zaklad, čeri sužnji in najhujše prega- Potem pa vsi denimo roko na njanje tisočerih dovolj jasne* {srce in se vestno vprašajmo govori, kako so naši pradedje ;kolikor nas je, kaj je naša dol-Ijubili vero svojih očetov inmost, da storimo za katoliški mater. Kadar je krvoločni Tu-j list Aijierikanski Slovenec & rek mogel naprej, je to mogel i Edinost, da postane čimpreje edino preko mrtvih slovenskih j dnevnik. trupel — drugače ne. Premi- ; Ozrite se nazaj na zadnjo slite kri in življenje dati * za kampanjo, samo 192 naročni-stvar ni mala reč. In naši pra- f kov je storilo svojo dolžnost, dedje so dajali oboje. Kje ste bili Vi drugi, ki je Vas Današnji boj proti veri je i-j še skoro nad 5000?! Premisli-sti. Vero iz ljudskih src, vpi- te, ko čitate te vrstice, če bi jejo moderni Turki Judi med bila samo ena četrtina se za-nami Slovenci. Dan na dan Ivedala svoje dolžnosti, poglej-ponavljajo ta klic. Razlika je'te in pomislite, ta le številka, samo v metodah bojevanja, a ki jo držite sedaj le pred Va-namen in cilj isti. V starih ča- mi bi Vas lahko pozdravila sih, ko ni bilo na razpolago tis- kot dnevnik. In tako Vas pro-ka, ko ljudje niso znali brati,! ni bilo mogoče kristjanov z be-j DRUŠTVO SV. D^UŽfNE simo že leta in leta in Vam je vseeno, ali bomo dobili dnevnik ali ne. In vendar, ali se je zahtevalo od Vas, kaj nemogočega?-Ne. Samo enega naročnika smo prosili in kot kaže bilo je preveč. Vse je šlo mimo Vaših oči, mimo Vaših ušes, kakor, da se Vas ni tikalo, bratje in sesti»e je bilo to tako ravnanje na Vaši strani pravo? Vprašajte se, premišljujte in se zopet vprašajte! Bratje in sestre naredimo takoj danes pri tej številki nov sklep! Zavihajmo enkrat vsi rokave, kar nas je ostalo še zvestih veri naših očetov. Naj enkrat nas vseh dejanja govore. Naj enkrat delamo vsi skupaj za dosego katoliškega dnevnika. Nobeden se naj ne da prositi, vsak naj bo na svojem mestu mož junak vojak,za katoliški dnevnik. Nova kampanja je razpisana. — Nova ofenziva je naznanjena za pridobivanje novih naročnikov. — Pogumni vo-jjaki ne odnehajo dokler ne zmagajo. — Bratje in sestre storimo tudi mi tako. Ce vsi primemo; kako lahko že v par dneh postavimo katoliški dnevnik na noge. — Pokažimo torej enkrat! Pridobimo listu Amerikanski Slovenec & Edinost v prihodnjih par tednih vsak in vsaka vsaj enega novega naročnika. Pokažimo z dejanji, da hočemo katoliški dnevnik. Bratje in sestre mi smo dolžni Bogu in svojim zanamcem, da jim ohranimo našo vero ta najdražji biser, ki smo ga podedovali s krvjo od naših o-četov in mater, Katoliško časopisje je najmodernejše in naj-vspešnejše orožje, ki ohranjuje ta najdražji slovenski biser. Ce pomislimo to, vidimo, da j naša dolžnost ni majhna v tem |oziru. Mi bomo dajali enkrat | zato odgovor, ako bomo še nadalje gojili to malomarnost med nami. In kdo hoče, dajati v tem oziru odgovor?! Jaz ne! Ga hočeš ti???? , REV. FRANCIS S. RANT ' SREBRNOMAŠNIK. Q^nes praznuje v Springfiel-du, Minn, svoj srebrni jubilej zopet eden izmed naših slovenskih sinov, ki služi altarju G^-podovemiL Ta slavljenec O preč. g. Francis S. Rant, župnik cefkve sv. Rafaela v Spring-fieldu, Minn. Gospod Rant ni deloval med našimi rojaki. NastavijeYi je bil kot kapelan in pozneje kot župnik na tujih župnijah. Zato nam njegova podrobna zgodovina ni mnogo znana. Gospod Rant še je narodil na Crešnjici v Sorski dolini na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval nekaj časa v Ljubljani, nakar se je podal v Ameriko in je dokončal svoje študije v St. Paulu, Minn, v tamošnjem semenišču sv. Pavla. Leta 1900 je bil posvečen v mašnika ter je dne 10. junija istega leta pel novo mašo v cerkvi sv. Neže. . sedo spraviti ob vero. Kdor je (Holy Family Society) Joliet, Illinois. hotel doseči svoj namen, ga St j D D D je pri starodavnemu kristjanu dosegel edino z njegovo smrt-ft jo. Zato so sovražniki križa razni Herodi, Neroni in pozne- j je Turki morili kristjane. Klali so jih in ubijali, a bolj ko so na debelo vršili ta grozodejstva, bolj se je krščanstvo širi- lo med ljudmi. Ce W imeli v kar ........ Frank vjdec tedanji dobi na razpolago tisk, bi ne morili tako, kakor so, pač Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. PK -3K- . masam® >»>:•* l ANTONIJA RIFEL i £ MIDWIFE * 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. Tu je potem kaplanoval nekaj časa, nakar je bil prestavljen v New Ulm, Minn. Leta r ne vem kaj. Dokazov je na raz- Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth ^Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An« cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in | članic ter 261 otrok. Za 30c polago vse polno. Samo med na megec se y slučaju naš mali slovenski narod po- bolezni $1 Q0 bolniške podpore glejmo. Turški handzar nase ^ delayni d&n Qd ugta_ ljudi ni spravil ob vero, dasi jim^ novitye dQ gedaj ge je izpla •je sekal glave — glejte, slabo, plačalo $13,421.00 bolniške časopisje jih je pa. Le poglej-J p(>re te po naselbinah okrog sebe,: Dne x se je na kako je zastrupil marsikatero hajalo v blagajni $4922.41. slovensko srce, kako je spre-] R0jaki pristopite v naše ve-menil iz nekdaj veri tako zve- liko društvo, kjer se lahko za stih sinov in hčera v najhuj-' še janičarje. Kdor hoče vse to lahko vidi, ne da bi mu bilo treba kazati. Od nas bratje in sestre se ne zahteva krvi ne življenja za ohranitev naše vere. Mi smo v stanu voditi proti sovražnikom naše vere vojno z istimi metodami, kakor jo oni proti nam, to je s časopisjem. Vse kar se zahteva o(f nas je dobra volja in neupogljivi značaj, katerih je med nami pa čezdalje manj. In zakaj ? Zato, ker nimajo na razpolago 'dovolj katoliškega časopisja, ki bi nas! obrnite se na odbor: branil in v nas naš značaj u-i Predsednik: Geo. Stonich trje.val. Zato je potreba kato-| 815 N. Chicago St.; tajnik liškega dnevnika, katerega mo-! - — -rimo katoliški Slovenci čim l)rej mogoče dobiti. In katoliški dnevnik ne zah- WPANT SUITS^^i MEM & YOUNG MEN ^ GUARANTEED t Vi I ALL WOOL /^X'fi * it i v * V- JT ■ t „ xHffives Double Wear varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, Jci ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila 'An EXTRA Pair OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI • Vse kar je novega v barvi, blagu in izdeljavi za može in dečke dobite pri nas, in sicer z eno vrsto ali dve vrsti gumbov. KRASNA IZBERA ČISTO VOLNENIH OBLEK, KATERIH CENA JE: $30; $35; $40; $50 Vse obleke so z dvojnimi hlačami. Velikosti za normal, debele, šibke in velike. IZPOPOLNJENA TISKARNA Slovenskim društvam,, trgovcem, obrtnikom in posameznikom naznajamo, da smo zadnje čase našo tiskarno docela izpopolnili. V kolikor se tiče modernih strojev, tehničnega dela, natančnosti in drugih stvari, ki jih potrebuje in zahteva ta obrt smelo trdimo, da se naša tiskarna lahko primerja z vsako drugo tiskarno. Za-posljene imamo dobro izvežbane tiskarske moči. Zato se uljudno priporočamo vsem slovenskim društvam, slovenskim trgovcem, obrtnikom in posameznikom, da o prvi priliki, ko bodo rabili različnih tiskovin se zaupno obrnejo na nas in videli bodo, da pri nas ne bodo dobili samo najboljše postrežbe, ampak tudi najboljše delo. NAŠA ŠPECIJALITETA so zlasti tiskarska dela za društva. Društvene plačilne knjižice, pravila za društva in klube, pisemski papir in kuverte z znaki Vaših jednot in zvez ter druge društvene tiskovine, kot bolniške liste, preiskovalne zdravniške liste, plakati, vabila, vstopnice in tiketi za vsake različne prireditve izdelujemo po volji naročil ceneje, kakor kje druge! ~ ^ PREPRIČAJTE SE! Človek navadno ne verjame dokler se ne prepriča. Zato je dobro, da se prepričate i Vi. Društveni uradniki, trgovci, obrtniki in posamezniki, kadarkoli boste rabili kakih tiskovin pišite nam za cene in pojasnila. Društveni uradniki, ki bi radi imeli kake tiskovine po svojem okusu narejene naj nam pišejo in jim bomo svetovali, kake tiskovne fo^me so najboljše in praktične. Obrnite se nas vedno s zaupanjem. Obrnite se tudi drugam, toda vedno boste našli pri nas najnižje cene in najboljšo postrežbo. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMAJHNO IN NOBENO NAROČILO PREVELIKO! Tiskarna Amerikanski Slovenec & Edinost 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. . Phone Canal 0098 Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi t Jolietu, I1L (M. H. JELINEK) Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, čatrtfel? in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. ^fwaapSM ** l*p? »wr p "AMERTKANSKI SLOVENEC* IN "EDINOST** Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Vreme v Washingtonu. Washington. — Od tukaj por rpčajo, da je bil v ponde^ek ^najgorkejši dan, kar jih pomnijo. Toplomer je kazal 90 stopinj, a godilo se jim je ravno tako kakor nam v Chicagi, namreč predno je nastopila; noč, je živo srebro padlo^na 40 Glavni predmet je bila seve Ilirpinova telesna moč in izurjenost v borbi in njegove izkušnje v amfiteatru. Daj ni pripovedoval s preveliko skromnostjo, se razume. Tudi med resnično poštenimi ljudmi se najdejo preti-rftlci in Hirpin je bil eden tistih. Ravno je bil sredi dolge razprave o kruto zanimivi borbi med dvema nagima borcema, oboroženima samo z mečem, in je na dolgo in široko razkladal usoden izpad na nasprotnika preko komolca, svojo lastno iznajdbo, ki zoper njega še ni nihče našel brana. Kar začuti suženj, da ga nekdo potegne za obleko, in ko se naglo obrne, se znajde oko v oko z Valerijino sobarico. "Nekdo te kliče!" mu je rekla kar brez ovinkov in zapovedujoče zamahnila z roko. "Pojdi takoj k moji'gospodarici! Brzo! Nima časa čakati!" Pokazala je na zastrto nosilnico, ki so jo držali štirje vitki liburmski sužnji in ki se je ob njej že začel kopičiti val mimoidočih. Bela roka se je prikazala izza zastorov, ko, se je približal suženj, začuden in nekoliko v zadregi nad nepričakovanim pozivom. Hirpin je z resnim odobravanjem gledal celi prizor. Zastori so se razgrnili in Zritanec se je vljudno priklonil. Nato pa se je vzravnal, ne da bi se zavedal, kako lep je v ponosu svoje mladosti in možatosti. Valerijina lica so bila bledejša kot po navadi. V leni razkošnosti je slonela na blazinah. pa njene oči so se bliščale in smehljaj ji je igral okrog usten, ko je nagovorila sužnja. "Mirina mi je povedala, da si ti prinesel danes zjutraj košarica cvetlic od Licinija. Zakaj pa nisi počakal, da bi ti izročila pozdrav za svojega sorodnika —?" Rdečica je zalila sužnjevo lice, ko se je spomnil Automedontove predrznosti pa ponižno je odgovoril: "Da sem vedel za tvojo željo, gospa, še sedaj bi stal v portiku." Opazila je njegovo rdečico, pa jo je pripisovala vplivu svoje očarujoče lepote. "Mirina te je koj spoznala v množici in zares, tvoje postave in tvojega lica ni tako lahko zgrešiti v Rimu. — Tudi jaz bi te odslej spoznala kjersibodi. Umolknila je in čakala na primeren odgovor, suženj pa je iznova zardel in molčal, če tudi mu poklon ni bil zoprn- Iz prva je Valerija le iz gole radovednosti poslala po barbara, ki je tako razvnel Mirinino občudovanje, sedaj pa je z živim zanimanjem opazovala mirno in plemenito obnašanje nepoznanega sužnja. Za moško lepoto je bila vedno dovzetna in tu pred seboj jo je gledala v najplemenitej-ši obliki. Poželjivo je povsod in vsikdar hrepenela po občudovanju in na obrazu tega ponosnega moža je brala — tako si je vsaj domišljevala — nedvoumne dokaze o moči svojih čarov. Neizrečeno jo je zanimalo vse, kar je le količkaj dišalo po romantičnem in skrivnostnem in tukaj pred njo je stal človek, v čigar mirnem, dostojanstvenem obnašanju ter plemenitosti postavi je z nezmotljivo žensko bistroumnostjo slutila vse kaj drugega kot priprostega sužnja. V celem svojem življenju ni nikdar brzdala svojih misli in le redkokedaj svoja dejanja, nikoli ni pustila neizvršenega kakega sklepa, neizpolnjene kake želje, toda čudno, neznano čustvo se ji je vzdramilo v srcu, ko je z polodprtimi očmi gledala Britanca, in bala se je, si priznati, da še nikdar v življenju ni videla takega mo-"ža. — Z rahlim* glasom ga je nagovorila in se nagnila naprej v nosilnici, da so se zabliš-čala njena slonokoščena ramena in njene sne-žnobele, okrogle roke. "Al si zaupnik mojega sorodnika? Visoko ga spoštuješ, kaj ne? In vedno si v njegovi bližini?" Ni imela posebnih namenov s svojimi vprašanji, le zadržati ga je hotela in ga zaplesti v razgovor. "Svoje življenje bi dal za Licinija!" je kratko in živahno odgovoril. "Pa ti si plemenitega rodu!" je nadaljevala z rastočim zanimanjem. Kako si prišel semkaj ? Kako si prišel v to obleko ? Li-cinij te mi ni nikdar omenil. Niti tvojega i-mena ne vem. Kako ti je ime ?" Ponosno je vzravnal suženj svojo orjaško postavo. "Eska," je odgotoril. Izgledal je pri tem vse drugače, .ko suženjski. "Eska — ?" ' Z rahlim, mehkim glasom je počasi ponavljala zlo^e. "Eska — to ime ni latinsko, A_. ~. v * Diskus je kovinasta, okrogla, v sredini nekoliko vzbočena plošča. Metanje disku-sa je bila ena najstarejših in najvažnejših vaj grške telovadbe. * Ceštus so debele, usnjate rokavice, ki sta si jih nataknila borca za pestenje. tej borbi, ki živi še v današnjem angleškem "boxing," sta si borca zadajala s stisnjenimi pestmi sunke v glavo, ramena in prsi. Dolge roke in noge so bile pri pestenju, pa tudi pri metanju diskusa, odločilne važnosti. stop., tako da je bilo potreba slamnike pometati v kot in obleči zimske suknje. New York. —. Glasom poročila iz Glenns Falls, N. Y. je pretečem pondeljek padal* sneg in pobelil vasi v okolici, na nekaterih krajih ga je padlo palec na He bel o. sicer bi ga morala poznati. — Kdo in kaj pa s i?" — . - . Izzivalen ponos je donel iz njegovega otožnega glasu, ko je rekel: "Knez sem v svoji domovini in poveljnik desettisočev — barbar in suženj pa V Rimu!" Ponudila mu je roko v poljub, sočutno, božajoče. In kot bi se sramovala, da se je tako ponižala, je osorno zapovedala svojim Liburni jcem: "Naprej !" Dolgo in zamišljeno je zrl Eska za nosilnico, dokler ni izginila v gneči. Hirpin pa ga je udaril s svojo težko roko po plečih in se prisrčno nasmejal. "Stvar je jasna, prijatelj! Prišel, videl, zmagal si — kakor je rekel veliki vojščak Cezar. Stoinstokrat sem že videl slične prizore, pa vselej so igrale glavno vlogo takele jeklene mišice in možata postava, kakoršna je najina. Pri Kastorju in Poluksu, fant, ti imaš srečo! Ej, ej ! Stara pesem — mislila je, da si gladiator — vse ženske so dandanes nore za gladiatorji! Pojdiva, bratec! Pila ga bova, za vsako črko njenega imena eden vrč!" VT. Častivci Izide. Solnce je zašlo in hlad je legal na razgrete mestne zidove. Mirno in složno je korakal Eska proti svojemu domu. Izpraznil je nekaj vrčkov vina v Hirpinovi družbi, odklonil pa je njegovo vabilo, da bi z izdatnejšim popivanjem proslavil novosklenjeno prijateljstva, in je šel rajši z njim v gimnazij. In izkušeni atlet in borec Hirpin je tisti večer imel prilike dovolj, občudovati silno moč in nenavadno gibčnost mladega Britanca. Kljub svoji izvežbanosti in svojim neutru-dljivim mišicam je zaostal za njim v vseh vajah, ki zahtevajo ponajveč telesno, če tudi nešolano moč ter dolge, krepke noge in roke. V teku, skoku in rokoborbi je bil Eska gladiatorju popolnoma kos, v metanju diskusa* je gladiator vsled svoje neprestane vaje dosegel nekaj vspehov, in ko sta si nataknila ce-stuse :; in pričela borbo s pestmi, je bil prepričan, da mu bo njegovo znanje in njegova izkušenost pripomogla do zmage. Pa: izid borbe je hudo varal vsa gladiatorjeva pričakovanja. Za borbo te vrste so bile moči njegovega nasprotnika prav posebno sposobne, njegove dolge, močne roke, njegovo bistro oko, njegova nagla roka, mladostna gibčnost njegovih mišic, vse to mu je dajalo odločilno nad-moč in Hirpin si je moral s pritajeno nevoljo priznati, da je mladi Britanec nepremagljiv. "Prevroče je za bdrbo!" je končno dejal in vrgel rokavice v stran. — Predlagal je za slovo nov meh vina na zdravje gladiatorskemu poklicu in dobremu vspehu pri bližajočih se igrah v amfiteatru. "Pridruži se nam," ga je nagovarjal, pa že precej popustil v svoji vlogi variha in učitelja, "pridruži se nam! Ti si rojen za gladiatorja! V enem tednu te Hipija izvežba, da boš kos najboljšim borcem v Rimu ! Jaz sam ti bom skrbel za hT-ano in te bodem še posebej vzel v vajo. — S par zmagami si lahko priboriš svobodo!! Premisli si, prijatelj, in ko se odločiš, pa pridi tjale v našo šolo in vprašaj za'starim Hirpinom. Morebiti da se je že nekoliko rja lotila starega jekla, pa še je kleno in zdravo! Na svidenje — fant! lipam, da kmalu čujem o tebi!" Gladiator se je odgugal v polni zavesti svoje možatosti in pod vplivom rezkega sa-binskega vina, katerega je izpil svojo obilno mero, Britanec pa je pomeril svoje mirne korake proti domu, uživajoč hladni veter in jasno, zvezdnato noč ter razmišljajoč dogodke zadnjih ur in predlog svojega novega znanca. Kar ga zbudi žvenket cimbal in hrup številne množice iz premišljevanja. Glasove divje pesmi in mogočnega zbora mu prinese veter na uho. — Vedno bliže in bliže mu prihaja hrup. ROJAKOM NA ELY, MINN. se priporoča trgovina z vsakovrstnim blagom FRANK PENGAL Velika zaloga ravno dospelega Dry Goods za spomladno sezono. > Velika zaloga prvovrstne grocerije. Rojaki prepričajte se — Stalnim odjemalcem se zahvaljujem za naklonjenost. Mpisano polje & —-—- J. M. Trunk. --- .......................... Lahi so baje sežgali 100 milijonov papirnatega denarja. Kdor je imel z laškim denarjem dosti opravka, kakor jaz, bo( vprašal: "Koliko je bilo pri tem j ponarejenega ?" i Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec , SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. J jfllli! Pošiljate Vi 'Snjjfflnp Ttinf«iP J « IWMSj Denar v Evropo Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite! FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. I; Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 tPft • fiMiaBBBi To so stare bajke, Prosveta, ako po tridesetih letih pogrevaš, da so v Klozetu hudiče izganjali in pri tem imeli farji najete klovne. Pregovor pravi: j "Kakšen je lump, tako misli o drugih." _ * * * ' Vse, kar je prav. Za delavce je v Rusiji glede bolnišnic baje izborno poskrbljeno, tako poroča dopisnik v Del. Slov. Prav, Bog daj, nas veseli, če je res, j pa saj bo res, saj drugi samo lažejo, ko pravijo, da ni vse tako. Well. Da bi pa delavec, ki pride bolan v bolnišnico, "drugi dan bil zopet zdrav in vesel" ... to je pa predebela. Seve Žid Friedling, ki piše o rdečem raju v Rusiji, svoje bac-j ke lahko malo potegne, saj jih. pozna, kakšne duševne reve. ,so. flt O Delavcu je treba izobrazbe.; Gotovo, zelo treba, ker samo le inteligenten delavec bo znal zastopati svoje delavske interese. Nemški delavec je izobražen. ^ato se ni oprijel komunizma. ker pač; sam zna misliti, dasi je vsled političnih razmer z njim pretil. Vobče je slovenski delavec precej poučen, izobražen, enako češki, poljski,) manj srbski, še manj hrvaški, bolgarski, ruski in po meri izobrazbe se udaja delavstvo ko-' munizmu. To pokazujejo dejstva. Del. Slov., kateri niti socialisti pri Prosveti niso dosti delavski, ima v svojih predalih tudi "Izobraževalni del." Bra-vo. Le izobražujte se, delavci,1 in izobražujte jih. vi,, ki se Štu-i lite, da ste njih voditelji. Pa kako se izobražuje delavec, in kako ga izobražujete Vi? Misijonska storija, pri kateri se suče vs£ okoli . . . Res svinjarija?! pa stavim glavo, da ste jo sa-( mo Vi naredili, nikdar misijonar. Saj vem. kako znate. Dalje budalosti protestantovskih prismuknjencev glede grapff juice,J kar pa seve natvezete patentiranim katoličanom in "svetni- i kom." Bogokletno zasmehova-! JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1768 W. 21st Street in-Wood CHICAGO, ILL. nje Krista s — pančarijo. Potem dolga klobasa temne "zgodovine," katere konec mora biti seve — nočna posoda . . . Krasna izobrazba. Pravite: "... masa od dne do dne bolj — neumna --to je slika naše slavne kulture, ki postaja od dne do dne bolj--smerni . . . " Bogami, bolje bi Vi v še mase in samih sebe ne mogli fotografirati. Prava p< nočna posocfa! * ■'* Glas Naroda svetuje vernikom, naj "dajo Rev. Zakraj-šku, ko revež tako milo prosi, da bo bolelo, njega, ne vas ..." Fain, but ni fajn. Dandanes ima vsaka cerkev svoj odbor, izdaja navadno tudi tiskan obračun, vsakdo se lahko prepriča, kam gre njegov cent. Ako; oo. frančiškani za kaj nabir jo, prinašajo tudi izkaz. Vse t je gospodi pri Gl. Nar. dobiv« znano. Bil je čas, ko'je Glas * Naroda zavračal ljudi, ki so o(*' cerkve in duhovnika kako ir-slugo zahtevali, a drugače niso za vzdrževanje cerkve dali niti ficka., češ, nihče ne more zahtevati kake usluge, ako do nje ni opravičen. To je bilo pa-# metno povedano in _ pravično sojeno. Od tistih časov ^no se spremenili in udrihamo, ali je pravično ali ne. Ce kdo cerkev potrebuje, pa je ni, bo udrihal, čemu f. . .ne skrbijo za cerkev, kar se je meni pripetilo nekje, ker nisem dosti kričal: dajte, dajte. . . dajte. . . in se ni mogel plačati dolg na cerkvi. Ako pa kdo skrbi, da se cerkev u-držuje, pa zopet kričijo in svetujejo, da naj ljudje dajo, a tako, da bo bolelo. Gentlemanlike. Kako malenkostni so včasih nekateri ljudje! V slovenski pravopis se je prevzelo pravilo, da se piše ime krščanskega Boga z veliko črko. Glas Svobode in njegovi dopisniki pišejo Bog dosledno z malo črko, to-raj bog, in prifliknejo včasih besedi Še kaka ušesca. Malo je na tem, ali se beseda piše z veliko ali z malo črko, svobodo-misleci pa hočejo kazati z malo črko svoje zaničevanje do krščanskega Boga. Pritlikavci. Ce ni Boga, potem je mala črka smešna, če -je pa Bog, ga z malo črko ne bodo ubili. Gospodje, le ne bodite smešni. R. PAWL0SKI Slovenski fotografist Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. LAHKO SE REŠITE SKRBI in strahu za, vaše vrednostne papirje, bonde, dragocenosti i. t. d., ako si zasigurate eno od naših varstvenih predalov (safety box). Samo za tri dolarje na leto, kar ne pride niti en cent na dan, imate lahko vaše dragocenosti spravljene na varnem pred požarom v naši zavarovani blagajni. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue, vogal 19. ceste Imetje $20,000,000.00 CHICAGO, ILLINOIS SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE IN INVESTIRANJE VAŠEGA DENARJA The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja dena^ na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. ... -----__j . JOS. BERIBAK , naznanja otvoritev SLOVENSKE BRIVNICE 1811 W 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se toplo priporoča za obisk, za dobro postrežbo jamči. • i . t-