i t Leto LXXII., št. 164 Ljubljana, sobota 22. julija Ifjo Cena Din L— SLOfENS iznaio vsak dan popoldne atvzemši nedelje In praznika. // Inserati do 80 potit vrst d Din % do 100 vrst 6 Din 2-5G, od 100 do 300 vrst d Din 3. večfi inserati petit vrsta Din 4,—w Popust po dogovoru, inseratni davek oosebei. // ^Slovenski Narod* volio mesečno v Jugoslaviji Din 12.— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knars>va uGca dov. 5 Telefon. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-21 -'-1- Podružnice« MARIBOR. Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO. Ljubi ionsko cesta, telefon it. 26 // CEUE. celjsko ureanStvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 II Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Hi. Vel, kralj Peter II na Bledu Ob prihodu je bil sprejet z navdušenimi ovadjami - Bled v zastavah in zelenju Prisrčne manifestacije mladine Bled, 22. julija. AA. Z veliko naglico se je včeraj razširila vest, da bo dopotoval na Bled Nj. VeL kralj Peter II., da prebije nekaj časa na odmoru v svojem dvorcu Suvoboru. Da bi pokazali svoje veselje in radost nad prihodom Nj. Vel. kralja so prebivalci Bleda in okolice okrasili svoje hiše z državnimi zastavami. Tudi na križiščih blejskih cest so vihrale na velikih drogovih ponosne j ugoslo venske zastave. Tudi vse hiše, ki stoje ob cesti od železniške postaje v Lescah do Bleda, so bile prav tako okrašene z zastavami. Železniška postaja Lesce-Bled je bila zlasti lepo okrašena z zelenjem in zastavami. 2e okrog 13. ure se je pred železniško postajo začelo zbirati ljudstvo, da sprejme svojega mladega vladarja. Zlasti je bilo mnogo šolskih otrok, ki so imeli v rokah majhne zastavice. Ta Čas so se na peronu železniške postaje že nahajali ban dr Na- tlačen, adjutant Nj. VeL kralja, brigadni general Dekaneva in blejski župan dr. Be-nedik. Na peronu se je prav tako nahajala večja skupina žen in deklet v pisanih slo- venskih narodnih nosan, ki so se razporedile v dvojni špalir od železniškega tire do vhoda v dvorno čakalnico. Tudi dvorna čakalnica je bila lepo okrašena. Ob 13.30 je privozil na železniško postajo dvorni vlak. Nj. VeL kralju so bile prirejene navdušene in spontane manifestacije. Takoj po prihodu vlaka je stopil v salonski vagon brigadni general Dekaneva, ki je kralju podal raport Nato je Nj. Vel. kralj nasmejan izstopil Iz salonskega vagona v spremstvu adjutantov brigadnega generala Dekaneve ln polkovnika Petroviča Vsi navzoči so navdušeno vzklikali: Živel kralj! Ban dr. Natlačen ga je pozdravil v imenu prebivalstva dravske banovine ter mu želel dobrodošlico z željo. da bi mu bilo bivanje na Bledu in v Sloveniji kar naj prijetnejše. Nato je stopila pred Nj. Vel kralja učenka 4. razreda ljudske šole Milica Panderc in mu izročila lep šopek cvetja z besedami, da izroča »Nj. Vel kralju šopek kot prisrčen pozdrav hi znak iskrene ljubezni, zvestobe in udanosti« Kralj je sprejel Šopek in se rokoval z deklico in dečkom ki je stal poleg nje. medtem ko so vsi prisotni na-vdušeno vzklikali: »Živel kralj!« Na spontane in dolgotrajne pozdrave je kralj odgovarjal z mahanjem roke. NJ. Vel. kralj Peter LT. je nato v spremstvu bana dr. Natlačena ter generala Dekaneve stopil skozi špalir gospa in deklet, ki so ga obsipale z rožami ter ga pozdravljale z navdušenimi vzkliki: živel kralj! Nato je Sel skozi dvorsko čakalnico ter na trgu pred postajo stopil v svoj avtomobil. Ljudstvo, ki se je zbralo pred ro- stajo, mu je priredilo navdušene ovacije. Kralj je z nasmehom odzdravljal. Na potu od Lesc do Bleda so na več krajih stale skupine ljudi, Id so kralju, ko se je vozil mimo, prav tako priredile manifestacije. Večje skupine so stale na obeh straneh ceste na Bledu, med njimi tudi številni inozemski gostje. Med neprestanimi ovacijaml se je Nj. Vel. kralj počasi vozil do dvorca Suvobo- ra, na katerem so ob njegovem prihodu razobesili kraljevo zastavo v znamenje, da se vladar nahaja v dvorcu. Vsi, ki so prisostvovali sprejemu Nj. VeL kralja Petra na železniški postaji Lesce-Bled in na Bledu, pripovedujejo o spontanem in lepem sprejemu, ki ga je doživel kralj. Prebivalci Bleda so danes posebno srečni ln zadovoljni, ker se v njihovi sredi nahaja mladi kralj, ki ga vsi ljubijo in spoštuielo lr» kateremu so globoko vdani. Pravo ozadje izgona tujcev in preselitve Nemcev iz Južne Tirolske Južno Tirolsko bodo izpraznili za nastanitev vrhovnega poveljstva italijanske in vojske v primeril vojne Pariz, 22. julija, br. V svetovnem tisku je bilo v zadnjem času mnogo ugibanja o namenu in pomenu izselitve južno tirolskih Nemcev in izgonu vseh tujcev iz bolcan-ske pokrajine. Splošno se je trdilo, da sta hotela Hitler in Mussolini enkrat za vselej odstraniti vsak kamen spodtike in na ta način ustvariti solidno osnovo trajnega prijateljstva in zavezništva. Sedaj pa poročajo pariški listi, kakor trde. iz zelo zanesljivega vira, da se za vsem tem skrivajo docela drugačni načrti. Na Južnem Tirolskem, predvsem v Bolcanu in Merami naj bi bil v primeru vojne sedež vrhovnega skupnega poveljstva nemških in italijanskih oboroženih sil. Pogled na zemljevid kaže, da je ta pokrajina resnično središče osi Rim—Berlin. Od tu se dajo najbolje koordinirati vse akcije, ki bodo predvidoma potrebne proti Poljski in Franciji, Na Severnem in na Sredozem- skem morju. Pri tem Je treba upoštevati še dejstvo, da ima Južna Tirolska zelo razvito tujskoprometno industrijo s številnimi modernimi hoteli, ki omogočajo nastanitev razvajenih generalnih štabov in armade uradništva. K temu pa pride še ena stvar ki je oči vidno najvažnejša nikjer ni ne v Nemčiji ne v Italiji pokrajine, ki bi bila tako zavarovana proti letalskim napadom kakor Južna Tirolska. Obstreljevanje z morske strani ni mogoče, kakor sicer v skoro vseh drugih italijanskih mestih, za sovražna letala pa ie ta pokrajina skoraj nedostopna Na eni strani jo ščitijo visoke planine, ki silno otež-kočajo bombardiranje z letal, vrhutega pe je z zapada zaščitena še po nevtralni Švici, preko katere sovražna letala ne smejo leteti. Odrejena preselitev južnotirolskih Nemcev je samo manever, ki opravičuje izgon nevšečnib tujcev. Zopet nov incident v Gdansku Poljaki so aretirali nemškega carinik« Varšava, 22. julija. Službeni poljski krogi v Gdansku javljajo o novem incidenta, ki se je pripetil v pretekli noči, ko so Poljaki ujeli nekega gdanskega carinskega uradnika. Po poljskih poročilih je gdanskl carinski uradnik Evgen Lipski prestopil poljsko mejo. Ko je prišel že pol kilometra daleč na poljsko ozemlje blizu kraja Lap ini, ga je ustavil poljski stražnik. Lipski. ki je bil na konju, se na poziv gra-ničarja, naj obstane, ni zmenil, nakar je graničar ustrelil v zrak. Konj Se je vzpel in vrgel tipskega raz sedlo. Posadka obmejne straže je nato Lipskega odpeljala proti obmejni stražnici, da ga tam zaslišL Lipski pa je hotel pobegniti, a so ga zopet prijeli. Nato so ga odpeljali v mesto Kar-tuzo. kjer ga bodo obdržali toliko časa, dokler zadeva ne bo pojasnjena, Berlin, 22. julija e V dobro informiranih krogih so snoči doznali o novem Incidentu na poLJsko-nemški mejL Neki carin- ski tajnik iz Gdanska je jahal na konju ln prestopil poljsko mejo. Slišati Je bilo več strelov. Ker se ni vrnil, sodijo da je bO ustreljen in da so Poljaki odnesli njegovo truplo. Podrobnosti o tem ie niso znane, po vesteh is nemških virov pa je tam dovoljeno prekoračiti mejo, Gdanskl senat Je odredi] preiskavo. Glede prejšnjega Incidenta, pri katerem Je izgubil življenje poljski carinik, tu poudarjajo, da ga Je ustrelil gdanskl državljan v samoobrambi. Varšava, 22. julija. AA Reutert Na ji med Gdanskl m In Poljsko Je na poljskem ozemlju bil aretiran državljan Gdanska Lipski, ki Je prestopil mejo v nacionalno socialistični uniformi Ko Je Lipski zagledal poljske obmejne stražnike je skušal pobegniti. Ko so pa straže dvakrat ustrelile in opomnile Lipskega, naj se ustavi se nI protivi] aretaciji Lipski Je osumljen šplonaže. Sporazum med Anglifo in Japonsko o načelnih vprašanjih amogoža nadaljnja pogajanja Tokio, 22. julija, a Japonski zunanji minister Arita in angleški veleposlanik Craigie v Tokiu sta dosegla sporazum na osnovi formule, katera zadovoljuje japonske zahteve o priznanju vojnega položaja, v katerem se Japonska nahaja napram Kitajski Angleški veleposlanik je že poslal v London ta načrt sporazuma. Ce bosta obe vladi sprejeli to osnovo formule, potem je odprta pot za pogajanja glede severno-kitajskega vprašanja. Včerajšnji razgovor med Ari to in angleškim veleposlanikom je trajal dve uri. Arita je nato konferiral s predsednikom vlade, ki je za danes sli cal izredno sejo vlade. Nato namerava predsednik vlade Hiranuma odpotovati v Hajamo. da poda poročilo cesarju. Arita in Hiranuma hočeta tudi ugoditi želji parlamenta, da ga obvestita o pogajanjih z Anglijo. Predsednik vlade namerava sklicati sejo obeh zbornic za 27. avgust Tekle, 22. julija. AA Reuter: Vlada Je na današnji izredni seji potrdila vse sklepe, dosežene v toku razgovorov med Japonskim nmf j*—» ministrom Ari tom ter sasaiesattii veleposlanikom Cralgiem. Tekme letalskih modelov v Londonu Osem narodov se bori za pokal Nj« VeL kralja Petra IL London, 22. julija, a Včeraj je bil izvršen komisijski pregled vseh letalskih modelov, ki se udeleže mednarodnega tekmovanja za prehodni pokal kralja Petra IL Pri tem tekmovanju sodeluje osem narodov in sicer Jugoslavija Anglija. Nemčija, Švica, Francija Holandska, Belgija in Danska. V naši ekipi je 12 modeljerjev. večinoma gimnazijcev in visokošolcev. Vodja ekipe je je Nenad Milosavljevič, direktor Aeroputa, tehnična inštruktorja pa sta Zlatko Bizilj in Ratko Nikolič Med tekmovalci je t Zagrebčanov, 3 Beograjčani 1 Ljubljančan In 1 Nišan. Mednarodne te- kme modeljerjev za pokal kralja Petra II. se prično jutri Pokal brani angleška ekipa, ki si ga je priborila na lanskem mednarodnem tekmovanju v Ljubljani. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom mednarodne letalske federacije. Angleški listi poudarjajo, da lepa ideja mladega jugo-slovenskega kralja daje pobudo amaterskemu modeljerstvu in ima močan odziv pri mladini vse Evrope. Tekme za prehodni pokal kralja Petra ljudje smatrajo za neslužbene tekme za svetovno prvenstvo v letalskih modelih. Občutno pomanjkanje vode v Beogradu Vodovod delale samo ponoči — škropljenje ulic nkinji Beograd, 22. julija, a Neznosna vročina traja dalja Pomanjkanje vode je vedno bolj občutno. Včeraj ni bilo vode že v prvih jutranjih urah in šele o polnoči so se lahko prebivalci založili z njo. Glede na to je predsednik občine izdal proglas na prebivalstvo, v katerem poudarja da je kapaciteta beograjskega vodovoda že dosegla svoj višek in sicer 50 milijonov Nova ponudba Anglije Nemčiji? Ce bo Nemčija dala mir in omogočila razorožitev, dobi veliko posojilo ln nekatere afriške kolonije London, 22. julija, a Ze več dni krožijo glasovi, po katerih naj bi angleška vlada Izdelala praktične predloge za mir, ki naj bi se Nemčiji izročili že pred letošnjo jesenjo. Diplomatski krogi dozna vajo, da bo angleška nota vsebovala naslednje podrobnosti: Od Nemčije bi se zahtevalo, da zmanjša svoje oboroževanje v nekaterih pokrajinah ln da jamstvo za izvedbo te delne razorožitve. Kot protiuslugo bi Anglija nudila rajhu znatno posojilo, odnosno bi posredovala za podpis takega posojila na mednarodnem trgu. Razen tega bi Anglija ponudila Nemčiji tudi vrnitev nekaterih mandatov v Afriki Ta ponudba pa bi prišla šele potem, ko bi Nemčija stvarno izvedla razorožitev. Nemčija Se vedno upa, da bo Poljska popiistila Berlin, 22. julija e. V tukajšnjih mero-dfrfnsh krogih poudarjajo, da ni noben'h med Nemčijo in Anglijo glede Gdanska. Nemčija ne želi rešitve tega vprašanja potom vojne, vendar vztraja trdno na svojem stališču glede brezpogojnega povratka Gdanska v rajh. To stališče zastopajo na vseh mestih v Berlinu. V nekaterih tukajšnjih krogih se govori, da Nemčija goji upanje, da bo Poljska vendarle popustila v vprašanju Gdanska In da bo prišlo do sklenitve poljsko-nemškega sporazuma In da bo istočasno Nemčija dala Poljski tudi poroštvo za njene meje. V vsakem primeru se na v političnih krogih poudarja, da Nemčija ne teli poostriti krize. V Berlinu poudarjajo, da ne žele vojne zaradi Berlin. 22 julija, e javljajo pod senzacionalnimi da Je neki predstavnik javil glede gdanskega čija ne teli v listi ob- vojne, temveč da se to vprašanje resi na miren način. Z merodajne nemške strani se v tej zvezi izjavlja da je to obvestilo angleškega tlaka izzvalo začudenje v Berlina, ker Je znano, da Je Nemčija večkrat Izrazila, da gdanskega vprašanja ne misli rešiti s vojno. Berlin, 22. julija e. Glede na trditev, da Je rajnovski kumin r Bureke! premeščen s Dunaja v Gdansk, na merodajnih mestih poudarjajo da o tem ni ničesar zna Odhod komisarja Bnrekla v Gdansk zunanjem tisku spravlja v zvezo s dosedanjim njegovim delovanjem. Bureke! Je hO namreč organizator In vodja vsega dela za priključitev Posarja k rajhu, prav ta- priključitev Poosija k rajhu, prav _ ko za priključitev Avstrije v Nemčiji, a po priključitvi Sudetov In ustvaritvi protektorata Je tudi hud svoje prste vmes te Je bila na M< litrov na dan. Zaradi tega je občina prisiljena ustaviti uporabo vode za škropljenje ulic in za zalivanje vrtov in nasadov. Hkrati poziva prebivalstvo, da naj porabo vode skrči na najmanjšo mero in naj štedi do skrajnosti ter si tudi ne dela nepotrebnih rezerv. Zaradi suše odnosno pomanjkanja vode smejo Beograjčani vrtove zalivati samo trikrat na teden, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Od danes naprej so zaprti tudi vsi vodometi. Napetost med USA in Mehiko Washington, 22. julija. AA. Ha vas: Odnosa j i med Zedinjenimi državami in Mehiko se nahajajo v zelo delikatni fazi, ker se nahajajo pogajanja o razlastitvi petrolejskih družb na slepem Uru ter obstoja bojazen, da bodo pogajanja prekinjena Odvetnik petrolejskih družb Ricberg je izjavil, da se mu zdi. da je nadaljevanje pogajanj brezuspešno. Ako bi se pogajanja prekinila pred odložitvijo kongresa, je mogoče, da se vlada ne bi protivila več resoluciji Tounsanda glede prepovedi nakupa srebra v inozemstvu ter bi senat razpravljal o tem vprašanju še pred odložitvijo sej. Nedvomno je tudi, da bo objava poročila anketne komisije o nesreči mehiškega letalca v Zedinjenih državah vplivala na usodo odnošajev med Mehiko ln Zedinjenimi državami. Opaža se, da se uradni predstavniki obeh držav glede teh vprašanj držijo zelo rezervirano. Trgovinska pogajanja Rusijo ln Nema jo 22. julija, a Snoči je agencija Tas sporočila da se bodo pogajanja med Busijo in Nemčijo nadaljevala v Berlina. Roosevelt ne bo popustil Hvdepark, 22. julija. AA. Havas: Predsednik Roosevelt je sprejel novinarje ter jim dal izjavo glede vprašanja spremembe zakona o nevtralnosti. Roosevelt je naglasi L, da sklep o odložitvi debate o spremembi zakona na prihodnje zasedanje lahko samo onemogoči številne potrebne ukrepe. Dejal je, da kriza, ki je nastala povodom tega vprašanja, ne zadostuje kot razlog, da bi opustil sklicanje kongresa na izredno zasedanje, ako bi bilo to potrebno ter na ta način ponovno predložil v razpravo zakon o nevtralnosti. Dodal je, da ne bo molče šel preko sklepa senata in da bo, če bo smatral za potrebno, objavil proglas na ameriški narod, naj sara odloči, ker je jasno da so gotove skupine v senatu onemogočile vsako razpravo pred mesecem januarjem prihodnjega leta. »Izolacionisti«, je dejal Roosevelt, sprejmejo tako vso odgovornost nase. Vse, kar se lahko napravi od zdaj do januarja, je to, da se prepreči ponovno enako krizo. Mošanov odpotoval v Pariz London, 22. julija, e. Predsednik bolgarskega Sobranja Mušunov ie imel dolg razgovor z Lytrosom_ pozneje pa je obiskal tudi lorda Halifaxa in ostal z njim pol ure v razgovoru Mušanov ie že zapustil London in se odpeljal v Pariz. Angleži sprejeli ruske zahteve Pariz, 22. julija e. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se je moglo snoči izvedeti da je intervencija pariške vlade v svrho sprejetja sovjetskih zahtev imela popoln uspeh. Po tukajšnjih obvestilih je londonska vlada poslala soglasno s fran-, cosko vlado nova navodila v Moskvo Dasi se stvar drži v veliki tajnosti, zatrjujejo, da je londonska vlada naposled pristala na to, da sprejme vse glavne zahteve Molotova. To se nanaša v prvi vrsti na baltsko formulo. Z druge strani doznavajo, da obstoji možnost pogajanj med Varšavo in Moskvo za dobavo vojnega materiala za poljsko vojsko s strani Rusije za primer, če bi bila Poljska zapletena v vojno. Misija generala Ironsida, ki je včeraj odpotoval iz Varšave, je imela popoln uspeh. Depolitizacija uradništva v Ameriki Washington, 22. julija. AA. Havas: Senat je sprejel zakonski načrt, ki prepoveduje državnim uradnikom baviti se s politiko. Ta zakon je sprejel že preje predstavniški dom. Japonska vojna poročila Tokio. 22. julija. Po vesteh agencije Do-mei je nad ozemljem Mandžukua na meji notranje Mongolije prišlo do novega letalskega spopada med ruskimi in japonskimi letali. 28 sovjetskih letal iz zunanje Mongolije je skušalo prodreti v Mandžukuo, a so jih Japonci 39 sestrelili Eno japonsko letalo se ni vrnilo, dve pa sta se morali prisilno spustiti na mandžursko ozemlje. Avtomobilske dirke v Beogradu Beograd, 22. julija, e. Jugosl o venski avtomobilski klub je dobil od mednarodnega avtomobilskega foruma v Parizu certifikat za velike mednarodne avtomobilske tekme, ki bodo letos 3. septembra v Beogradu. Ta certifikat je bilo precej težko dobiti, ker so istega dne napovedane tri mednarodne avtomobilske tekme v Angliji, Franciji in Italiji, vendar je vrhovni avtomobilski forum upošteval vse razloge Jugosl o venskega avtomobilskega kluba in mu dovolil prireditev, ki bo zdaj vsako leto meseca septembra v Beogradu. Novi čilski zastopnik v Beogradu 22. julija, e. Čilski odpravnik poslov na našem dvoru Espeban Ivovič je včeraj popoldne položil venec na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega junaka na Avali O priliki polaganja vencev je g. Ivović zapisal v spominsko knjigo: Slavnemu neznanemu junaku Jugoslavije z dvojnim ganotjem, ker je Jugoslavija domovina mojih prednikov. Borzna poročila. Čarih, 22. jul. Beograd 10. Pariz 11745. London 20.755, New York 443.25. Bruselj 75.325, Milan 23.325. Amsterdam 237 20, Berlin 177.90. Praga 15.15. Varšava 83 50, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25._ Naročajte, čitajte Is Brit* »Slovenski Narod«! Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, sobota, 22. julija u». Štev. 164 Cesta! promet v Ljubljani Nekaj pripomb k anketi o ureditvi lfubljaiaak< LJUBLJANA, 22. julija. Včeraj se je končala anketa o ureditvi ljubljanskega cestnega prometa. O ljub-ljanskem prometu se je mnogo debatiralo na tej anketi, izneseni so bili tudi stva-ni in upoštevanja vredni predlogi, v splošnem pa leži ves zamotani problem ljubljanskega cestnega prometa v nediscipliniranosti uporabnikov cest. Ako bi bili vsi uporabniki cest tako disciplinirani, kakor so nedisciplinirani, bi vse take in enake ankete lahko odpadle. Prvo, kar bi bilo najpotrebnejše, bi bilo to. da policija točno določi in objavi v časopisih pravice in dolžnosti posameznih vrst uporabnikov cest, to je: pešci imajo absolutno pravico na trotoarju, pri zaznamovanih predhodih pa prednost pred motornimi vozili. Pešec, ki prečka cesto ne glede na kraj in ne oziraje se na eventualne opasnosti, ki bi mu s ceste pretile, naj bi nosil posledice eventuelne nesreče absolutno sam. V takem primeru bi ne smei biti vozač kateregakoli vozila niti malo odgovoren za nesrečo. Samo nekaj takih eksemplaričnih primerov bi pešca kaj hitro naučilo, da je njegova dolžnost, kadar je na cesti, da pazi na cestni promet ravno tako, kakor mora paziti vozač. Do danes tega ni bilo in ker je na cesti kriv vedno le vozač in ne pešec, so nesreče tako pogoste; kajti samo ena stran nesreč nikakor ne more preprečiti. Pešec, ki prekorači cesto na neoznačenem prehodu, se mora zavedati, da se izpostavlja vsak hip nevarnosti in mora temu primerno biti na cesti tudi pozoren. Drugo: Vsi ostali uporabniki cest, katerim je izključno samo cesta na razpolago, naj se samo točno drže cestnih policijskih predpisov, to je drži se z vozilom skrajne desne strani ceste pa bodo nesreče zelo redke. Dokler pa bo 80% uporabnikov cest ignoriralo ta osnovna pravila prometa, ne bodo pomagale ne ankete, ne naznačeni prehodi preko cest in ne prometni otoki. Najboljši dokaz za to, da je v glavnem kriva vseh prometnih nesreč nedisciplina na cesti je dejstvo, da je svoj-čas policija, odnosno merodajni krogi, že naredila po cestah provizorične prehode, kjer so se stražniki na vse načine trudili, da bi naučili pešce hoditi, vendar so stražniki naleteli samo na odpor in mržnjo pešcev. Kakor hitro bi pa policija izdala razglas, da je pešec le v začrtanem prostoru na cesti varen in odgovarja vozač zanj, samo v tem primeru, izven teh označenih mest pa odgovarja pešec sam, bi bila disciplina, vsaj kar se tiče peg cev, kaj hitro nreiena. Vprašanje bencinskih črpalk v Ljubljani tudi ni tako zamotan problem, kakor bi se dalo sklepati iz ankete. Za avtomobilski promet v "Ljubljani niso črpalke na sedanjih mestih prav nič v napoto, ker tistih nekaj minut, ki jih potrebuie avtomobilist za točenje bencina, ni absolutno nikaka ovira cestnega prometa, kaiti toliko Časa, kolikor se zamudi avtomobilist ?. natakanjem bencina uporabi tudi za vsak drug nakup tudi tam, kjer ni bencinskih Črpalk pa mora stati voz pred trgovino. Zato mislim, da za enkrat ne obstoji nikaka potreba po spremembi, ker mi avtomobilisti želimo, da so črpalke na prometnih žilah, ne pa v kakšnih stranskih, ozkih ulicah. Predlog, da bi se bencinske črpalke premestile na Kongresni trg. ni baš najbolj posrečen. To pa iz razloga, ker je Selen-bur?ova ulica že Itak preobremenjena s prometom, za težke avtomobile pa, kolikor mi je znano, sploh ni dovoljena. Imamo še en dohod iz centra mesta na Kongresni trg, to je TVolfova ulica z otokom na Marijinem trgu, katera bi pa večjega prometa tudi ne prenesla zaradi svoje nepreglednosti. Bencinske črpalke stoje po veČini na najširših ljubljanskih cestah. Zato mislimo, da bi se boljše mesto za bencinske črpalke sploh ne moglo najti. Pač pa bi bilo pametno tako v interesu trgovca kakor tudi v interesu avtomobilista, da bi se v bližini črpalk postavil mednarodni znak: »Parkiranje prepovedano!« Ako se to napravi, bo problem bencinskih črpalk za dogleden čas v Ljubljani rešen. Da se na mestih, kjer stoje bencinske črpalke toliko parkira, temu niso krive črpalke, pač široke ceste in razni lokali kakor hoteli, restavracije, kavarne in gostilne. Noben avtomobilist ne parkira pred Črpalko in ne v bližini črpalke zaradi bencina, ker bencin dobi v nekaj minutah, pač pa zaradi zgoraj navedenih razlogov. Parkiranje ob bencinskih črpalkah ...tudi j trgovcu ni pri srcu, ker ima nagomilan je avtomobilov ob črpalki za posledico, da avtomobilist, kd rabi bencin, ne more priti do črpalke. Najboljši dokaz za gornje 1 navedbe je ta, da parkira tam, kjer se na-! hajajo taki lokali, največ avtomobilov. To ! so: Masarvkova cesta pred hotelom Miklič, Gosposvetska cesta pred restavracijo Sla-mič ter Miklošičeva cesta pred hotelom Union. V neposredni bližini teh lokalov pa i se nahajajo tudi bencinske črpalke, ki naj I bi bile po mnenju gospodov na anketi prometna ovira, kar pa nikakor ne drži iz zgoraj obrazloženega. Isti primer, da bi avtomobilisti parkirali, bi bil tudi pred Ljubljansko kreditno banko. Ker pa je tam mednarodni znak, da je parkiranje prepovedano, avtomobili tam ne parkirajo vkljub zadostno Široki cesti. Seveda bi bilo treba najti in vidno označiti prostor v bližini gornjih lokalov, kjer avtomobilisti lahko parkirajo. To navajam iz razloga, ker nema ram nikomur Škodovati. Glavna ovira na naših cestah pa je, odkrito povedano, ljubljanski tramvaj. V dobi modernega prometa morajo biti vsa prometna sredstva zelo prilagodljiva prometu in skrajno gibčna, kar se pa za naš zastareli tramvaj, katerega že povsod drugod zametavajo, ne more reči. Tramvaj ima tračnice, po katerih mora voziti in se pri najboljši volji ne more ogniti kakor na pr. trolejbus ali avtobus. Poleg tega velikega nedostatka tramvaja pa ima naš ljubljanski tramvaj še velik nedo-statek, in to najhujši, da ima Se vedno zavore na »vinto« (vitlo). Voznik more torej zavreti desettonski vagon, ki drvi po ljubljanskih cestah in ulicah, v slučaju potrebe le toliko, kolikor ima lastne moči. Ima sicer tudi motorno zavoro, katere pa se ne sme posluževati, kakor sem informiran, ker se s tem baje kvari motor. Ravno radi tega nedostatka so v Ljubljani karamboli s tramvajem tako pogosti. Kjerkoli imajo danes še električni tramvaj, so vsi vozovi opremljeni z vacuum ali z Westinghouse-zavorami, tako da se v slučaju potrebe voz lahko ustavi na nekaj metrov brez kakšnega telesnega napora vozača. Samo pri nas je še vse po starem na »žlajf«. V Beogradu n. pr. sem videl, da je tramvaj v kritični situaciji ustavil vagon na tri metre. Seveda ima beograjski tramvaj tudi predpisane zavore, česar ljubljanski tramvaj nima. Na anketi se je razpravljalo tudi o uvedbi trolejbusov. Cudnn se mi zdi trditev, da je tramvaj bolj ekonomičen od trolejbusa ali avtobusa. Ako bi bil to slučaj, ne bi po drugih velikih mestih odmetavali tramvaja iz cestnega prometa in uvajali avtobuse odnosno trolejbuse. Tramvajski vagon tehta deset ton. med tem ko bi trolejbus tehtal le tri tone. Torej za pogon enega tramvaja se porabi gotovo več toka, kakor za en trolejbus, to pa iz razloaa, ker mora elektrika goniti 7 ton mrtve teže več v primeri s trolejbusom, ki tehta največ tri tone. Dvom za trditev, da je tramvaj rentabilnega! od trolejbusov ali avtobusov pa novzroča posebno primer mariborske občine, katera nima tramvaja ne trolelbusov, temveč navadne Dlesel-avto-mobile. s katerimi onravlja ves mariborski promet ter je to podjetje postalo zelo rentabilna veia mariborskega občinskega gospodarstva. Kar velja za Maribor in za druga mesta, bi veljalo tudi za Ljubljano. Razlika v rentabilnosti se vidi tudi iz teffa. da ie ljubljanski tramvaj pasiven, mariborsko mestno avtobusno podjetje pa pa visoko aktivno. Kar se tiče ureditve prometa pred glavnim kolodvorom, je tramvaj zopet kamen spodtike. Najširša cesta v Ljubljani le pač Masarvkova cesta ln na tej cesti 1e danes postal pereč problem ureditev cestnega prometa. -Masarvkovo cesto, ki meri v Širino na oko 20 do 25 m. zopet pokvari tramvajska proga, katera ne zavzema samo prostora za tračnice, ampak tudi precej prostora ob straneh, ki leži absolutno mrtev. Tramvaiska proga vzame s tem Masarvko-vi cesti cirka 10 m. Zato n! čudno, ako le nastala na tej cesti prometna zaeata. ker ne smemo pozabiti, da 1e usmerjen ves tranzitni promet skozi Ljubljano po Ma-sarvkovi cesti. S tem. da se je naravnalo to usmeri en i e, je postal naravno tudi promet večji, na kar pri delu te ceste menda še nihče ni računal Prostor, ki leži danes na Masarvkovi cesti ob tramvajski nroiri neizrabljen, bi se prav lahko irrahll za parkiranje avtomobilov z obeh strani. Avtomobilist. Izleti nameščencev in delavcev KH> Skupine izletnikov štejejo po 1000 članov — Namen takih izletov Jesenice, 21. julija Kranjska industrijska družba na Jesenicah je že leta 1937 uvedla skupinske izlete svojih nameščencev in delavcev ter njih svojcev širom gorenjske pokrajine. Izleti nameščencev in delavcev v velikih skupinah imajo svoj pomen. Ns takih izletih se uslužbenci podjetja medsebojno spoznavajo. Z izleti se pospešuje tovarištvo, se čvrsti vzajemnost in medsebojna pomoč pri delu in izreče marsikatera bodrilns in to-variška beseda. Na takih izletih se izravna marsikatera stara mržnja in spor med po-edinci in druge take nevšečnosti, ki za- strupljsjo delavske medsebojne odnošaje. Glavni namen prirejanja takih izletov pa je. da se da čimvečjemu številu uslužbencev in njihovih družin priliko, da gredo lahko ob nedeljah ven iz zaprašenega in zadimljenega revirja in iz zakajenih gostiln, ven v prelestno naravo, tja, kjer je čist zrak, bistra studenčnica, lep razgled in prijeten mir. Vsi dosedanji izleti so se vršili v najlepše kraje naše ožje domovine in sicer v Mojstrano, na Peričnik, divje romantično dolino Vrata, v Radovno, Krmo, Pišenco, Tamar, dalje ns Korensko sedlo, na trome-jo. Srednji vrh, Martuljek, Vršič, Planino-Sv. Križ, Sv. Katarino, v Završnico v sotesko Drago, Bled, Bohinj itd. Skoraj vse delavstvo je obiskalo tudi kraje, kjer je pred stoletji cvetela železarska obrt, iz katere skromnih početkov je zrasla velika železarska industrija v jeseniškem revirju. Med te kraje štejemo Kropo. Kamno gorico, Tržič, Redovno, Pozabljeno in Staro Fužino. Dočhn v Kropi In Kamni gorici obratuje železarska indu- strija in obrt tudi zdaj, pa v Redovni, ns Pozabljenem in v Stari Fužini j je k sreči odnesel le lažje poškodbe Na klancu v Kopališki ulici je padel s kolesa neki delavec; prvo pomoć so mu nudili v zdravstvenem domu. Zelo resno pa se je ?oškodovala gdč. LučovnikOva, uradnica v ucočeski, pri vožnji s kolesom. Pad'a je tako nesrečno na g!avo, da si ic pretresla možgane: dobila pa je tudi te5ke notranje poškodbe. Vsem kolesarjem naj bodo te nesreče resen opomin k previdnosti. — Volitve obratnih zaupnikov. Zaradi razveljavljenja prejšnjih volitev zaupnikov so se pričele v petek 21. t. m. ponovne volitve v vseh tovarnah. Volitve šo se vršile v znamenju borbe med svobodnimi strokovnimi organizacijami in ZZD. Za te volitve so se nekateri zelo pripravili in so že tedne prej bljuvali ogenj po svojem časopisju na svobodne strokovne skupine. Kakor pa kaže položaj, je bilo vse delo zastonj in obdolžitve so dosegle prav 5 o-raten uspeh, kot so si ga želeli gotovi gospodje, saj je čisto gotovo, da bodo volitve izpadle zanje še bolj strahotno kot so prejšnje V času ko to poročamo, šc ni bi' lo mogoče dobiti volilmh rezultatov. — V prepiru je zadal posestnik J. R. na Orehku svojemu sosedu F J s topim predmetom, s katerim ga je udaril po glavi, 4 centimetre dolgo rano. Težko poškodovanega F. J. so z rezilnim vozom prepeljali k dr. Fajdigi, ki mu je nudil prvo pomoč. Posestnika J. R. pa so aretirali in sedaj se bo moral zagovarjati zaradi surovega dejanja. — Zaradi vtačugarstva so prijeli v sredo 3 mlade ženske, ki so bile že večkrat kaznovane zaradi prepovedane ljubezni. Z eno je imela policija že pred leti opravka, a se je zopet vrnila v mesto kjer izgleda, da ji okolica nudi prijetno skrivališče. Tu se jc seznanila z lepo družbo, ki jo je sedaj policija zajela in odgnala v pristojne občine. — Prijave za sprejem na dež. tekstilno šolo bo sprejemalo ravnateljstvo šole od 1 do 28. avgusta. Sprejemni izpiti za I. letnik se bodo pričeli dne 28. avgusta. Tssja dsrva je prodajal Vlrmase, 21. julija Težko je s poštenostjo ljudi. Škofjeloške oblasti raziskujejo, za koliko je oSkodovan posestnik Jože Porenta, ki je imel v gozdu Dobrava posekan les, pa Je eden njegovih bivših hlapcev ta les prodajal kakor da Je njegov. Domači lesni trgovci, ki niso mogli misliti, d? les ni njegov, so hlode in lubje kupovali. Zaenkrat se zdi, da so ukradli Porenti okrog 18 kubičnih metrov hlodov ln dva metra lubja. Tatvini bi bržčas ne bili prisil takoj na sled, da ni hlapca zasledovala smola. Vprav ta čas namreč, ko Je -klndal les. Je prišel k skladišču tudi lastnik lesa in tako je prišla tatvina na dan. Tatu so pričeli takoj iskati orožniki. Naleteli so nanj v Virmaših. Slaba vest pa hlapcu ni dala, da bi bil čakal na aretacijo. Cim je zagledal orožnike, je planU na kolo in pobegnil. To mu pa ni prav nič pomagalo. V večernih urah se je vrnil nazaj v Virmaše in tedaj so ga domf čini sami pograbili in ga privedli na škofjeloško oroznlško postajo, nakar so mu dodelili začasno prenočišče v občinskem zaporu. Ugotovljeno je, da je dobil hlapec za drva nekaj čez 2500 din, za lubje pa nekaj manj ko din 300. Zasačeni hlapec obtožuje še druge, da so tudi prodajali tuj les. Mezdno gibanje v Celju Celje, 22. julija. Pekovski pomočniki v Celju so Že nekaj časa v mezdnem gibanju, ker je konec junija potekla kolektivna pogodba med pekovskimi mojstri in pekovskimi pomočniki ter so mojstri odklonili sklenitev nove pogodbe, s katero bi bilo pomočnikov zage-tovljeno tudi povišanje njihovih izredno nizkih mezd. Zato je mestno poglavarstvo sklicalo za četrtek popoldne sestanek pekovskih mojstrov in pomočnikov, da bi vodilo pogajanja med njimi. Na sestanek so prišli pekovski pomočniki, izostali na so mojstri. Zaradi tega je bil za petek dopoldne sklican nov sestanek, ki so se ca udeležili magistratni komisar g. Koren kot vodja sestanka, zastopnik Delavske zbornice in zastopniki pekovskih pomočnikov odnosno Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Pekovski mojstri tudi tokrat niso prišli, marveč so poslali na sestanek črtnega tajnika g. Streinigga, ki je prečrtal sklep zadnje seje Združenja pekovskih mojstrov v Celju, da se pekovski mojstri ne bodo pogajali s pomočniki zaradi sklenitve kolektivne pogodbe. Zastopnik Delavske zbornice je odločno obsodil postopanje pekovskih mojstrov. Sestan *k je bil preložen na petek zvečer. Na tem sestanku so zastopniki ..ekavskih pomočnikov delno popustili v »voiih zahtevan, mojstri z g. Mlakarjem na Čelu pa so vztrajali na svojem stališču. Pogajanja so se razbila po krivdi mojstrov. Zvečer so se sestali pekovski pomočniki v Delavski zbornici in soglasno oklenili, da stopijo takoj v stavko. Javnost, ki pozna težki položai pekovskih pomočnikov, je na strani stavkujocih in jim želi, da bi stavka kmalu uspela. KOLEDAR DANES: Sobota, 22. julija katoličani: Marija Magdalena, Lavrencij JUTRI: Nedelja, 23. Julija katoličani: Apo-llnar. LibortJ DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Ječa brez rešetk KINO SLOGA: Kaznjenci KINO UNION: Sel ljubezni KINO MOSTE: Dobra zemlja, in Tajin- stvena ulica KINO ŠIŠKA: Kneginja Tarakanova PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DE1UBNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Leustek, Resi jeva c. 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komo-tar, Vič — Tržaška cesta MESTNO ZDRAV. DEŽURNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mi s Franta, Poljanska cesta št. 15 II., telefon št. 32-84. Tudi Spcctatorji morajo priti do beiede. Tisti, ki se je oglasil včeraj, je najbrž precej stćrr — čc ne po letih, pa po tvojih nazorih in predsodkih. Tam doli nek je t* Dalmaciji imajo škofu, ki se Nato leto zgraža nad kopalkami, čel da hodijo nedostojno oblečene, v kolikor so sploh oblečene. Z njim bi si lahko segla v roke. Je pač križ, če človek caplja za duhom časa in nikakor ne more razumeti, da mladina pri najboljši volji ne more živeti z nazori in predsodki, pod katerimi se šibe kolena starejšega pokolenja. Kdor gleda našo mladino in njeno življenje, bi mislil, da bo konec sveta, ko bo stopila v praktično življenje in prevzela od našega pokolenja vse tegobe sive vsakdanjosti S\eta pa ne bo konec, življenje bo teklo naprej, morda bo Še lepše in prijetnejše kakor je zdaj. Noben pameten človek ne odobru\' j razuzdanosti in nemoralnega življenja Toda vprašati se moramo, kaj je razuzdano in nemoralno? To, kar se je zdelo našim očetom in materam smrtni greh, se nam /Ji samo ob sebi umljivo. Kar spomnimo ss nazaj na predvojne čase. Svet bi se bil podrlt če bi se bili kopali moški m ženske skupaj. Zdaj se pa kopajo celo pri nas in nihče \%?č se nad tem ne spodtika Kdo bi si upal trditi, da brodi veliki ruski narod po moralnem blatu? In vendar se kopajo v Rusiji molki in ženske skupaj brez kopalnih oblek! Pri nas bi moraliste zadela kap, če bi se zgodilo kaj takega. Vidite, tako bi lahko našteli še celo vrsto primerov, na katerih se lahko prepričamo, kako zelo se iz-preminjajo pojmi morale in nemorale. Glede Iškega Vintgarja samega bo pa res kazalo nekaj ukreniti. Ne toliko v pogledu nemoralnega življenja izletnikov in kopalcev, kolikor v zaščito narav% in pa tuje lastnine. Kdor je poznal Iški Vintgar prejt ko še niso romale tja dolge procesije izletnikov in kopalcev, ga zdaj skoraj ne more več spoznati. Na zelenih hvadicah je vse polno odpadkov, vse je razkopano in raz-rito, povsod vidiš sledove ljudi brez srčne omike. Krompir je komaj nastavil svoj sadež, pa ga ti ljudje že kradejo kmetom. Kar ob poti pulijo brajde in jih mečejo proč, krompirček, droben kakor lešniki, pa porabijo za kuho. Tu je umestno zgražanje in tu bo treba nekaj storiti! Ce je pa zašla v Iški Vintgar res tudi razuzdanost in nemoralnost, naj bi oblast izruvala tudi to strupeno zelišče. A nam se zdi, da vrag vendarle ni tako črn, kakor ga je naslikal včeraj na tem mestu Spectator. čudna pota ukradene ure fckofja Loka, 21. julija Brivski mojster g. Erznožnik Pavel se je sel kopat v Poljansčico, ne v kopališče, temveč na nasprotni breg, kjer je na travnik položil obleko, ki jo je pustil pri vodi, a njegova žena je položila obleko na moževo. Medtem, ko sta se kopala, je izgini, la Erznožniku ura. Mož je tatvino takoj prijavil oblastem, ki so pričele iskati tatu. Sum je padel na delavca Janeza, ki je šel prav takrat mimo Erznožnikovih, ko je potem izginila ura. Osumljenca so prijeli, pa ni hotel vedeti spočetka ničesar. Trdil je da se je kopal samo pod kopališčem, na sebi pa da Je Imel črne k lo taste hlačke, dočim so videli ljudje moškega v modrih hlačkah. Pa se je zadeva s kopalkami kmalu pojasnila. Tistega dne Je namre* svakinja izročila delavcu Janezu modn kopalne hlačice svojega moža. Osumljen je tako zašel v protislovje in je slednjr priznal, da ve nekaj o Raznožnikovi uri Delavec Janez je šel potem naravno** na občinsko stražnico. Tam je vpraša\ stražnika Antona Kosmusa. kje ima za« pestno uro, ki jo Je prejšnjega dne ob 21 našel v veži pred občinsko stražnico. Ja* nez pravi, da on sam ure ni ukradel, marveč da je zasačil pri tatvini neznanega moškega, ki se Je potem, ko je zagledal osumljenega, tako ustrašil, da je dal uro nJemu. Potem, ko je Janez zvedel, da Je osumljen tatvine on, se Je podvizal, da se nesrečne ure iznebi. ftel je in jo izročil zopet neznanemu, drugemu moškemu, a ta jo je vrgel proč v veži stražnice, kjer jo je potem stražnik Kosmu« našal. Tako Janez. Ce pa Je vse to res, bo dognala preiskava. Erznožnik Je dobil svojo uro nazaj. Iz Slovenskih goric — Sejem. Letošnji Alešev sejem pri Sv. Ani v Slovenskih goricah 17. julija je bil slabo obiskan v primeri s sejmi drugih let. Prignanih je bilo 30 giav goveje živine. Povprečne cene so bile zelo slaba, Kriva je suša in poplava, ki je uničila velik dal sena ob potokih. Alf sami prispevat za Stav. 164 »SLOVENSKI NAROD«,*****, » *m> » SfoCM S Gasilci se pripravljajo na svoj kongres II. jugoslovenski gasilski kongres, ki bo od 13. — 1$. avgnrta v LjitUjani, bo Ljubljana, 22. julija Priprave za grandijozno manifestacijo našega gasilstva potekajo v najlepšem redu, kakor so bile v programu določene, širom Slovenije se vrše skoraj vsake nedelje prireditve, ki so kot nekaka priprava za sam kongres. Gasilci se vežbajo v prostih vajah, tekmovalni roji ter posamezniki, ki so se prljavih k gasilskim tekmam prav pridno trenirajo. Imeli so že posebne tečaje, kakor za proste vaje tako tudi za vso tekmovalno snov, da moremo pričakovati pri tekmah prav lepe uspehe. Čeprav je prireditelje predvsem vodila misel izpolnjevanja in strokovnega izobraževanja gasilcev, bodo tekme seveda pokazale tudi neke vrste rekordov, saj so te vrste tekem prve v naši državi. S tem delom se prav obilo peča tehnični odsek pod predsedstvom g. Rupnika Jožeta, starešine gasilske župe Ljubljana okolica ter smo lahko prepričani, da bodo tekme v prav vsem uspele. Glede samih ugodnosti, ki jih imajo udeleženci kongresa, smo se obrnili na pisarno kongresnega odbora, ki jo vodi g. Ivane Boris, ter smo dobili sledeča pojasnila: Knjižice. Kongresni odbor je izdal knjižice z vsemi potrebnimi navodili za udeležence kongresa. V knjižici je spored kongresa, da sd lahko vsak udeleženec že doma napravi načrt, katerih prireditev se bo udeležil. Ker daje kongresna knjižica zelo veliko olajšav, smatramo za potrebno, Se posebej naglasiti vse ugodnosti. Te so 1) Četrtinska voznina na železnici za vse članstvo gasilske organizacije, t- j. izvršujoče člane, mlade gasilce, samarijanke in podporne člane, pa čeprav slednji šele pred kongresom pristopijo k četam kot podporni člani. <" Ker pa železniška uprava s svojimi odredbami predpisuje, da mora vsak udeleženec nabaviti ob priliki kupovanja železniške karte tudi obrazec K —14, bo moral vsak udeleženec kupiti tudi tega na svoji odhodni postaji za ceno din 2.—. Ta obrazec se mora potem v Ljubljani žigosati, enako tudi kongresna knjižica. S kupljeno polovično karto pri odhodni postaji bo imel potem vsak udeleženec brezplačen povra-tek. V Ljubljani se bodo knjižice ter obrazci K —14 žigosali na več krajih, ki bodo vidno označeni. To bo predvsem na Stadionu, na kolodvoru, na prenočiščih in drugod. Navedene olajBave vbTjbJo za odhod na kongres od 11. do 15. avgusta ter za po-vratek s kongresa od 15, do 18. avusta. 2) Brezplačen vstop na stadion na dan TS. avgusta, ko bodo dopoldne tekmovali posamezniki m popoldne gasilski roji, je vsakomur z znakom in kongresno knjižico zagotovljen. 3) V L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici (za univerzo) bo v nedeljo 13. VTJL odprta velika gasilska razstava, katere ogled bo brezplačen za vse lastnike knjižice in znaka. Ta razstava se bo od vseh dosedanjih razlikovala poleg drugega tudi v tem, da bodo zelo nazorno prikazane tudi vse preventivne mere, ki jih moramo v svojem vsakdanjem življenju upoštevati in se jih držati, da do požara sploh ne pride, 4) Višek vseh kongresnih prireditev bo vsekakor na Stadionu 15. avgusta, na glavni dan kongresa, ko bodo nastopile velike množice naših gasilcev. Tudi tega dne bodo imeli vsi lastniki knjižice brezplačen vstop na Stadion. 5) Knjižica daje lastniku tudi pravico do brezplačnega prenočišča v Ljubljani vse tri dni kongresa (prenočišče je skupno na slami). To pa seveda po predhodni prijavi. Za to ni potrebno ničesar drugega, kakor da se lastniki knjižic prijavijo kongresnemu odboru. 6) Poleg vseh teh ugodnosti imajo lastniki tudi znižano voznlno na električni cestni železnici v Ljubljani in sicer se lahko vsak vozi za L— din v vse smeri in na vse daljave. Ponoči se temu dinarju še doda nočna taksa, tako da stane vožnja ponoči v vse smeri in na vse daljave vsega 2.— din. To so ugodnosti, ki jih daje kongresna knjižica. Na ta način je kongresni odbor dal možnost skoraj vsakemu, ne samo gasilcem, da ae udeleži kongresa, ker mu nudi toliko ugodnosti, ki mu prav občutljivo zmanjšajo materialne izdatke. Zato je prav, da vsi pohitijo z nakupom knjižic, ki se dobijo pri vseh gasilskih četah. Knjižice stanejo z znakom vred din 7. Narodne noše. Prav bi bilo, da se kongresa udeleže tudi narodne noše. S tem se bo prav lepo javnosti prikazala velika povezanost gasilske organizacije s slovenskim narodom, saj se narod pač najlepše predstavi z narodnimi nošami. Ognjemet. V ponedeljek, dne 14. avgusta bo zvečer ob 9. uri na Stadionu velik ognjemet, ki bo prav gotovo privabil veliko število gledalcev. Spored ognjemeta je tako pester ter tudi tako lepo izbran, da enakega še ni bilo v naši državi. Vstopnina bo prav malenkostna. Kolajne. Kongresni odbor je po želji članstva izdal spominske kongresne kolajne. Kolajna ima na sprednji strani gasilski grb in napis, na zadnji strani pa silhueto Ljubljane. Ta kolajna bo prav lep spomin S. J. vsem gasilcem na velionatne dni g ga kongresa. Kolajno je izdelala domača tvrdl Stirn v Dravi j a h. Loterija, Tudi velika efektna loterija ft napravila prav prijeten odjek lirom Slovenije. Prav mnogo je povpraševanja po srečkah, saj so čete, ki so v svojem okolišu prodale že nad 800 srečk Srečke ae dobijo pri vseh četah, pa tudi mnoge trafike jih prodajajo, lahko se pa naročijo tudi direktno od kongresnega odbora. Rezultat žrebanja bo objavljen v ^Gasilcu«, dalje v dnevnem časopisju, vse čete kakor tudi trafike, ki sedaj prodajajo srečke, pa bodo dobile še posebno okrožnico. Stanovanja. Glede stanovanja smo prejeli sledeče informacije: kakor je že omenjeno, ima vsak lastnik kongresne knjižice pravico do brezplačnega prenočišča na slami. Kdor bi pa želel imeti boljše prenočišče, bo moral to prijaviti pri svoji četi, ki bo potem poslala potrebno prijavo kongresnemu odboru. Prenočišča bodo namreč poleg skupnega na slami tudi na slamnjačah in sicer po ceni din 5.— za eno noč; dalje po ceni din 10.— na posteljah po internatih tn zavodih za eno noč ter pri zasebnih po ceni do din 30.— za noč. Denar za prenočišča po zavodih in internatih ter pri zasebnikih se mora poslati takoj s prijavo. V splošnem pa se bo stanovanjski odsek trudil predvsem, da bodo vsi udeleženci kongresa pristojno preskrbljeni za počitek in odmor. Prehrana, V pogledu prehrane je stvar sledeča. Kakor je bilo že rečeno ter je to tudi v kongresni knjižici Še posebej poudarjeno, bodo imeli brezlačno hrano samo telovadci, ki bodo nastopili in sicer na glavni dan. Vsi ostali si bodo pač morali pripraviti ie toliko sredstev, da bodo lahko preživeli dan ali dva v Ljubljani. Odsek za prehrano je poskrbel, da bodo udeleženci mogli dobiti v Ljubljani dnevno prehrano in sicer zajtrk, kosilo (juha, meso in dve prikuhi) ter večerjo že za 15.— din. Seveda bo tudi dražja ter temu odgovarjajoča tudi boljša prehrana. Denar za prehrano se mora prav tako poslati naprej obenem s prijavo, v kateri se bo moralo točno označiti, koliko zajtrkov, kosil in večerij se naroča in za kateri dan. Znaki za tekmovalce, sodnike in telovadce. Tehnični odsek je tudi določil, da prejmejo vsi tekmovalci, telovadci ter sodniki brezplačno poseben znak na trak kongresne kolajne kot spomin za svoje aktivno sodelovanje pri nastopu in tekmah. Ta znak predstavlja dva zlata prekrižana roč-nika z državnim grbom. . za sokolskim praporom 30 letnica Sokola Ljubljana-Vič Prodava bo združena z razvitjem dečjega prapora in telovadnim nastopom VK, 22. jurija Sokolsko društvo Ljubrjana-Vič, ustanovljeno L maja 1909 po burnem letu 1908, spada brez dvoma med najmarljivejša sokolska društva v ljubljanski župi. Tri desetletja že vzgaja mladino na periferiji •velike Ljubljane v telt-snovzgojnem in nacionalnem pogledu. Veliko je društev v bivši viški občini, toda smelo lahko trdimo, da je viški Sokol prvi med njimi v pravem pomenu te besede. V najtežjih časih, ki so prišli nad društvo, nismo klonili, marveč šli s podvojeno voljo na delo. Leta 1920 smo zgradili sokolski dom, leta 1933 uredili telovadišče, ki smo ga baš za 30 letni jubilej izgubili, tako da smo primorani svojo proslavo izvršiti na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Po lepo uspeli jubilejni telovadni akademiji 1. julija, se z vnemo pripravljamo za svoj glavni praznik, ki bo 6. avgusta 1.1. Ta dan bomo poklonili svoji deci prapor, ki ga je umetniško Izvršil Osrednji državni zavod za žensko obrt in ki mu bo kumovala naša marljiva sestra Slava Ben-čanova. Jubilej bomo svečano proslavili že v soboto, dne 5. avgusta z baklado in podoknico kumici prapora, v nedeljo, 6. avgusta pa bodo ob 8. skušnje vseh oddelkov, ob 15.30 bo razvitje prapora pred sokolskim domom na Viču, ob 16. pa bo krenila povorka sokolstva z Viča v Ljubljano do Narodnega doma. Ob 17. bo telovadni nastop, ki bodo na njem nastopili vsi telovadni oddelki in naša hrabra vojska z va- jami s puškami. Po telovadbi bo zabava s plesom itd. Pri celotni prireditvi bo sodelovala godba Sokola I Tabor. V okviru jubilejne proslave se bomo poklonili tudi na grobovih umrlih bratov in sester, ki so nas zapustili v teku 30 let. Njihov spomin bomo počastili z žalostinko, pietetnim nagovorom, pred veliki križ pa bomo položili svež venec s trobojnico. Na ta pomemben sokolski praznik opozarjamo že danes vse bratske edinice, da se ga udeležijo v polnem številu. Poudariti moramo, da se je viški Sokol vedno odzval povabilu bratskih društev in se udeležil njihovih nastopov, akademij in prireditev v polnem številu. Naj bratska društva storijo sedaj svojo dolžnost in nas posetijo v čim večjem številu. Viški Sokol je danes edino društvo v Ljubljani, ki je brez lastnega telovadišča in mora uživati gostoljubnost pri bratskem Ljubljanskem Sokolu. Z veliko udeležbo boste nas podprli ne samo moralno, marveč tudi gmotno, saj mora društvo zbrati potrebna denarna sred stva, da si Čim preje kupi novo letno telovadišče, ki je zlasti v poletni dobi zanj življenjskega pomena. Vabimo zato sokolsko članstvo, naraščaj in deco, kakor tudi vso javnost, da se našega jubileja udeleži v polnem številu in naj velja za 6. avgusta geslo: Sokoli, jugoslovenski nacionalisti, zbor na Viču in na telovadišču Ljubljanskega Sokola. Vsa potrebna navodila bomo bratskim društvom pravočasno sporočili. Zdravo! Sokolska četa z najstarejšo članico Kleviška gospa je stara ie 90 let, pa se Se vedno živo zanima za delo polšniftkega Sokola Polšrrfk 22. juUja Jutri priredi sokolska četa na Polšniku svoj javni letni nastop. Naša četa je med najmanjšimi sokolskim i e^nicami, a lahko se postavimo, da smo med najvišje ležečimi sokolskim! potojarikami v vsej dravski banovim. Imamo pa še tretji rekord: med svoje članice štejemo tudi s. Balantovo, ki jo poznamo vsi pod domačim imenom Kleviška gospa. Te dni se bliža že 91. rojstnemu dnevu. Kljub visoki starosti se še živo zanima za delo v Sokom in je zelo ponosna, da je njen vnuk Zabret Stanko med vodilnimi člani nase male sokolske dete, Na Polšniku žtvimo v težkih razmerah. Vsa prejšnja leta, odkar je živel med nami šoL uprav. Joško Aničič, smo imeli streho v polšniski soli. Tam smo igrali in na vstopninah smo dobili toliko, da smo si nabavili najpotrebnejše. Letošnjo pomlad pa smo doživeli hud udarec. Pripravljali smo ae ravno za >Vdovo Rošlinko«. Fantje in dekleta so se že učili vloge, pa so nam naročili, naj se sokolski oder izseli iz šole. Tako je bilo ustavljeno naše prosvetno delo. Kljub temu pa našega poguma niso štrli. Zato si še bolj želimo, da bi prišli do lastnega krova. Stavbišče že imamo na parceli nad šolo. Tam je tudi obsežno letno telovadišče, kjer bo v nedeljo javen nastop. Letno telovadišče smo izravnali s prostovoljnim delom našega članstva m naših prijateljev. Vabimo vso zasavsko pa tudi ljubljansko sokolsko javnost, da pride v nedeljo k nam. Planinci lahko pohite k nam po romantični, a precej naporni Dolančevi poti. Po Dolančevem klancu prideš z zagorske postaje. Najlepša in Janka pot pa vodi s postaje Save pri Liti JL Vsi turisti so pričani, da leži naš Polšnik res sredi vabljivih Polšniških Dolomitov, ki ga obdajajo Mamolj, zamboh, Ost rež in drugi vrhovi v okolici. Zatorej opozarjamo planince, naj pohite v nedeljo k nam v hribe, popoldne pa si bodo ogledali našo prireditev. Nastop se prične šele ob 13. uri. Dotlej bodo lahko dospeli k nam že vsi turisti in Sokoli iz doline. Pri javnem nastopu in pri družabni zabavi bo sodelovala rudniška godba iz Zagorja. Gostje bodo deležni lepih daril pri bogatem srečolovu. Dobrodošli vsi bratje in sestre pri nedeljski proslavi na našem planinskem Polšniku. Zdravo! Kamniški Sokol stopa v 35. leto Kamnik. 21. julija Ni lahko biti Sokol, še prav gotovo pa ne tak, kakor zahteva Tyrš, ko je dejal: ... narod, neštevilen kakor mi, more čakati le dvojne usode, da mora namreč, če je malomaren, izginiti, ali pa, če hoče živeti, da se mora po krepki in vsestranski delavnosti povzdigniti nad druge. — To sijajno, ponosno nalogo si je naložilo so-kolstvo: dvigniti posameznika kot člana naroda k oni zdravi in neizčrpni delavnosti ki je moč naroda. Dejstvo, da so se slovanski narodi oprijeli sokolstva, priča, da je njegova ideja prava in da je usoda sokolstva združena z usodo naroda. V petintrideseto leto stopa kamniški Sokol ln oni, ki so ga leta 1904 ustanavljali, so gotovo imeli pred očmi cilj, ki ga Je prJMr—i Tyrs. Gotovo v imeli pred očmi tudi težave in napore, ki naj jih prestanejo na poti do cilja* vendar bržkone niso pričakovali, da bodo tako velike. Toda Sokol je stopal preko vseh ovir in 3*-kan in nerazumevanja. Stopa čvrsto tudi sedaj. Morda se mu ni posrečilo oblikovati našega življenja tako, kakor bi bilo želeti, vendar sadovi so tu. Koliko strahovitih, pa tudi neumnih predsodkov je bilo treba premagati, ne glede na nasprotovanje, ki ga je sokolstvo pričakovalo od drugih vrst; pa tista prirojena lenoba, ki jo Je treba odpraviti; saj sokolstvo pomeni predvsem delo. Delo in napredek na vseh poljih, ne morda samo v telovadbi. Saj Je telovadbo le sredstvo, da je človek uspo-bi za delo v svojem poklicu. Sokol hoče, da v življenju postaviš celega moža, Gre za to, kaj je boljše, ne, kaj je prijetnejše. Trezno zadoščenje in moč ti daje le prvo. Petintrideset let ima za seboj naš Sokol. Mnogo se je med tem zgodilo, duhovni prevrati so pretresah svet, smo sedaj morda na pragu novih težkih dogodkov. Sokol stoji neomajno. In bo stal! Oblikoval bo narodovo dušo po svojih načelih in zmagoval. Vsak uspeh na kateremkoli polju bo njegova zmaga. Toliko za uvod v 351etnico kajnniškega Sokola. Prihodnjič kaj podrobneje o njegovem dehi. Novi starosta češke obec sokolske Josef Truhlaf, po vrsti četrti starosta ČOS, po dr. J. Podlipnem, dr. J. Scheinerju in dr. St. Bukovskem Prihodnjo pohitimo v Ljubljana, 22. juiija če si ob nedeljah kakorkoli zadržan ne obupaj, saj moreš tudi popoldne izkoristiti s prav prijetnimi izprehodi. Nebnoj kratkih, a vendar zelo lepih izletov je in lahko se na uži ješ naravnih krasot in cele gorskega zraka, ne da bi se potil s pešhojo navkreber, će se pelješ proti Kamniku, izstopi na postaji Jarše—Mengeš, kajti tu lahko k:eneš v Mengeš, Dob ali Radomlje. V nedeljo sem si izbral pot in smer Radomlje. Pot me je vodila skozi prijeten hlad mešanega gozdiča, lepo obdelanega polja čez most KairJi'ške Bistrice v prijazno vas Radomlje, oddaljeno od postaje Jarie-Mengeš četrt ure. Vas je znana že iz Jurčič-Kersn'kcvih Rokovnjačev«. Lepa skladnost narave z delom človeških rok ti pove, da preb vajo tu marljivi in napredni ljudje. Okna krase živoideči cvetovi pelargonij, dvorišča so čista in pred vsako hišo je negovana greda cvetja. Va-ščani žive n?jcv2 v zadovoljivih gmotnih razmerah. V bil žir i je več več j h tovarn, kakor papirnica Bonač. Induplati, Jarš-3, v Radcmiju s-mem pa je več mlinov, žag in opekarn, Radomljam so si ustanovili med njimi mlekarsko, katere surovo maslo slovi kot eno najboljših. V vasi Je lepa moderna osnovam šola. Sokolski dom in gasilski dom. Za prosveto skrbe predvsem Sokoli, Id imajo avoj oder in prirejajo v i insskriu času precej pogosto dramatske predstave. Za petje in glasbo skrbi društvo >Edinost Kot izhodišče za razne kratke izlete slovi Radomlje daleč naokoli, v četrt ure si na edinstveno lepem hribčku, vrh katerega stoji lepa cerkev. Od tu se O nudi krasen razgled proti Ljubljani ter Kamniškim in Julijskim Alpam. Lahko pa kreneš na Rova, na Kolovec ali nekoliko dalje do graščine Brdo — rojstnega doma našega pisatelja Janka Kersnika. Povsod Je tako lepo. livade, loke, dišeči smrekovi in borovi gozdovi, kot more in zna to ustvariti le narava. 6. avgusta bo v Radom 1 ju veliko sokolsko slavje. Razvili bodo ta dan svoj društveni praoor, ki so ga zvezle pridne in brhke Radomljanke. Razvitje prapora bo združeno z okrožnim zle tom kamniškega sokolskega, okiožja. Vse. kar ieze ino gre, se že danes pripravlja na to svečanost in pričakuje se, da bo to res veličastna manifestacija in praznik sokolske misli na dežen. Torej, če si prijatelj narave ln hi se rad pogovarjal in družil z našim dobrim preprostim kmetskim ljudstvom, ne zamudi prilike in obišči Radomlje, ko bodo praznovale svoj praznik. Ne bo ti žal! —aš. ★ — Sokolsko društvo StraŽIšče bo imelo v nedeljo, dne 30. julija 1.1. ob 16. uri popoldan na igrišču SK >Savice« ob sodelovanju vseh telovadnih oddelkov letni javni nastop, na katerega vabimo vsa bratska okoliška društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Po nastopu bo prosta zabava s plesom v in pred Sokolskim domom. Pri nastopu, kakor na zabavi igra vojaška godba I. planinskega polka iz škofje Loke. Pohitite ta dan v Stražišče, da se v sokol-skem krogu razvedrite in daste a svojo %fU*avjw Tvojega otroka spadajo tudi ozdravi a@fye SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU navzočnostjo novih pobud delavnemu našemu Sokolu! Zdravo! — Sokol I sporoča vsem bratskim društvom, da se vrši letni nastop, proslava lOletnice obstoja društva ter razvitje na. raščajskega in društvenega prapora nepreklicno dne 8. septembra (v primem slabega vremena 10. septembra) na letnem telovadišču. Opozarjamo na to vsa ostala društva ter jih prosimo, da istega dne ne prirejajo svojih prireditev. Spored prireditve sledi v dnevnem časopisju in letakih. Odbor. Prvi krožni polet šolskih in športnih letal Ta zanimiva letalska prireditev, ki je dal pobudo zanjo dr. Stane Rape, bo s« in 6« avgusta v Ljubljani Ljubljana. 22. julija V Jugoslaviji smo dozdaj imeli že 5 vse-državnih letalskih veleprireditev, na katerih so sodelovala skoraj vsa zasebna letala v državi. Te prireditve so bile v Maribora, Sarajevu, Osijeku in Banjaluki in je bila vsakokrat zastopana tudi Ljubljana, ki je nastopila 8 klubskim letalom domače konstrukcije KS2B, ki ga je po načrtih inž. Kuhlja zgradil g. Lavrič iz Jarš. Slednji je bil tudi njegov prvi lastnik, a je letalo pozneje prodal ljubljanskemu Aero-klubu. Zdaj bo oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani priredil vsedržavno prireditev tudi v Ljubljani in sicer v dneh 5. in 6. avgusta. Šef tehničnega odska ljubljanskega oblastnega odbora in šef centra letališča v Ljubljani g. dr. Stane Rape je sprožil misel prvega krožnega poleta šolskih in turističnih letal po Jugoslaviji s ciljem v Ljubljani, ki naj ne bi samo predstavljal letalsko manifestacijo, temveč naj bi bil njegov namen v prvi vrsti omogočiti turističnim pilotom tekmovanje na letalih domače konstrukcije in izdelave in na ta način dokazati izdržljivost domačega materiala in osebne sposobnosti. Osrednji odbor Aerokluba je z veseljem sprejel načrt in tako bomo v kratkem imeli v Ljubljani priliko prisostvovati prvemu krožnemu letu športnih in šolskih letal po Jugoslaviji. Na tem poletu, ki bo prvi te vrste v Jugoslaviji, naj bi po zamisli dr. Rapeta prvenstveno tekmovala letala domače izdelave, pilotirali pa bi izključno piloti s športnimi diplomami. Zato so od udeležbe izvzeti vojaški piloti, kakor tudi taki zasebni, ki jim je pilotiranjc poklic, n. pr. piloti pri Aeroputu. Tekmovalo se bo po načinu relejev, to je prisilnih vmesnih postaj, vsi tekmovalci pa si bodo lahko poljubno izbrali točko Starta kjerkoli v Jugoslaviji, potem pa bodo morali leteti strogo po že prej določenem času in skupno pristati na dan 6. avgusta ob 15. na cilju v Ljubljani. Ocenjevali bodo posebej obe kategoriji in sicer po točnosti letenja in po ekonomiji letenja vob-če. Po tem načinu bodo letala, ki imajo slabe j ši motor z manj konjskimi silami, s bodo bolj natovorjena, imela prednost pred onimi z močnejšim motorjem in manjšo obtežbo oziroma nosilnostjo. Da se prepreči prekomerna obremenitev in izkoriščanje materiala (vožnja s polnim plinom), je iniciator predvidel posebne ocenjevalne formule, ki dopuščajo izrabljanje konjskih sil le do 75%. Udeleženci bodo po tem načinu tekmovanja imeli dovolj prilike pokazati čim večjo točnost v orientacijski sposobnosti, zlasti pa glede točnega izpolnjevanja predpisanega časa letenja za posamezne etape. Dolžina proge za šolska letala mora znašati najmanj 500, največ pa 800 km zračne črte, za športna letala pa najmanj 1000 in največ 1500 km. Začetek tekmovanja bo 5. avgusta ob 7. zjutraj, trajalo pa bo do 19 ure istegs dne. Nadaljevanje krožnega leta je nato naslednji dan, v nedeljo 6. avgusta od 6. do 15. Za zmagovalce so sanc posebne nagrade. Najboljši tekmovalec bo prejel prehodno darilo predsednika Aerokluba, najboljši v skupini šolskih letal nagrado oblastnega odbora v Ljubljani, najboljši pri športnih letalih nagrado osrednje uprave Aerokluba v Beogradu. Posebne nagrade so določene tudi za najboljšo oceno po razpisu. Najboljši med šolskimi letali v pogledu točnosti letenja ho do bil nagrado vojnega ministra, oni iz turistične skupine pa nagrado komandanta letalstva vojske in mornarice Za najboljšega v ekonomiji letenja je daroval nagrado pri šolskih letalih ban dr. Natlačen, pri športnih letalih pa župan dr. Adlešič. Prijave sprejemajo do 25 t. m. Doslej je zagotovilo svojo udeležbo S letal oblastnega odbora Beograd, 3 iz Zagreba, 2 iz Ljubljane in eno iz Sarajeva. Proga, ki jo namerava preleteti šolsko letalo iz Ljubljane bo po vsej priliki naslednja: Ljubljana, Zagreb, Banjaluka, Borovo, Zagreb, Maribor, Ljubljana. To letalo bo vodi! Franc Perdan, dočim njegov spremljevalec še ni določen. V športni skupini bo startal dr. Rape s turističnim letalom KS 2 B, ki ima 40 H P. Za protjo si je izbral Ljubljana, Novi Sad. Niš, Beograd. Zagreb, Maribor, Ljubljana. " Odgovorni vodja tekmovanja je načelnik tehnične sekcije oblastnega odbora v Ljubljani. Športno komisijo sestavljajo: član, ki ga bo določila osrednja uprava, inž. Stanko Bloudek, dr. inž. Anton Kuhelj in letalski kapetan II. kl. Žarko Vukajlovič. V tehnični komisiji bo Svctozar Hribar, Stane Pelan, inž. Žika Stojano\ić, inž. Stoj-kovič in inž. Luka Belcslin. Živilski trg Ljubljana, 22. julija Zdi sc, da bo na trgu zopet kmalu začelo primanjkovati prostora kakor vsako leto, ko so naprodaj že skoraj vsi domači pridelki nove letine. Zadnja leta se je tržni prostor sicer precej razširil z odstranitvijo nekaterih stojnic in ker je tudi določena za trg velika ploščad med stolnico in semeniščem. Letos je trg nekoliko prej založen bolje s sadjem kakor prejšnja leta. Najprej je bilo naprodaj izredno mnogo češenj, a precej jih je na trgu še vedno, nakar so trg v pravem pomenu besede preplavile marelice. Tudi marelic je še vedno mnogo in letos so približno 30% cenejše kakor lani. Toda delj časa je že mnogo hrušk, ki so se naglo pocenile. Povprečno so po 5 do 6 din kg. najlepše po 8 din, slabše blago so pa danes prodajali celo od 2 do 3 din kg navzgor. Precej je tudi že jabolk, a samo za vkuhavanje. Povprečno so po 5 din. Novost so melone ananas, ki so po 8 din kg, posebnost pa tako zvane vodne melone. Nekaj dni je rta trgu tudi že grozdje iz Dalmacije in glede na to. da je velika posebnost ni niti še preveč »slano« — po 12 do 14 din kg. Zelenjadni trg je založen že z vsemi vrstami domačih pridelkov. Kumare in stroc-ji fižol že dolgo niso več posebnost, ko Tr-novčanke že več tednov prodajajo letošnje kislo zelje. Solata je naprodaj takšna, da bi jo lahko razstavljali na svetovni razstavi. Kar se tiče solate, naših zelenjadarjov ne prekosi nihče. To seveds vedo dobro v naših letoviščih. Mnogi dobavitelji zelenjave in sočivja letoviških krajev se zalagajo z zelenjavo v Ljubljani, a blaga jc toliko, da se kljub še tako živahnemu povpraševanju ne podraži. Nekatere vrste sočivja se bodo pa še nekoliko pocenile, n. pr. stročji fižol in kumare. Vendar prodajajo kumare že po 50 par komad navzgos. Sicer ni posebnih razlik ▼ eenah od prejšnjega tedna. — Krajevna nrganirariiji legije koroškim borcev v LJubljani poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže proslavo dvajsetletnice, ki jo priredi agilna krajevna organizacija L. K. B. v Gornjem gradu v nedeljo 30. t a v gornjesavinjskem trgu Ljubnem. Ljubljanski krajevni odbor je sporazumno z glavnim odborom za te priliki rezerviral poseben avtobus, osna vožnje tja in nazaj je malenkostna in stane za osobo 25 din. Prijavo za izlet sprejema tajnik vsak večer od la—ld.ure ki to do srede t. j. M. t. m. Ker je Se nekaj sedežev na razpolago naprošamo tt Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, aobota. 22. joBja im Ste*. 164 Danes ob 7. uri otvoritev restavracije in terase hotela „SLON VHOD IZ FRANČIŠKANSKE ULICE DNEVNE VESTI — Pereča vprašanja naših meščanskih 80L Včeraj dopoldne se je zglasil pri prosvetnem ministru izvršni odbor Združenja učiteljev meščanskih šol. Med drugim je odbor naprosil ministra, naj bi čim prej izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o meščanskih šolah. S tem bi bila zadovoljivo rešena mnoga pereča vprašanja naših meščanskih šol. Minister je obljubil,da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh, da se ustreže upravičenim željam učiteljev meščanskih šol. — Novi pravilnik o loterijah in tombolah »Službene novine« z dne 20. t. m. priobču-jejo novi pravilnik o privatnih loterijah, tombolah in drugih srečolovih, ki ga je izdal na temelju zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva kmetijski minister. Pravilnik določa, da se nobena loterija, tombola ali srečolov ne more vršiti brez predhodnega dovoljenja kmetijskega ministrstva. Prošnjo je treba vložiti preko pristojnih prvostopnih oblasti in ji priložiti en izvod pravil organizacije, ki hoče loterijo prirediti, odnosno dovoljenje pristojne nadzorne oblasti, če je prosilec javnopravna ustanova. Treba je priložiti tudi načrt loterije, obsegajoč podrobne podatke o številu in cenah srečk, o številu in tržni vrednosti dobitkov ter dan. kdaj in prostor, kjer se bo vršilo žrebanje. Novi pravilnik določa, da mora državna razredna loterija strogo kontrolirati vse loterije in tombole. — Zahteve naše lesne industrije. V Beogradu je bila v torek seja stalne delegacije lesne industrije. Obravnavala se je zahteva Italije, da bi se 25. t. m. sestali v Rimu člani mešanega italijansko—jugoslo-venskega gospodarskega odbora, da bi proučili nekatera vprašanja blagovnega prometa med Jugoslavijo in Italijo. Povečal naj bi se naš izvoz lesa v Italijo. Kot edini pogoj je postavila delegacija zahtevo, naj bi Italija izkoristila v celoti vse odobrene kontingente za izvoz lesa. Doslej je namreč Italija izkoriščala samo kontingente za nekatere vrste lesa, za druga pa ne. Razen tega zahteva delegacija, naj bi bil na pogajanjih v Rimu zastopan tudi njen delegat. — Začetek izvoza zgodnjega grozdja. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča zainteresirane izvoznike, da lahko začno po odloku trgovinskega ministrstva izvažati zgodnje grozdje z 20. julijem, v kolikor odgovarja grozdje predpisom uredbe o kontroli izvozu namenjenega sadja in sadnih izdelkov. — Zimska, zračna zveza Zagreba z Zemunom. Družba za zračni promet »Aero-put« je pripravila vse potrebno za zimsko zračno zvezo med Zagrebom in Zemunom. Družba ima zdaj 14 letal, 3 avtomobile in 14 avtobusov. Letos je sklenila z državo novo pogodbo, na podlagi katere dobiva znatno večjo državno podporo kakor doslej. — Ali bo slavistični kongres v Beogradu? Prvotno je bilo sklenjeno, da bo letos v septembru v Beogradu kongres slavistov. Na kongres so hoteli priti tudi slovaški slavisti. Ker se zadnje čase o kongresu ničesar ne sliši, vprašujejo slovaški slavisti, dali bo kongres sploh sklican. — Trgovinska pogajanja z Egiptom. Trgovinska pogajanja med našo državo in Egiptom se prično najbrž šele v januarju prihodnjega leta. Do konca tekočega leta bodo zaključena trgovinska pogajanja 8 Poljsko. Grčijo in Madžarsko. — Ameriška filmska ekspedicija v Beogradu. Včeraj je ameriška filmska ekspedicija ves dan snemala Beograd. Američani danes svoje delo nadaljujejo. — Iz »Službenega l*sta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 58 z dne 22. t. m. objavlja ukaz o otvoritvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Rigl, uredbo z zakonsko močjo o pomožnih letališčih, pravilnik o pobiranju doplačila za naravne in umetne rudninske vode. o avtentičnem tolmačenju posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in objavo o telefonskem prometu s češko-moravskim protektoratom. — Rezervni oficirji se obveščajo, da bo prirejeno od 5. do 8. septembra skupno potovanje v svrho prisostvovanja vojaškim svečanostim na kraljev rojstni dan na Banjici v Beogradu in poklonitve blagopo_ kojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju na Oplenac ter neznanemu ju-goslovenskemu junaku na A val i dne 7. septembra t. L Naslednjega dne popoldne odhod iz Beograda. Preskrbljeno bo za brezplačno potovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi in sicer samo rezervni oficirji brez svojcev. Prijave članov se sprejemajo do 4. avgusta t. 1. pri upravah pododborov: Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj. Rezervne oficirje obveščamo, da sd lahko nabavijo lastno uniformo z do 24. mesečnimi odplačili (65—85 din mesečno). Vse informacije dobe člani pri upravah Svojega pododbora med poslovnimi urami ustno ali pismeno (znamko za odgovor je treba priložiti). _ Za 4dnevnl avtoizlet v Italijo, skozi Vipavsko dolino, (v tehnični izvedbi Tujsko prometne zveze), od 8. do 11. avgusta, se priglasite za podrobna navodila čim prej ker morate vsem obveznostim zadostiti' najpozneje do 31. julija. Potujete lahko do Gorice—Trsta za 160 din, do Pa. dove—Benetk za 300, din do Ancone—Lo-reta za 600 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivosti. Prijave upravi »Po božjem svetuc, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. —n — Nov grob. Danes je umrl v Ljubljani trgovski poslovodja in posestnik g. Valentin Vrhunec. Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 37. iz mrliške veže splošne bolnice na po-torjpanšče v Dravi je. Bodi mu lahka zem. rja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Nase vojne ladje v Hrva4*k»m Pri. morja. Včeraj je priplulo pred Suiak in draga mesta Hrvatskega Primorja večna-alh vojnih ladij. Pred Sušakom se je zasidrala med drugimi matična ladja »Zmaje ■ dvema- podmornicama. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo in soparno vreme, krajevne nevihte. Včeraj je zna-fela najvišja temperatura t Sarajevu in Splitu 38, v Beogradu 37, v Zagrebu 35, v Mariboru 34.5, v Kum boru 34, v Ljubljani S&8, v Dubrovniku 33, na Rabu 32 in na Vlan 31 stopinj. Davi je kazal barometer t Ljubljani 759.3, temperatura je znašala — 250 gramov težka jajca. Redek primer v perutninarstvu se je pripetil v četrtek v Bosanskem Brodu. Kokoš občinskega delavca Omarja Haviča je znesla dve debeli jajci, težki po 250 gr.t eno zjutraj, drugo pa zvečer. Vsako jajce ima 3 rumenjake. — Dve lepotici odali v samostan. Iz Brodske ga Varoša sta odšli v samostan dve najlepši dekleti, Eva Grosič in Stana Rajkovič. Grosičeva je bila večkrat izvo_ ljena za kraljico lepote in imela je mnogo oboževalcev. — Oče ubil sina, in sebe. Včeraj zjutraj si je končal v Mitrovici življenje kmet Savo Simić iz Viziča blizu Iloka. Simič je ubil 25. januarja svojega najstarejšega sina Milana, pa ga je sodišče oprostilo. Toda vest ga je pekla in vdal se je pijančevanju. Napisal je poslovilno pismo in ga nosil vedno pri sebi. V četrtek je v Mitrovici ves dan popival. Ponoči je odšel na železniško progo in položil glavo na trač. niče. Proti jutru je prispel vlak in mu odrezal glavo. — Nova žrtev Save pri Zagrebu, V četrtek je utonila v Savi pri Zagrebu Marija Kantolič. Kopala se je s svojim možem in nekim sorodnikom. Utonila je vpričo moža. — Zaradi ene kumare je ustrelil brata. V vasi Pobrdjani blizu Bosanske Kostajnice je ubil 301etni Mičo Gajič svojega 35. letnega brata Mirka. Mičin otrok je odtrgal na Mirkovem vrtu kumaro in zato ga je Mirkova žena pretepla. Prihitel je otrokov oče, ki je svakinjo najprej zmerjati, potem pa pretepati. Na njene klice je prihitel njen mož in videč, da mu brat pretepa ženo, je odhitel po puško in ustrelil brata v trebuh, tako da je obležal mrtev. — Težka nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila v Zagrebu težka nesreča. Na Starčevičevem trgu renovirajo neko hišo. Zaposlenih je okrog 15 delavcev..Včeraj se je leseno ogrodje ob hiši naenkrat poru. šilo. Izpod ruševin so potegnili pet ranjenih delavcev, med njimi dva težko. — Samomor mladega hlapca. V Slavonski Požegi se je ustrelil 151etni hlapec pri gozdarju v bližnjem Jankovcu Mato Cop. V smrt ga je pognalo baje gospodarjevo grdo ravnanje. — Še o ljubavni tragediji v Vrbovcu, že včeraj smo poročali o krvavi ljubavni tragediji, ki se je odigrala v Vrbovcu pri Križeve Lh, kjer je Zagrebčan Vinko Smolčec ustrelil Milko Kranjec in sebe. Dekle je bilo staro komaj 18 let, dočim je bilo Smolčecu že 50 let. Njuna ljubezen ni ostala brez posledic. Milka je zanosila. V kratkem bi se bila morala poročiti. Obrnila se je na Smolčeca, da bi jI svetoval, kaj naj stori. Smolčec je odkrito priznal svoji ženi, da je Milka z njim zanosila, žena je hotela to povedati dekličinim star. šem. Ta čas sta bila pa njen mož in njegova, ljubica že zbežala na travnik ob železniški progi, kjer se je odigrala tragedija. Sedla sta pod hrast in tam je Smolčec ustrelil svojo ljubico v glavo, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. — Cigani jedil meso steklih prašičev. Kmetu Kostji Mušesku v Jasa Tomi ću blizu Petrovgrada je poginilo od stekline več prašičev. Gospodar je naročil hlapcu, naj prašiče zakoplje izven vasi. Za to so pa zvedeli cigani. Vzeli so okužene prašiče in priredili gostijo, na kateri se je zbralo okrog 50 ciganov. Ko so oblasti zvedele za to, so odredile, da so bili vsi domači cigani cepljeni proti steklim. Ob. lasti pa niso vedele, da so jedli okuženo meso tudi cigani iz drugih krajev. Snega cigana je že popadla steklina. Enaka usoda čaka Še 10 do 15 ciganov. — Proti sončarici uporabljajte Tseham-ba Fii. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Iz LJubljane —lj škropite Tržaško cesto! Stanovalci Tržaške ceste na Glincah vljudno prosimo mestno občino, naj bi nam vsaj trikrat na dan temeljito poškropila Tržaško cesto od stare mitnice do znane gostilne pri Martinu na Viču. Zaradi vročine se cesta hitro osuši in se dvigajo oblaki prahu za vsakim avtomobilom. Svoja stanovanja moramo imeti ves dan zaprta, zvečer pa, ko se nekoliko ohladi pa tudi ne moremo odpreti oken, ker je cesta prašna in atvomobilski promet prav tako živahen. Prosimo zato mestno občino, naj bi tramvajski škropilni voz poškropil temeljito Tržaško cesto vsak dan ob 19. uri, da bomo lahko odprli svoja okna in prezračili stanovanja, za kar ji bomo zelo hvaležni. Stanovalci Tržaške ceste. —lj žegnanje v štepanjl fM. Med Ljubljančani je žegnanje v Stepanji vasi že od nekdaj znano, kakor so znani in priljubljeni štepanjci sami po svoji gostoljubnosti in postrežljivosti. štepanja vas je sicer priključena mestu, toda s tem svojega značaja ni izgubila. Ostala je tipično naša snažna in prijazna vas, kamor radi hodijo mnogi Ljubljančani ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih proti večeru na izpre-hod. Žegnanje bi moralo biti v Stepanji vasi sicer šele prihodnjo nedeljo, pa je bilo iz tehničnih nagibov preloženo. Jutri bodo torej gostoljubni štepanjci še posebno prijazno sprejeli in pogostili Ljubljančane. —lj Umrli v Ljubljani od 15. do 23. *. m.: Kuk Magdalena, roj. Juh, 84 let, za-sebnica. Fink Marija, s. Boleslava, 46 let, usmiljenka, Turnšek Magdalena, roj. Vozel, 81 let, vdova tesarskega mojstra, Ber-gant Janez, 32 let, posestnik, Dragomelj, dr. Salusinszkv Julij, 54 let, odvetnik, Bu_ dimpešta, Bathorien 5, Bagnola Dora, 33 let, zasebnica. Zalar Vera, 24 let, Šivilja, Baland Helena, roj. Petrič, 84 let, vdova mestnega delavca, Biščak Jernej, 61 let, uslužbenec državnih železnic, HavliČek Tatjana, 1 teden, hči brzojavnega mojstra, Hribar Uršula, roj. Kos, 79 let, hišna po-sestnica, Pencelj Franc, 50 let, delavec V ljubljanski bolnici so umrli: škoporc Antonija, 49 let, žena rudarja, Malkovec, obč. Tržišče Modrijan Valentina, 15 let, služkinja, Rovte, Gradišnik Franc, 32 let, Žagar, Dole obč. Borovnica, Obranovič Marija, 27 let žena kočarja. Branik, obč. Fara, špeh Janez, 74 let, mestni delavec v pok., Hudeček Valerija roj. Smrekar, 30 let, žena radio-telegraf ista, Dolenjska c. 23, Podobnik Alojzij, 29 let, mehanik, —lj Praanik avtomobilistov. Že peto leto praznuje Združenje avtotaksijev v staro znani cerkvi pri sv. Krištofu svoj tradicionalni praznik. Na dan patrona avto. mooilov 25, t. m. bo Imelo združenje ob Danes premiera! Krasen francoski film po odrski drami HENRYJA BERNSTEINA: Najboljši francoski umetniki: Jean Pierre Aumont, Jean Gabin ln Gaby Morlav. Izredno napeta vsebina tega filma obravnava zanimivo in aktualno snov o borbi dveh mož za srce ene žene, ki podzavestno postane ljubica najboljšega moževega prijatelja. _ PREDSTAVE: d a n e s ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri. Sel ljubezni devetih mašo in blagoslovitev voz. Uprava prosi svoje Člane, da se polnoštefvilno udeleže te proslave. Obenem vabimo sorodna združenja, zvezo Šoferjev in privatne av-tomobiliste, da se tudi udeleže te cerkvene slovesnosti našega patrona. —lj 25 glavnih in 300 manjših dobitkov vas čaka v nedeljo 23. t. m. na tomboli Sokola Zgornja Šiška. Pričetek ob pol 16. V primeru dežja, bo tombola nepreklicno — jutri teden! n— Ogled začasnega hidro tehničnega laboratorija na Viču (Cesta dveh cesarjev 114) s predavanjem kol. inž. Milovana Goljevščka o rezultatih modelne preiskave praga, projektiranega na Savinji pri Celju in predvajanjem številnih eksperimentov priredi za svoie člane in po njih vpeljane goste Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v to_ rek 25. t. m. ob 19. člani, ki še niso bili v laboratoriju, naj se zberejo pri zadnji postaji cestne železnice na Viču ob 18., ostali naj pridejo naravnost v laboratorij. —lj Senčnat vrt — dobra kuhinja — izbrana vina nudi in se priporoča gostilna Strelišče Podrožnikom, MED. UNIV. dr. Albert Trtnik zopet redno Aleksandrova 3 od 11--1. ln od y2 3. — i/25. — Najprijetnejše zabavališče v Kranju, hotel »Stara pošta« vsak večer ples. —n. —lj Crnogorski guslar Milovan Tomovič, ki je nastopil danes opoldne v ljubljanskem radiju, bo dre vi in jutri pel črnogorske narodne pesmi v gostilni Petruška na Tržaški cesti v počastitev spomina pokojnega Petruške. Prijatelji črnogorske narodne pesmi vljudno vabljeni. — n. —lj Izletnike in turiste ter vse ostalo potujoče občinstvo opozarjamo, da je bi-ljetarna Putnik-a na Masarvkovi cesti 14. palača Grafike, odprta tudi ob nedeljah že od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoldne ter od 11. ure dop. do 14 ure popoldne. Priporočamo cenj. občinstvu, da se poslužuje udobnosti Putnikove biletarne. —n Jutri koncert s plesom Igra orkester Grafike na vrtu GOSTILNE MARENČE Dolenjska cesta 20 — Tiskani sporedi »FutniKovili« izletov. Od 25. julija naprej so na razpolago v vseh biljetarnah Putnika tiskani sporedi vseh tu in inozemskih izletov, ki jih v mesecu avgustu priredi Tujsko prometna zveza v Ljubljani. —n —lj Revanžna baUncarska tekma. V ne. deljo 23. julija ob 15. popoldne revanžna tekma balincarskega kluba »Mam—žaba« v gostilni Karo-Vič. Kibici vabljeni. Žrebanje loterije SOKOLA SISKA je preloženo na Z. decembra u— Rdeči križ v Ljubljani razpošilja svojim članom in prijateljem tombol s ke karte v razprodajo. Tombola bo 10. septembra na Kongresnem trgu. Glavni dobitek je stavbna parcela v izmeri 644 m2. Vljudno prosimo, ne odklanjajate naših dostavljalcev. Pomagajte nam pri naši človekoljubni akciji! • Sprejem v L razred drž. učiteljišča v Ljubljani. Učenke smejo vlagati prošnje za sprejem v I. razred do 15. avgusta in ne samo do 20. t. m., kakor je bilo v notici pod zgornjim naslovom (16. t. m.) napačno javljeno. Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani. Zobna ordinacija dent~ SMERKOL J LEOPOLD LJUBLJANA — CELOVŠKA S2/IL ordinira od 15. julija do 31. avgusta od 7-—12. dop. ln od y2*.—8. pop. —lj Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se jutri (v nedeljo) v polnem številu udeleži nastopa bratskega društva v Polju. Odhod z glavnega kolodvora ob 14.15. Pravtako vabimo članstvo, da se udeleži nastopov v Planini in v Moravčah. Odhod za Planino ob 14.45 z glavnega kolodvora. Za nastop v Moravčah pa se po. služite avtobusa ki odhaja iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica ob 8.15 zjutraj. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo delo naših podeželskih edinic. Zdravo! Tudi Vrečko umrl Celje, 22. julija V celjski bohtici je danes opolnoči podlegel poškodbam 201etni posestnikov sin Ivan Vrečko iz Lipovca pri Lubečnl, ki je v petek zjutraj ustrelil svojo izvoljenko, 171etno šivilsko vajenko Hedviko Novakovo iz Arclina pri Vojniku, potem pa še sebe. Ozadje tragedije je dokaj čudno. Vrečiko je bil namreč član neke organizacije, Novakova pa neke druge. Ker so nekateri nasprotovali njunemu razmerju, ju je najbrž to pognalo v skupno smrt erhXsZq.gw-PZč.,m, zC-d en rdgo umlhw Iz Maribora — podporno društvo zel. delavcev in uslužbencev v Maribora obvešča svoja članstvo, da je občni zbor dne 9. julija t. L sklenil zvišanje članarine za din 1.50 mesečno od člana in to pričenši s 1. avgustom t. !. članstvo se poziva, da gornje upošt< KAZNJENCI VValter Connollv — Jean Parker — John Howard. Pretresljiva zgodba o brezmejnem hrepenenju za življenjem, o čustvih onih, ki imajo najmanje od življenja, o življenju izobčencev za večne Čase! Dvojni žurnal! Premiera danes ob 19. in 21. uri. Kino Sloga, teL 27-30 Vsesplošno priznani najboljši francoski film letošnje sezlje co.in.xe jma brez rešETK luchaire KINO MATICA, tel. 21-24 Znižane cene! in dodatek „M O D A" v naravnih barvah Ob 16. in 21. url Narodni festival v Mariboru Ljubljana, 22. julija V našem lepem, živahnem Mariboru se prihodnji mesec obetajo večje prireditve v zvezi z redno letno razstavo Mariborskega tedna in privabile bodo številne obiskovalce iz vse Slovenije. Maribor nedvomno zasluži posebno pozornost sam na sebi kot največje slovensko mesto v severnem delu Slovenije in kot središče velikega obmejnega zaledja. V nekem pogledu se zdi Maribor kot nalašč za prirejanje večiih prireditev. Tudi v tem primeru je Maribor vprav idealen za velik festival narodnih običajev, ker je v njegovem zaledju še mnogo folklorističnega bogastva ter prave ljudske pristnosti. Zato se nam zdi posrečena pobuda, da bi priredili med prireditvijo Mariborskega tedna, in sicer 5. in 6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev. Tako bo celotna prireditev dobila še tem bolj izrazito narodno obeležje. aZ takšne prireditve je pri nas izredno veliko zanimanje, kar se je pokazalo tudi letos na belokranjskem narodnem festivalu. Tedaj se ie zbralo na prireditvi toliko ljudi, da je bil za nje premajhen skoraj ves Črnomelj. Tudi pred leti v Ljubljani je bilo veliko zanimanje za narodni festival. Naj omenimo mimogrede, da drugi narodi, ki se sicer ne morejo ponašati s takšnim folklorističnim bogastvom in ne s takšno izvirnostjo ter lepoto narodnega ustvarjanja, kakršna se kaže v naši folklori, znajo mnogo bolj ceniti svojo folkloro, kar zlasti spretno izrabljajo v tujskoprometne namene in propagando (n. pr. Madžari). Prav je, da so začeli prikazovati ter oživljati pri nas to bogastvo ljudske kulture ZVOČNI KESO SOKOLSKI DOM V 6ISKI — Telefon 41-79. ZGODOVINSKI VELEFTLM KNEGINJA TARAKANOVA V glavnih vlogah: lepa Annie Vernav, nova zvezda na filmskem nebu, Pierre K. WiUm Suzy Prtm Predstave: danes ob 1-9. uri, jutri ob 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob *£9. uri Pride v torek: Dama iz Malake in duše s tako zvanimi narodnimi frstiva-li Posebno nas pa še veseli, da bo na mariborskem festivalu prikazanih tudi mnogo krasnih, značilnih slovanskih običajev in plesov, ki jih na.M izobraženci sploh ne poznajo. Skupine z Dračkoga polja, iz v venskih goric, Murskega polja in >./. Prck-murja bodo za marsikoga vclik<- pccscoe-čenje. Spored bo zelo bogat; nastopile pa bodo tudi skupine iz drugih slovenskih pokrajin in ne le severnega dela S!<»\cinje, n. pr. iz Bele Krajine. Prirejen bo torej v resnici pravi narodni, veliki festival, ki ya bo treba prišteti med prave kulturne dogodke. Organizacijo prireditve glede nastopov posameznih skupin bo izvedel vodja tol-klorističnega instituta Fr Marolt, ki k pri nas najboljši poznavalec nasesja folklorne-ga bogastva. O bogatem in zanimivem sporedu lepe prireditve bomo še poročali. Iz Celja —c »Simbol slovenske žene« ©pada na Celjsko razstavo! Celjska s-Nova doba* objavlja: Maloštevilni prireditelji >Celjske razstave« (ne zamenjajte te prireditve s pravo Obrtno razstavo, ki bo prihodnje leto v Celju v velikem obsegu) nameravajo organizirati tudi razstavo »Slovenskega lika« v dvorani Mestne hranilnice. Pravi organizator te razstave bo menda Celjsko kulturno društvo, ki mu predseduje isti gx>spod kakor »Celjski razstavi«. Svoja dela nameravajo razstaviti France Kralj, šušmelj in Golob. Dobro bi bilo, če bi France Kralj razstavil ob tej priliki svoj spomenik »Simbol slovenske žene«, ki je izzval v Ljubljani tako burjo in ?d so mu neko noč neznani storilci odbili nos, pozneje pa mu nadeli katransko obleko. To znameniti črni spomenik bi si Celje lahko za »Celjsko razstavo« izposodilo od Ljubljane, dokler se tam narod ne bo umiril, ker bo spomenik v Celju pod zaščito Celjskega kulturnega društva najbrž bolj na varnem. Celjsko kulturno društvo bo gotovo napelo vse svoje dragocene sile, da spravi ta spomenik in njegovo sodobno črnino na razstavo v Celje. S tem bo najbolje opravičilo podporo v znesku 1000 dinarjev, ki mu jo je dovolil celjski mestni svet za kulturno udejstvovanje na »Celjski razstavi« ... —c NedeljsKl športni spored. V nedeljo 23. L m. ob 8. zjutraj se bo začelo na igriščih SK Celja v mestnem parku tekmovanje za državno teniško prvenstvo za moštva. Nastopila bosta SK Celje in SK Atletik. Dopoldne bo 17. zvezdna kolesai-ska dirka v Celju na progah Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Z31 je, Slo-venjgradec—Celje in Celje—št. Peter— Celje. Obenem bo me&klubska dirka damske skupine na progi Celje—Petrovce— Celje. Ob 14.30 se bo pričela kolesarska medklubska gorska dirka na Stari grad nad Celjem. Ta dirka bo novost za Celje. —^5 I*redavanje za gasilce. V četrtek 27. julija ob 20. bo predaval prof. Stanko Mo-dic iz Maribora v mestnem gasilskem domu v Celju o kemijski vojni in praktično predvajal termitne bombe. —c Samomor. V četrtek se je v Gotov-Ijah pri Žalcu v hudi duševni depresiji obesil 381etni, pri posti v Žalcu nameščeni pismonoša Jožko Vran jek. —c Požar v škofijskih gozdovih. V četrtek zvečer je nastal v škofijskih gozdovih na Podvolovleku pri Lučah v gornji Savinjski dolini požar, ki se je zaradi vetra hitro razširil in objel velik kompleks borovega gozda. Požar je bil viden po vsej Savinjski dolini in tudfi v Celju. Gasilci in domačini so v teku noči izkopali jarke okrog gorečega gozda in omejili požar, škoda je zelo velika. Vzrok požara ni znan. —c Umrla sta v četrtek v celjski bolnici 631etni trPri orlu« na Glavnem trgu. —c Dva usodna padca z voza. V £•< tr-tek okrog 18. je padel 421etni posestn k Albert Pristovšek s Stranic pri Konjicah na cesti z voza in si zlomil desno nogo i.ad kolenom. V sredo je padel 481etni oskrbnik Ivan Pisk z Grobelnega pri nalaganju krme z voza in sj zlomil desno roko naxi zapestjem. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. ; Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. zločinec, 6. sodobni ruski pisatelj, 8. domača žival, 9. čistilno sredstvo, ll. latinski predlog, 12. kem. prvina, 14. trdilnica, 15. slovanska viteška organizacija, 17. del glave, 19. japonski otok, 21. Sredozemlje, 22. razdobje, 23, vrsta zemlje, 24. zajcev rep, 27. vrsta pesnitve, 29. ujeda, 30. osebni zaimek, 31. odlikovanje. 33. konjska plahta, 34. francoska kolonija v Afriki, 37. plod gozdnega dre. vesa. Navpično: 1. moško ime, 2. pijača-starih Slovanov, 3. ognjenik v Meksiku, 4. vzklik, 5. del utrdb, 6. mesto v dunavski banovini, 7. moško ime, 8. vremenfk, 10. neai-koholna pijača, 12. ženska, v katero seje zaljubil Zeus in jo spremenil v belo kravo, 13. predlog, 15. obrtnik, 16. pesnik, 18. veznik, 20. gora v Julijskih Alpah, » glasbena nota, 26. kem. znak za prvino, 28. domača žival, 30. domača žival, 32. padavina, 33. lesena posoda, 35. mkalntaa, 36. japonska družabna igra. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Unamuno, 8. Irena, 10. aa, 12. Ana, 13. na, 14. ris, 15. žir, 16. ar, 17. rebula, 19. helot 20. Anusja, 22. po, 2*. nos. 24. sel. 25. Kč, 26. oje, 28. ta, 211. Atene, 31. Slovani. Navpično: 2. ni. S. ara, 4. MeckMjeje^ 5. Una, 6. na, 7. Karavanke, 9. Tarap^lua, U. atr, 13. Nil, 15. 2ut, 17. res 18. boa, 19. Hns, 21. Noč, 22. pet, 26. Olo, 27. ena 2P. Al Js|sjiai|»3L »l «*V Stev. 164 »SLOVENSKI NAROD«, *****, » it*. Sli on S Senzacionalno priznanje obsojenega morilca Ra] ]e Izpovedal naknadno France Banič, Ki je umoril posestnika Skvarča In Ml obsojen na ZO let robije Novo mesto, 21. julija Prca novomeškim okrožnim sodiščem, senatom petorice, se je 4. t. m. vrnila kazenska razprava proti mcrdcu Banicu Fr. iz vasi Kalca-Xaklo pri Kostanjevici, ki je meseca maja umoril po naročilu Marije Liparjeve posestnika Skvarča za 500 din. Na razpravi je Banič solznih oči zločin prznal, kakor tudi Liparjeva- Sodišče je zaradi odkritega priznanja obsodilo Ua-niča na 20 let, Liparjevo pa na 12 let robije. Oba obsojenca sta odmerjeno kazen molče tudi sprejela. Pred dnevi pa je Banič izrazil željo, da bi rad govoril v važni zadevi s svojim zagovornikom, odvetnikom Pečarjem, češ da mu ima povedati važne okolnosti glede umora posestnika Skvarča. ki jih je na razpravi zamolčal. To da je storil, ker je bil trdno prepričan, da bo za svoj težki zločin prejel malenkostno kazen — nekaj mesecev zapora, kar mu je zatrjevala zlasti še zasnovateljica zločina njegova so-obteženka Lipar Marija. Spričo teh okolnosti tudi ni hotel pred sodiščem izdati ostalih., pri zločinu prizadetih ljudi. Sedaj, ko ga je zadela težka obsodba, pa hoče povedati gool resnico. Odvetnik g. Pečar je izpoved mladega zloCinca z velikim presenečenjem vzel kot zagovornik tudi na znanje. Banič je izpovedal ,da je na glavni razpravi zamolčal, da sta :ra k umoru posestnika Skvarča nagovarjali tudi prvotno osumljena umorjene eva žena, Marija in reJenka žakalj Terezija. Banič je izpovedal, da ga je skvarč Marija nagovarjala k umoru svojega moža že lani jeseni, ko so pospravljali krompir z njive. Dejala mu je, da ne ve. koliko bi mu dala, samo da bi ne bilo njenega moža več pri hiši. Slično ga je že tedaj k dejanju nagovarjala Liparjeva,, vendar pa je on to odklonil. Drugič da ga je Skvar-čeva nagovarjala k umoru, ko so v gozdu spravljali listje. Lanske jeseni. Še pred vsem'1 sveti., sta se peljala z iokaljevo zgodaj zjutraj v vinograd po vino za delavce. Ko sta spila z dekletom par kozarcev vina, je žokaljva pripomnila, da bi bilo prav »ruštnoc, ko bi bila sama gospodarica Skvarčevega posestva. Pripomnila je še. da bi njena mati dala mnogo, samo da bi ne bilo Skvarča pri hiši! Se jaz bi dala 6000 tisoč din tistemu, ki bi to storil, je dejala. Tudi letos spomladi, ko so pričeli hoditi v vinograd na delo, ga je Skvarčeva nagovarjala naj njenega moža »pravi s poti. Istočasno ga je nagovarjala tudi Liparjeva, ki mu je nekega večera izročila v gospodarjevi veži tudi samokres s 3 naboji. četrti naboj pa je že preje istrelila Žo-kalj Tereza za poskušnjo, če je samokres dober. Svetovala mu je, naj poskusi de on na kakšnem drevesu, da bo videl učinek, ostala dva pa naj prihrani za posestnika Skvarča. Ustrelil bi ga naj na poti v vinograd. Banič pravi, da je imel samokres samo eno noč pri sebi oziroma doma na podstrešju in to, ko mu ga je izročila Liparjeva. Drugi dan po tem dogodku je šel Banič s Skvarčem v vinograd. Pred odhodom pa so ga vse tri ženske nagovarjale, naj med potjo Skvarča ustreli. Skvarč Marija pa mu je Se posebej obljublja nagrado v znesku 20.000 din, če bi to storil, žolcaljeva pa mu je obljubila 6 tisoč din. Skvarčeva je pri tem izjavila, da bo v to svrho prodala hraste. Tudi ona ga je zagovarjala, da do dobil majhno ka>-zen. Po prestani kazni pa prejme nagrado. Sploh so ga ženske stalno nagovarjale k umoru, on jim pa ni ničesar obljubil. V začetku letošnjega maja ga je Skvarčeva znova opozorila, da se za umor njenega moža nudi ugodna prilika, bo drugo jutro zgodaj gnal kobilo k žrebcu nekam na Hrvatsko. Povedala mu je uro odhoda in mu ponudila tudi uro budilko, da bi se pravočasno zbudil. Povedala mu je tudi, da bo njen mož kobilo gnal skozi vas Cerklje. Svetovala mu je, naj ga počaka v gozdu Veliko Mrasevo. Tudi na ta načrt Banič ni pristal, ker je sumil, da namerava Skvarčeva najeti še kakšnega, morilca, sum pa bi vsekakor padel nanj! Iz previdnosti tisto noč ni spal doma, pač pa pri Vintarjevih v Naklu. Spal je v hlevu, skupaj z domačim sinom Francetom. Ko na vse to nisem pristal, pravi Banic, so me ženske pričele nagovarjati, naj Skvarča na poti v vinograd samo udarim. Dotolkla pa bi gospodarja tista, ki bi Šla z njima v vinograd. Ko je Skvarč šel s kobilo zaradi preizkušnje zopet na Hrvatsko, je Skvarčeva ponudila Baniču budilko in tudi samokres, s katerim naj bi njenega mota ustrelil v mra- še\skem gozdu. Tudi to pot je ponudbo odklonil In ni sel na prežo. Umor sam pa je Banič opisal drugače, kot je izpovedal pred sodiščem. Ob usodni priliki — pravi Banič, me je Liparjeva nagovarjala, naj Skvarčo samo udarim, pa dobim obljubljenih 500 din za nagrado. Zato je res Skvarča dvakrat udaril z aka-cijevim kolom, ki sem ga držal v desnici. Zato je zadel Skvarča po levem nadlaktu. Tedaj se je mož nekoliko obrnil nazaj, dvignil levo roko v obrambi h glavi ter vprašal Kaj pa to pomeni, Franci!? DrugI udarec je napadenega zadel po prstih leve roke. Mož je kriknil: Kaj Je pa zdaj ? in padel. Na tleh ležeč as mu je zasmilil in ga ni več udaril, čeravno ga je v to aSBa Liparjeva. Planila Je tedaj proti njemu, mu iztrgala kol, katerega je držala z obema rokama in trikrat udarila na vso moč po Skvar, cevi glavi, nakar je mož umolknil. Po dejanju je Liparjeva, olajšano dejala: No, hvala bogu, adaj smo pa rešeni vseh skrbi. Ne bo nam več groafl, da bo nas postreHL Na Skvarč evem domu je gospodinja vprašala, kje je mož. Prinesla je zelenko žganja, rekoč: Hvala bogu, zdaj ga pa le p* Jta, kolikor hočeta! Med tem pa je žena oz. gospodinja izrazila bojazen, da je možno, da ga nista popolnoma ubila in da bi utegnil pokojni Skvarč le priti domov. Liparjeva pa je to bojazen zavrnila, rekoč: Ga ne bo, sem ga fte jas toliko, da ga ne bo! Rejenka 2okalj Tereza pa se je smejala. Preden smo odšli iz vinograda domov, mi je Liparjeva dala piti žganje, kar iz ste. klenice. Drugi dan po zločinu mi je Liparjeva zjutraj v spalnici pri Skvarčevih izročila din 500.—. Bila sva sama. Preden pa mi je naštela denar, me je prosila: France, daj mi roko, da me ne bos izdal, da sem ga Jaz ubila. Samo če mi to obljubiš, tt dam denar! Segel sem ji v roko in obljubil, da bom molčal na kar mi je izročila denar. Žena pokojnega Marija je tudi svetovala, da naj rečemo, da je šel Skvarč zjutraj že po dogodku od doma ob dveh. Ob tej priliki so bile vse tri ženske skupaj v sobi. Skvarčeva je še pripomnila, da bo ona povedala na sodišču, da mu je dekla Liparjeva pred odhodom skuhala še vina, nakar je odšel mož v vinograd. Pri strašnem zločinu js vsekakor čudno, da Banič svoje nove izpovedi ni povedal v svojo obrambo že pri glavni razpravi, ko je povsem jasno čul iz ust predsednika senata, ko je zastavil na priče neko vprašanje, da v stvari ne gre za šalo, temveč za 2> štrik«. Čudno je tudi v njegovi novi izpovedbi, da ni hotel pristati na izvršitev zločina, če mu je pokojnikova žena Ma_ rija obljubila nagrado v znesku 20.000 din, žokaljeva pa še 6000 din. Naenkrat pa mu je zadostovala nagrada, ki mu jo je obljubila dekla Liparjeva v znesku 500 din. Če pride do obnove procesa, bo sodišče vsekakor težko verjelo novi Baničevi izpovedbi. rekordno cono bencina. Zato pa rase ko- • lesarski promet. Kolo ni danes nikak luksus, saj se ga poslužujejo predvsem socialno nižji sloji. S kolesom se vozimo na delo in z dela, s kolesom si privoščimo ob nedeljah in prostih dneh izlete v naravo. Cene kolesom tudi niso previsoke, lahko si jih kupimo tudi pod ugodnimi pogoji. Zato ni čudno, da ima danes že vsak šesti Slovenec kolo. 8 porastom kolesarjev nastaja pa tuđi pereče vprašanje, kako urediti kolesarski promet. DOBRE CESTE Ako se vozimo po francoskih cestah, ki so gotovo prvorazredne, opazimo na cesti pešca, voznika, kolesarja in avtomobi-lista. Promet je zelo živahen, na deželi pre sega celo našega po manjših mestih. In vendar se na vseh francoskih cestah ne pripeti toliko kolesarskih prometnih nesreč kot samo pri nas v Sloveniji. Vzroka je iskati v krasnih širokih cestah brez ostrih ovinkov in pa v pametni disciplinirani vožnji kolesarjev, motociklistov in avto-rnobUistov. Inž. Lapajne se v svojem predavanju zavzema za ločene kolesarske poti. Istega mnenja Je tudi dr. Vrhunec in drugi. Res je sicer, da hi bila ta rešitev idealna, a skušnja nas uči, da finančni proračuni tega ne bodo odobravali. Pri novih cestah hi to bilo lažje, ker bi obenem v načrtu In proračunu bile vključene že te ločene poti, a kaj bo pa s starimi cestami? Ali bodo te pustili v sedanjem razdrapanem stanju in poleg njih gradili kolesarske poti ali pa se za stare šeste sploh ne bodo več zmenili? Boljša in tudi pametnejša rešitev je v tem, da gradimo lepe široke ceste brez ovinkov. Obenem moramo pa paziti, kdo je na cesti oziroma na kolesu, ker ni vseeno, ali balancira trezen ali pijan kolesar, kakor tudi ni vseeno, ali ta kolesar pozna in se drži prometnih pravil ali ne. Tudi ne bi smelo biti vseeno, če vozi kolesar normalno ali pa divja po cesti kot splašen konj. Poudarjam še enkrat: dobre ceste, po katerih naj vozijo pametni ljudje in število prometnih nesreč se bo skrčilo na minimum. KOLESARSKE ORGANIZACIJE Pisec članka od dne 15. t .m. Z.G. poziva kolesarje, naj se organizirajo in tako posegajo aktivno v reševanje prometa na naših cestah ter si priborijo tisto, kar jim gre po številu, socialnem pomenu vozila in prispevkih za nove ceste. Zdi se mi, da pisec ne pripada nobeni stanovski organizaciji in da tudi ni nikoli čutal suhoparnega poročila o tem ali onem občnem zboru ali letnem kongresu te ali one stanovske organizacije, ker se tako naivno zaupa v moč organizacije kot naj bi bila kolesarska. Organizacij je danes dovolj in preveč, le gospodje na me roda jnih mestih so slepi in gluhi za vse. Edllni odgovor na vsa prizadevanja je kvečjemu obljuba ali pa izgovor na prazno blagajno. Zato imam vtis, da je kolesarska organizacija s ciljem zboljšanja cest nepotrebna, ker ne bo imela nikakih uspehov. Potrebna pa bi bila slična organizacija, ki bi svoje člane učila manir na cesti. V Franciji imajo kolesarska društva, katerih člani so vzorni vozači in res pravi samari jani na cesti in v življenju. In ti delajo po cestah red mesto policajev. Pustimo misel na organizacijo, sicer se bodo oglasili vsi, ki upora hl jao ceste od pijanih pešcev do desetih bratov in zahtevali v svojih organizacijah tudi zase ločene poti. Vzgojimo najprej ljudi, da bodo sposobni za lepše ceste, katere hočemo ln moramo imeti, da bomo mirno vozili po njih. D. F. Iz Trbovelj — Dragi Tone! Pridi takoj domov in dobiš vse papirje, ki jih potrebuješ, tudi jaz sem že dobil dobro mesto za tebe. Trbovlje. — Tržne cene V sredo j'e bilo na tukajšnjem živilskem trgu izredno živahno. Ni bil sicer plačilni dan, vendar so pa kmetice in branjevci založili stojnice in tržne lope z vsemi dobrotami. Na trg je pripeljalo tudi več dolenjskih kmetov zgodno sadje, zlasti hruške in jabolka, ki so jih prodajali po 4 din kg. Več voz je bilo že v prvih dopoldanskih urah razprodanih. Kmetice so prinesle na trg zlasti mnogo perutnine, jajc. sočivja in sadja. Cene jabolkom in hruškam so se gibale okrog 4 do 5 din kg, slivam 6 din kg. marelicam in breskvam 6 do 8 din kg, fižol v stročju 4 din, zelje 4 din, kumare 4 do 5 din. paradižniki 6 do 8 din, češnje 3 do 4 din kg. Piščanci so stali 11 do 14 din, kokoši pa 24 do 28 din. Kakor se torej vidi, sc cene sadju na tukajšnjem trgu.še zelo visoke in ker je letos sadje, zlasti jabolka in hruške ter marelice in breskve, dobro obrodilo, bi bilo prav, da bi sc cene sadju, ki je važen del ljudske prehrane, primerno regulirale in nadzirale, da bi se tako preprečilo oderu-štvo. — še bodo tombole Komaj je minila gasilska tombola, že se pojavljajo novi prodajalo srečk, ki skušajo na vse načine prepričati kupce, da bodo našli srečo. Tokrat gre za invalidsko tombolo, ki bo 6. av£M sta. Tukaj?nji invalidi, ki bodo to tonlfeo-lo priredili, pravijo, da so določili ceno srečki na 2 din zato, da bi bila možnost zadetka čim večja in da bi spravili čim več srečk v denar. Kot dobitke so določili 23 tombol, od katerih je 20 dvokoles in 5 kuhinjskih oprem in še preko 400 praktičnih dobitkov. Morda pa bodo imeli vojni invalidi res srečo, katero jim tudi želimo, ker bo tombola na nedeljo, ko pride v Trbovlje tudi mnogo tujcev, ker bo proslsvs 40-Ictnice Zveze rudarjev Jugoslavije. — Huda vročina je pritisnila tudi v naši dolini. Toplomer je kazal danes opoldne v senci ekrog 26 stopinj, popoldne ps je še poskočil. Proti večeru se ie sicer nekoliko pooblačilo, vendar se ozračje ni posebno ohladilo in tudi ne ksže, da bi nastopil dež. Če sc bo sedsnjs vročina pretvorila v sušo, utegne nastopiti tudi v naši dolini pomanjkanje vode, kakor prejšhjs poletja, kadar več tednov ni deževalo. — »Amerikanci« v domovini. Te dni se je preko Dunaja in Bremena vrnil v Ameriko tukajšnji rojak g. Pavel Berger, re-stavrater v Chicagu v Združenih ameriških državah. G.Pavel Berger, brat tukajšnjega trgovca g. Ivana Bergerja, je odšel v Ameriko leta 1912, kjer si Je a pridnostjo in varčnostjo ustvaril lepo uspevajoče gostinsko podjetje. Ko se Je leta 1923 vrnil prvič v osvobojeno domovino na obisk svojih domačih in drugih prijateljev, Je bil gospodarsko že toliko utrjen, da Je lahko z zadovoljstvom zrl v brezskrbnejto bodočnost. Letos meseca maja Je sam* essssss prav do zadnjega ostanka, ker so skozi in skozi parf umirana: ELI DA MILA svojo domovino, svoje sorodnike, prijatelje in znance. Med drugim se je udeležil tudi odkritja kraljevega spomenika in proslave 30-letnice trboveljskega Sokola dne 18. junija, prepotoval pa je s svojim velikim »Bulckom« vso Jugoslavijo in se poklonil tudi na grobovih jugoslovenskih vladarjev na Oplencu. odkoder je krenil v >olnčno Dalmacijo in se odtod zopet vrnil v Trbovlje. Na svojem povratku je priznal, da je Amerika lepa in bogata kot njegova nova domovina, toda neprimerno lepša je njegova prava domovina Jugoslavija, ki je nikdar ne bo pozabil. — Za ča^n njegovega letošnjega bivanja v Evropi pa je prepotoval tudi mnoge kraje v Nemčiji, Italiji in Švici, tako da je bil letos skupno preko 3 mesece v Evropi, katere si je oplMal dobršen del od dobre ln slabe strani. — G. Berger si je pred desetletji izbral za življenjsko družico gospo Pavlo iz znane ugledne Volkerjeve rodbine, ki mu je rodila tri postavne slovenske Američane, ki mu v času njegove odsotnosti skrbno in vestno vodijo veliki restavracijski obrat v Chicagu in sedaj težko pričakujejo, kako jim bosta vračajoča se oče in mati pripovedovala o življenju in utisih v njihovi pravi domovini. — Gospodu Pavlu Bergcr-ju in njegovi družini želimo v daljni Ameriki še mnogo sreče, zlasti pa, da so li enkrat srečen, zdrav in zadovoljen za vedno vrnil v domovino. — Gasilska vaja. Tukajšnja rudniška gasilska četa je priredila v Četrtek večjo gasilsko vajo na tukajšnjo vodensko šolo. Vaja je bila mišljena za primer požara šole, pri katerem bi bilo treba reševati iz gorečega poslopja mladino. Vaja je popolnoma uspela, kar je pripisati odlični tehnični izvežbanosti in spretnosti moštva rudniške gasilske čete. Tekom poletja bo še več vaj in bo zlasti zanimiva vaja, pri kateri bodo sodelovale vse 4 gasilske čete v dolini. — Prah na cesti. Četudi občinski škropilni avto škropi banovinsko cesto Trbov-lje-kolodvor večkrat na dan, se vsled vročine dvigajo oblaki prahu za vsakim avtomobilom, zlasti pa avtobusi, ki vozijo na postajo ln nazaj. Temu bi bilo edino od-pomoči z asfaltiranjem ali betoniranjem cestišča, s čimer se pa v dog.edni bodočnosti ne more računati, ker ni sredstev, četudi bi bilo materijala ln delovnih sil dovolj na razpolago in tako se bomo morali za nekaj časa še zadovoljiti s sedanjimi cestami. — Novi avtobusi. Te dni si je avtobusno podjetje Zemljan nabavilo nov moderen avtobus, ki bo prevažal potnike na progi Trbovlje—kolodvor in nazaj. Prihodnje dni pa pride v promet na tej progi popolnoma nov najmodernejše opremljen avtobus podjetja Dolanc. Ta avtobus bo precej daljši od sedanjega in tudi bolj širok in bo imel okrog 34 sedežev ln nekaj stojišč na zadnji strani, kar bo novost. S sedanjim avtobusom pa namerava podjetje Dolanc uvesti nekaj novih izletnih prog in sicer Trbovlje—Celje. Trbovlje—Logarska dolina, itd., kar bo gotovo ugodno za izletnike ob nedeljah in praznikih zlasti sedaj, ko je cesta Trbovlje—Savinjska dolina lepo preurejena za avtobusni promet. Kakor se torej vidi, Trbovlje tudi v prometnem ozi-ru stalno napredujejo in če se pomisli, da smo ie pred dobrimi 15 leti hodili peš po blatni cesti iz postaje do Trbovelj, lahko rečemo, da napredujemo v prometnem o žiru naravnost z ameriško brzino. \? I_J«t*!wers — Nogo mu Je zdrobilo. Pod težko nato-vorjen voz je prišel v Murščaku učenec Friderik Vrbnjak, ki so mu kolesa zdrobila desno nogo. PRAVI POVOD Mali Mihec opazi med kopanjem, kako se njegov tovariš potaplja. Brez pomisleka skoči za njim in ga potegne is vode. Vse mesto je navdušeno nad njegovim junaštvom in občinski svet sklene prirediti njemu na čast slavnosten večer. Povabijo tudi Mihca in ▼pričo vseh mu pripne župan na prsi kolajno. — Ni ml tseba praviti, sakaj je naš maU Junak odlikovan, — se obrne župan k občinstvu. — To nam bo povedal sam. Mihec, zakaj si rešil svojega tovariša U ^ #jBsa*n«. Naša kolesarska anketa Kolesarji, organizirajmo se! čudno je, da se izmed 180.000 kolesarjev v Sloveniji ne najde niti 20 ljudi, ki bi bili voljni povedati javno svoje mnenje in sprožiti predloge h kolesarski anketi, ki jo je razpisal ^Slovenski Narod«, človek bi mislil, da bodo tozadevni dopisi z raznimi predlogi in nasveti kar na debelo deževali v uredništvo in da bo obseg lista mnogo premajhen samo za tiste dopise, ki so res zreli za objavo. Brez dvoma je to zelo značilno — kakor piše dopisnik Z. G. v ^Slovenskem Naroduz dne 15. julija t. L, da smo kolesarji vse preveč brezbrižni za svojo usodo in velikodušno dopuščamo, da vsako toliko nekdo zaradi lepšega ali z re3no voljo, da pomaga tudi kolesarjem na pravo pot v naši prometni kolobociji, izpregovori nekaj morda tudi zelo uvaže-vanja vrednih besed pa — amen. Res je da se ta naša brezbrižnost nam že danes kruto maščuje, pa kakor vidimo, se bo spričo naraščajočega cestnega prometa v bodoče še hujše maščevala, če se ne bomo pravočasno zavedli svojih pravic, ki jih imamo na naših cestah. Bodimo uver-jeni, da nam teh pravic ne bo nihče ponujal ali pa nas spominjal nanje tako, kakor nas spominjajo na dolžnosti, ki jih imamo kot kolesarji napram državi in cestnemu fondu. Na drugi strani pa se tudi malokateri kolesar zaveda, da z vožnjo na kolesu po prometni cesti, stavi na kocko svoje lastno življenje, lahko pa tudi življenje drugih. Marsikdo se zanaša samo na svojo izvež-banost in duhaprisotnost, toda vse te njegove lastnosti ga puste pogosto na cedilu. Drugi pa zopet pri vožnji s kolesom ne misli ne na eno in ne na drugo, zato pa tudi temu primerno vozi tako, da se ga boji na cesti vsak, bodisi avtomobilist, kolesar ali pešec. Komur je mar splošni dobrobit kolesarjev, bo izvajanjem zgoraj omenjenega dopisnika rad pritrdil ter jih z obema rokama podpisal. Najumestnejši pa se mi zdi njegov predlog, da naj bi se ustanovila kolesarska organizacija, ki naj bi se pečala izključno samo s kolesarskim prometom in kar je s tem v zvezi. Delokrog te organizacije bi bil tako obširen in pomemben, kakor morda nobene druge strokovne organizacije, čeprav nekatere teh organizacij nudijo svojim članom vse, kar jim je v danih razmerah nuditi mogoče. Pred vsem bi imela kolesarska organizacija več ko dovolj posla z našimi do skrajnosti desolatnimi cestami, ki niti od daleč ne odgovarjajo današnjemu prometu. Da je vprašanje cest pri nas zadosti pereče, nam dokazujejo ankete in razni ukrepi Društva za ceste v Ljubljani. Poleg cestnega vprašanja pa bi bila menda najvažnejša naloga kolesarske organizacije, da bi poskrbela za izdajo cestno prometnih predpisov ter seznanila z njimi ne samo svoje člane, temveč celokupno prebivalstvo, če bi bili vsi prebivalci poučeni O cestno prometnih predpisih ter se tudi po njih ravnali, je popolnoma logično, da bi prometnih nesreč ne bilo toliko kakor Jih je zdaj. Pri nas se cestno prometni predpisi sicer izvajajo, toda vprašanje je, kdo jih pozna do potankosti tako, kakor bi bilo potrebno. Vsak. bodisi kakršenkoli zakon, na podlagi katerega se nekaj prepoveduje, odnosno zapoveduje, ima vsakdo priliko, da si ga za mal denar nabavi, ali pa tudi izposodi ,nakar se lahko točno pouči o njem in se po njem ravna, če noče, da ne pride s to prepovedjo ali zapovedjo navzkriž. Popolnoma drugače pa je s cestno prometnimi predpisi. Vsi mislimo, da se ravnamo po cestno prometnih predpisih, bodisi pešci in vozači, toda ne pozna jih pa menda nihče več kakor toliko, kolikor nam jih po potrebi policijski organi sproti vte-po v glavo. Pa še ta pouk sprejemamo z godrnjanjem in zabavljanjem samo zato in v toliko, kolikor ga moramo, ker smo v to prisiljeni. Zato bi ne bila ta naloga za kolesarsko organizacijo nič manj važna, kakor cestno vprašanje. Ker pa se bodo kljub vsem varnostnim odredbam prometne nesreče gotovo še dogajale, zato naj bi bila tudi naloga kolesarske organizacije, da nudi pri nesrečah prizadetim svojim Članom pravno varstvo, za kar naj bi si oskrbela odvetnika-stro-kovnjaka, ki bi se posebno bavil s prometnimi vprašanji in predpisi. V veliki večini primerov je največ odvisno od tega, ali te zagovarja strokovnjak, ki svoj posel razume, do potankosti, ali pa povprečnež, ki misli samo na svoj honorar, ki ga bo itak dobil, če njegov klijent pravdo dobi ali izgubi. Poleg tega pa bi morda prišlo pri kolesarski organizaciji v poštev tudi vprašanje kolektivnega zavarovanja članov, za primer prometne nesreče. Saj vsi vemo, da je kolo prometno sredstvo nižjih slojev, ki žive iz rok v usta že v normalnih razmerah, če pa pride nepričakovana prometna nesreča v obliki telesne poškodbe ali celo smrti, je pa pomanjkanje in lakota v družini neizogibna. Zato bi bilo na mestu, da se tudi o tej točki razmišlja pri eventualni bodoči kolesarski organizaciji. Končno pa bi prišlo v poštev kot zabavni in poučni del tudi predavanja in izleti, izključene pa bi ne bile tudi razne prireditve. Nastane še samo vprašanje, kakšno bi bilo zanimanje kolesarjev in seveda tudi kolesark za kolesarsko organizacijo? Ali bi se jih odzvalo zadovoljivo število klicu pripravljalnega odbora, ter pristopilo v organizacijo? Skušnje nas uče, da Slovenci za potrebne organizacije nimamo smisla in ne čutimo potrebe zanje, dokler nam ne prične teči voda v grlo. Kadar pa pridemo I v stisko, pa zdihujemo in tožimo, obenem pa zabavljamo čez tisto organizacijo, da m ničesar storila za nas, katere nismo nikdar podpirali s svojim članstvom niti v gmotnem niti v moralnem pogledu, če pa gre za organizacijo, ki nam nudi kakršnokoli zabavo, smo pa pripravljeni takoj pristopiti in jo tudi podpirati, četudi imamo z njo samo izgubo. Toda kljub temu bi bilo vredno tvegati poizkus, ustanoviti kolesarsko organizacijo ter pozvati vse kolesarje in kolesarke, da prijavijo svoj pristop k organizaciji. Uspeh bi bil zadovoljiv že, če se prijavi ena tretjina kolesarjev iz dravske banovine, kajti 60.000 članov že nekaj pomeni v organizaciji, bodisi na znotraj kakor tudi na zunaj pri oblastvih. Pred vsem pa bi bilo želeti, da se tozadevno sliši več glasov izmed prizadetih kolesarjev, zato naj bi se vsaj nekateri oglasili h kolesarski anketi v »Slovenskem Narodu«, ki nam je tako hvalevredno na razpolago, kjer moremo objavljati naše težnje, ki so do skrajnosti pereče. Končno naj omenim še tole: Povsod v vseh dopisih se govori le o kolesarjih, naše kolesarke pa bi kdo mislil, da prepuščamo njihovi usoch\ ali bolje rečeno; da jih ignoriramo kljub temu, da jih ni dosti manj kakor kolesarjev. Toda temu ni tako! Resnica je le ta, da, kakor je katerakoli zastopnica nežnega spola na kolesu, pa najsi bo v krilu ali v hlačah, jo smatramo za kolesarja ravno tako, kakor njenega tova-} riša, ki jo spremlja. S tem bi bila menda popravljena napaka v pričujočem dopisu, kjer se govori v pretežni večini samo o kolesarjih, obenem pa tudi zamera pri nežnem spolu odpuščena. Zato stopimo vsi kolesarji brez razlike spola na plan, za ustanovitev naše kolesarske organizacije! J. K. Dobre ceste nam dajte! Rajhenburg, 20. julija Predavanje inž. Lapajne ta pod okriljem ljubljanske sekcije UJIA je vsekakor zbudilo veliko zadovoljstvo med kolesarji, ki bodo agilnosti sekcije gotovo hvaležni, da se je zanje zavzela, še bolj pa bodo hvaležni ~ Slovenskemu Narodu«, ki jim ja dal priliko razpravljati javno o tem perečem vprašanju. NAŠE CESTE Vsak naš pešec, voznik in kolesar, kakor tudi avtomobilist, pozna dobro naše ceste in dvornim, če je kdo z njih stanjem zadovoljen. Pa ne le domačinom, celo tujcem so nase ceste dobro znane in vsak. ki je kdaj na nje zavozil, mu je b'lo žil vozila in užitka na potovanju, kateremu je moral dati slovo zaradi stanja slabil »pešpoti«. Kako dobro so o naših cestah informirane tujskoprometne pisarne v inozemstvu, naj navedem samo en dokaz. Neki primorski Slovenec, ki živi v Franciji, se je letos odpravljal s svojim avtomobilom v domovino. Obrnil se je na poto- valno pisarno v Metzu. da bi mu nosvo-tovala najbližjo in najboljšo pot do Gorice ter izrazil željo, da bi rad potoval skozi Ljubljano. Prejel je odgovor z nasvetom, naj se ne poslužuje ju gosi oven sk'n cest. ker je nevarnost, da z vozilom ne bo prispe' srečno na cilj, kajti ^jugoslavensko pešpoti« niso primerne za motorna vot la. S kakimi občutki je čital gospod ^prijazen« odgovor in opomin, si lahko niisTino. Toda njegova ljubezen do lepot Slovenije je bila močnejša od nevarnosti za vozilo, zato st- ni ustraši cest. Tako je storil en, vrli Jugoslovan, tujec bi ga ne posnemal. Mislim, da je taka »propagen-da« zadosten opomin merodajnfm krogom, da posvetijo izboljšanju naših cest večjo pozornost, pa brez odlKŠMiJa, ker bo s'csr rana ''zkrvaveia. POUAST KOLESARSTVA • Cestni piomet 'e pri nas kljub obupnim cestam zelo ve; k, poncked celo rekorden. : Motorni promet se pri nas ne more dovolj razviti zaradi slabih cest, visokih taks an 1 f Stran 6 4LOTEN8E1 NAROD«. 104 V 21 dneh okrog sveta Za polet okrog sveta Je plačal Američan Lee kot prvi Zračni promet je dosegel nedavno nov velik uspeh. Ameriška zračna družba Pan American Airways je namreč organizirala prvi polet na progi New York-Lisabona-Marseille s potniki v svojem letalu »American Clipper«. S tem j< družba zaključil, krog rednih zrac nih zvez okro; zemlje. Preden sr je vnel boj za rerl-ni zračni promet med Evropo in Ameriko na najtežjem prekooce-anskem odseku, jr letelo več drznih letalcev čez ocean Med njimi je najbolj zaslovel Lind-bergh, ker je letel prvi in brez spremljevalca. Nekaj takih poletov se je pa končalo tudi tragično. Sledili so poštni poleti prometnih letal nemške Lufthanse, pogan jani s krovov ekspresnih parmkov Feveionemškega Uoy da. S tem je bil skrajšan čas poštnega prometa med Evropo in Ameriko za dobrih 24 ur. Potniški promet med Evropo in Ameriko so otvorili najprej »Zeppeli-ni«. Znano je, da je bil ta promet pozneje ustavljen deloma radi prepovedi Amerike prodajati Nemčiji helij, neobhodno potreben za varne polete z zrakoplovi, deloma pa zaradi odklonilnega stališča ameriške vlade napram nemškim zračnim progam. Nemška Lufthansa, ki so njena letala v zadnjih dveh letih že opetovano varno preletela prekooceansko pot med Evropo in Ameriko, si je zaman prizadevala doseči koncesijo ameriške vlade za otvoritev rednega zračnega prometa preko oceana. Lani sta organizirali angleška družba Tmperial Airways in ameriška Pan American Ainvavs več izrednih poskusnih poštnih poletov čez Atlantski ocean. Po pridobljenih izkušnjah sta se pa lotih ne samo organizacije rednega poštnega, temveč prvič v zgodovini tudi rednega potm-Skega prometa z orjaškimi letali. Varno potovanje na tej najtežji prekooceanski zračni progi je bilo organizirano s pomočjo velikih prometnih letal »American Clipper«:. Ta letala so tako velika, da lahko rx>triiki med poletom tudi promertira-yo po krovu m da imajo v njih vse udobnosti Polet iz New Yorka do Marseillea traja 24 ur in ta čas je za potnike v vsakem pogledu zelo dobVo poskrbljeno. V prostorni jedilnici jimS postrežejo z najboljšimi jedili, na razpolago imajo salonske kabine, umivalnice, radio, mnoge leste m revije, torej vise, kar more nuditi čio-mfku najudobnejsi moderni promet. Po prvem poletu ia Nevv Yorka v Mar- * selile s povabljenimi gosti so otvorili te dni zračni promet preko oceana v obeti smereh. Izmed pomembnejših zračnih prog, ki prihajajo v pošte v za najhitrejši polet okrog sveta v 20 dneh, naj omenimo v prvi vrsti proge Marseille—Hong-kong (trikrat tedensko), Honkong—San Francisco, San Francisco—New York m končno najnovejša zračna proga New York—Marseille. Prvi potnik, ki se je prijavil za polet okrog sveta, je bil družabnik ene najstarejših nevv vorških tvrdk Nor man C Lee. Mož ima za seboj že nad 1000 ur potovanja z tetah. Star je 43 lat in bil je prvi Američan, odlikovan med vojno z vojnim križcem. Lee je krenil 20l junija iz New Yorka v San Francisco, naslednjega dne iz San Francfsca v Hong*-kong. 30. junija iz Hongtoonga v Bang*-hok. 2. julija z letalom holandake letalska družbe KLM v Amsterdam, kamor je prispel 6. julija. se istega dne je odletel v Pariz, 7. julija pa v Marseille, odkoder jo nastopil 9. julija pot v New York s prvim rednim letalom Pan American Air-ways„ poslanim iz Evrope v Ameriko. Med potjo je bil 5 noči v letalu, 14 noči v hotelih, in samo tri dni ni letal. Za polet okrog sveta je plačal v našem denarju okrog 90.000 din. Bodoči letalski red svetovnih zračnih prog okrog sveta bo urejen tako, da bodo izgubili potniki čim manj časa s čakanjem na zvezo. Tako bodo lahko prihranili najmanj tri dni. V bližnji bodočnosti bodo gotovo letala velika potniška letala čez ocean tudi ponoči. Zaenkrat letajo samo podnevi. Tako bodo prihranili še nekaj časa in 14 dni trajajoče potovanje okrog sveta ne bo več spadalo v deželo pravljic. Pred 30 leti 25. julija 1909, je preletel francoski letalec in konstrukter Louis Ble-riot z letalom lastne konstrukcije prvič Doverako ožino Rokavskega preliva. Ob slavnostnem sprejema je Bleriot izjavil: Mnogo hitreje, nego al mislijo ljudje, bo ta moj polet — 21 milj — prava malenkost, ker bodo letala letala na tisoče milj daleč čez oceane in po zračnih progah. Bleiiotovo prorokovan je se je izpolnilo v 30 letih in njegove sanje so bile morda že prekoračene, kajti polet okrog sveta, ki ga ima za seboj ameriški borzni senzal Norman Lee, ni velik uspeh poedinca, temveč redna zračna pot na normalnih zračnih progah s krožnim voznim listkom. Potovanje okrog sveta z letalom je trajalo komaj dobrih 20 dni. General Bruce umrl svoje življenje je posvetil poskusom priplezati na vrh Monnt Everesta sredi udeležence«/ ene svojih ekapedlclj rz Londona poročajo, da je umrl brigadni general Charles G. Bruce, bivši kolonialni častnik, navdušen planinec, star 73 let Pokojni je posvetil skoro vse svoje poskusom, premagati najvišjo go- ro sveta Mount Everest v Himalaji Njegova najbolj vroča želja, da bi prvi stopil na vrh tega gorskega orjaka, ki smatrajo Angleži zmago nad njim za svojo narodno čast že zato. ker je to najvišja gora na ozemlju njihovega imperija, se mu ni izpolnila, čeprav je organiziral, vodil in financiral mnoge zelo drage ekspedicije. Bruce je veljal za najboljšega poznavalca Mount Everesta in razmer v Tibetu. Tam je preživel na ekspedicijah ali na pripravljalnih študijah znaten del svojega življenja in premagovati je moral najrazličnejše ovire ne samo na svojih ekspedicijah na gorske orjake, temveč tudi v občevanju z ljudmi. Nekoč, ko je bil gost vrhovnega lame v Ronbucku, je bil pogoščen s čajem, pripravljenim tako. kakor ga pijo tibetski menihi ob svojih verskih obredih. Caj je bil slan, zabeljen z žalta-vim maslom. Odkloniti ga, bi pomenilo težko žalitev gostitelja. Bruce si ni znal pomagati, moral je piti to brozgo. Posledica je bila težka bolezen, pa tudi dober nauk za bodoče. Na drugih ekspedicijah je Bruce odklanjal vse podobne počastitve, sklicujoč se na obljubo, da ne more sprejeti nobene zdravice, dokler ne doseže svojega cilja, vrha Mount Everesta. Enako diplomatsko si je pomagal pozneje iz vseh kočljivih položajev. Nekoč je predstavil tibetskim predstavnikom oblasti vse udeležence svoje ekspedicije kot menihe, namenjene na Mount Everest, kamor naj bi se bili zaobljubili. Bruce je napisal dve knjigi, obe o svojem konjičku — Strehi sveta. Dvajset let v Himalaji in Naskok na Mount Everest. S helijem na morsko dno Važen izum porožnifca ameriške vojne mornarice Poročnik ameriške vojne mornarice Charles Monsen, ki se je že dolga leta ukvarjal s poskusi, kako bi preprečil vse nevarnosti potapljanja, je skonstruiral aparat, s pomočjo katerega se dovaja po_ tagđjačem v skaiandru helij. Potapljači vdihavajo ta plin istočasno z navadnim zrakom. Prvi poskusi so se tako dobro obnesli, oa je ameriška vojna mornarica aHegPa uvesti, aparate s helijem za vse potapljače, pa tudi nekatere zasebne reševalne družbe so pripravljene, nabaviti za svoje potapljače nove aparate. Doslej se ni se nikomur posrečilo, spustiti se nad 200 m globoko v morje, že 100 m se smatra za izredno dober uspeh. V večje globine se spuščajo potapljači sa, mo v najnujnejših primerih. Toda nikoli se mogli potapljači muditi pod tem nevarnim pasom, ne da bi to škodljivo ifatvalo na njihovo zdravje, Močan vodni «MMk je Imel vedno slabe posledice, ko S» se jp*r|fll-*a dvigali sonet na površje. Pojavili so se najrazličnejši znaki bolezni otrpnenja s smrtnim izidom. Ko so to tako zvano kesonsko bolezen temeljiteje proučili, se je izkazalo, da jo povzroča dušik iz vdihavanega zraka, ki prihaja pod večjim pritiskom v kri. Ko potapljače potegnejo iz morja, kri ta dušik zopet izloči. Toda v mehurčkih, ki ostanejo v krvi jim povzročajo v nji motnje, čeprav potapljače zelo previdno dvigajo iz vode, ne morejo preprečiti teh mehurčkov. Tako so ostali mnogi potapljači vse življenje pohabljeni. Poročnik Monsen je pa prišel na idejo, nadomestiti mirujoči dušik v zraku z drugim tudi mirujočim plinom helijem. V mastna celicah, prilagođenih velikemu pritisku, so delali poskuse na mnogih ljudeh, ki so vdihavali namestu normalne zmesi kisfltdusik zmes kisika s helijem. To se je zgodilo' brez vsake nevarnosti, kajti hehj vpliva na človeško telo prav tako malo kakor dušik, Poskusi so poka- zali, da pride v kri mnogo manj helija kakor dušika in da ga lahko telo izloča, ne da bi se delali mehurčki, prav tako kakor pod normalnim zračnim pritiskom. S tem je pa tudi odpadel vzrok potapljaške bolezni, ker ne nastajajo več mehurčki, ki bi mogli škodovati potapljaču. Rezultati poskusov s celicami so bili potrjeni z velikimi uspehi pri resničnem potapljanju. Potapljače so spustili 400, 500 in celo 600 čevljev globoko, potem so jih pa razmeroma počasi potegnili na površje in znova spustili v morske globine, kjer so brez najmanjših težkoč gledali. Zdaj velja globina 1000 čevljev (320 m) in celo več za praktično dosegljivo. Vdihavam zrak potapljačem ni več nevaren. Ostal je samo še problem za tehnike. Po_ trebna je medeninasta čelada in gumijasta dovolj trdna obleka, da bo lahko kljubovala silnemu pritisku morske vode. Pa tudi ta problem je v laboratorijih že rešen. Pravi sneg in led v filmu V Hollywoodu so oni dan prvič rabili pravi sneg in led pri izdelovanju filma. Doslej so rabili vedno umeten sneg in sadro, toda Walter Wanger, ki izdeluje film >Zmaga<:, v katerem je prikazan Napoleonov poraz v Rusiji, je hotel ustvariti povsem veren film z vsemi podrobnostmi. Tako je bilo treba prikazati na filmskem platnu, kako topel zrak, ki ga izdihavajo igralci, v mrzlem ozračju zmrzuje. Zato je bil ta del filma izdelan v bivšem skladišču ledarne, ki je svoje posle likvidirala, ko so se razširili hladilniki, da ljudje ne rabijo več ledu. Skladišče je urejeno tako, da se lahko zniža v njem temperatura na —15°. VVanger ga je najel za 300 dolarjev tedensko. Ob 4. zjutraj, ko je v Hollywoodu najbolj hladno, so pognali ogromne stroje, ki so pokrili vso ploskev s snegom in ledom. Izdelati je bilo treba dobrih 30 ton ledu in vsaka tona velja okrog 5 dolarjev. Kor je treba ta proces vsak dan ponoviti, kajti led se Čez dan topi, se izdelovanje filma zelo podraži. Aparat za ugotavljanje lazi Clevelandski sodnik je odredil, naj uporabijo pri zasliševanju množestvenega mo. rilca Franka Delazila. ki mu dokazuje policija trinajst umorov, tako zvani detek. tor za ugotavljanje laži pri zasliševanju. To je mehaničen, dokaj kompliciran aparat, konstruiran na načelu, da človek tudi če obvlada mišice svojega obraza tako, da z nobenim njihovim drgetanjem ne izda. kaj misli, ne more obvladati vsega svojega telesnega sistema, da se pri lažnih izpovedih izpreminja napetost v možganih in da se ta izprememba pokaže v hitre j. Sem utripanju srca. To se pa pozna na žilah. Na aparatu so zapestnice, prožni pasovi, ki se med zasliševanjem pripno zasliaevancu tesno na zapestja, na senca pa dobi posebno občutljiv aparat, ki beleži utripanje srca. Poskusi so pokazali, da kazalec, ki beleži v aparatu utripanje srca, močno za- niha, če človek laže. Doslej pa tega aparata se niso praktično rabili pri zasliševanju zlf**11" kot mehanično pričo obtožbe. Clevelandski množestveni morilec Delazil, o katerem smo že poročali, je priznal tri umore, drugih deset, storjenih na enak način, pa trdovratno taji. Zato je sodnik sklenil, uporabiti mehanično pričo, da spravi iz njega priznanje tudi glede drugih zločinov. Prvi poskus se je zelo dobro obnesel. Preiskovalni uradnik je vpraševal Dela-zila najprej glede umora Florence Pollilo. ve, ki ga je Delazil že prej podrobno opisal Aparat je sproti potrjeval resničnost morilčevih odgovorov. Potem je uradnik vprašal morilca, kam je zakopal Delazil glavo niso čez, da se se wsdup Je skomignil s rameni, spominja več. __ aparata Js pa zmtMibT tn Delazfl je ha mnsnrrin na lasa. Ko so mn to povedati, Jb izpreraeml svojo prvotno tepoved m fes skrušen povedal, kam je zakopal glavo. Preiskava je dognala, da je govoril to pot resnico, kar je zabeležil tudi detektor. Toda na tistem kraju je bila pozneje zgrajena cesta in prekopati jo je bilo doslej težko. Druge umore Delazil še vedno taji, toda detektor beleži vse njegove odgovore kot laži. Psihiatri, ki so DelazOa preiskali, so ugotovili, da je duševno zdrav, vsaj tako, da lahko odgovarja za svoje zločine. Most dveh svetovnih rekordov Švedski inženirji grade čez reko Angermann v severni Švedski nov orjaški most Z gradnjo novega orjaškega mostu čez reko Anngermann v severni švedski bo prekosila švedska gradbena tehnika dva svetovna rekorda v gradnji mostov. Betonski obok kot glavni del mostu bo meril med svojimi temelji v strugi 264 m. kar je največji doslej doseženi uspeh konstrukter-jev. švedska je že imela en svetovni rekord v gradnji betonskih mostov z enim obokom, in sicer ko je bil dograjen pred petimi leti traneberski most v Stockholmu. Obok tega mostu je meril v razpetini blizu 200 m. Kmalu so pa prekosili Švede inženirji v Španiji. Zdaj zavzema švedska zopet vodilni položaj. Glavni obok bo vezal zapadni breg reke Anngerman z otokom Sando. Za otokom, preko katerega bo vodila nadzemna cesta, se bo nadaljeval most na betonskih stebrih in segal bo do vzhodnega breda reke. Tudi ta konstrukcija nima na svetu sebi enake, kajti na enem kraju sta stebra oddaljena drug od drugega 71.5 m. Glavni betonski obok grade v uporabo ogromne lesene konstrukcije, za katero so porabili 60.000 kubičnih čevljev lesa in 70 ton Žebljev. Na mesto so jo pripeljali že izdelano. Vozili so jo čez Sun na tovornih čolnih, dolgih 50 m_ Čolne so potem potopih, da se je forma zasidrala na pravem mestu. Lesena konstrukcija je grajena za nosilnost 5000 ton. Prepeljati jo na določeno mesto, ni bilo lahko delo. Računati so mogli s tem, da bo ustavila promet po reki najmanj za teden dni. Ker je pa na reki zelo živahen promet, zlasti zaradi prevažanja lesa za mnoge žage in druga les obdelujoča podjetja so morali graditelji izkopati začasni plovni preliv za ladjo z nosilnostjo 7000 ton. postaviti ob njem svetilnike in opraviti še druga dela. Pod mostom bo pot za ladje široka 50 m, kar bo zadostovalo tudi za največje ladje, vozače po reki v obeh smereh, tudi kadar bo reka narasla. Most bodo gradili dve leti in stroški bodo znašali približno tri in pol milijona švedskih kron, ali v našem denarju nad 30 milijonov dinarjev. Helsinki — mesto prihodnje olimpijade Na čelu finskega olimpijskega odbora je finski državnik in športnik, bivši minister Kekkonen Pred mnogimi stoletji so se v stari Grčiji redno vsako leto sestajali v mestu Olim-piji najboljši možje naroda, da so pomerili svoje moči v vseh panogah telesnih in duševnih vrlin. Zmagovalca teh plemenitih tekem so svečano sprejeli v domačem kraja in ga obsuli z največjimi častmi. S propadom grške države je pa zapadla pozabi tudi ideja tekmovanj v Olimpiji. Šele ob koncu preteklega stoletja je znova oživela in posledica tega so bile prve moderne olimpijske igre, prirejene v Atenah. Od tistega časa imamo vsako četrto leto olimpiado in vsa svetovna mesta se bore za čast, da bi jo smela prirediti. Na olimpijskih igrah ne tekmujejo samo športniki, temveč tudi umetniki vseh strok. Na olimpijadi v Los Angelesu je bil med drugimi nagrajen češki skladatelj Suka za svojo koračnico »V novo življenje«. Zadnja olimpijada je V finski prestolnici se zbere prihodnje leto gotovo nad 100.000 tujcev. Prestolnica se z vso vnemo pripravlja, da jih bo gostoljubno sprejela. Za olimpijske icjre je bi! že lani zgrajen olimpijski stadion, kjer jo prostora za 65.000 gledalcev. Za 3000 tekmovalcev grade 3 km od stadiona olimpijsko vas. ki bo kmalu dograjena. Pa tudi za nastanitev gledalcev bo dobro poskrbi leno. Večina bo stanovala v »plavajočih hotelih«, na velikih prekomorskih parnikih. zasidranih v posebnem pristanišču. Takih parniških hotelov bo 21. V okviru olimpijskih iger bo 132 tekmovanj za naslov s\e-tovnega prvaka. Prvič v zgodovini olimpijade so bila razpisana tudi tekmovanja brezmotornih letal. Te tekme bodo na pobočjih pri Jamijarvi, 200 km od Helsinkov. Kako se pa sporazumevajo tujci na Finskem? bo vprašal ta aH oni. Finščina nt bila leta 1936 v Berlinu. Prihodnja bi morala biti leta 1940 v Tokiu. Japonska prestolnica je pa organizacijo olimpijskih iger odpovedala in tako bo olimpijada prihodnje leto v prestolnici Finske, Helsinkih. Finska ali Suomi, kakor pravijo Finci svoji domovini, je najsevernejša evropska država. Razprostira se okrog Botniškega zaliva in na severu sega do Severnega ledenega morja. Preko Finske gre severni polarni krog. Zato imajo v severnih krajih Finske že polarno noč, trajajočo nepretrgoma dva meseca, in pa zelo ostro zimo. V srednji in južni Finski je zelo zdravo, toplo pddncbje, za kar se morajo Finci zahvaliti vplivu Baltiškega morja. V Helsinkih samih jc poletje zelo toplo, solnce sije ves dan in dež je redek pojav. Finska se naziva tudi dežela tisočerih jezer, kar pa ne odgovarja resnici. Kdor bi sc potrudil in preštel vsa finska jezera, bi jih naštel nad 35.000. Finska meri 390.000 km2 m od tega pokriva osmino voda. Za veslače in ljubitelje vodnega sporta je torej Finska pravi raj. Šeststo let je pripadala Finska Švedski, od leta 1809 je bila sestavni del carske Rusije, leta 1919 je pa postala samostojna republika. lahek jezik. Ona ni evropskega izvora, pač se pa kaše ▼ nji v veliki meri vpliv ruščine. Finci pišejo v batmtev. Ker se zbero na oHmpijadi večinoma Angleži, Nemci in Švedi, bo morala prestolnica poskrbeti za to, da se bodo lahko povsod sporazumevali v svojem jeziku. Za policijo in uradnike so priredili v Helsinkih mnogo tečajev nemščine, angleščine m češčme. Te tečaje je dovršHo nad 500 redarjev in uradnikov. Angleščine, nemščine in česčine se uče zdaj tudi usražbenci šeleznic, cestne železnice in mnogi trgovci Finska je znana po svoji gostoljubnosti in vsi prebivala si prizadevajo, da bodo gostje iz vseh delov SSSSal v deželi tisočerih jezer zadovoljni. Na česa finskega olimpijskega odbora, ki vodi vse priprave za olimpijske igre, je finski državnik, mmister Kekkonen, mož, ki je bil pred 15 leti mojster F"inske v skoku ob palici in svetovni prvak v troskokiu Finci ao narod žilavih, utrjenih športnikov* ki so v vseh krajih sveta proslavili ime svoje domovine. Ni dvoma, da bodo rud na olimpijadi prihodnje leto med prvinrH, ▼ lahki atletiki. Uspehi v proučevanju raka Ang'eski zavod za proučevanje raka je otvoril nov laboratorij v Mili Hillu. V slavnostnih govorih je bil izražen velik optimizem glede končne ugotovitve vzrokov raka in zdravljenja te nevarne bolezni. Bivši preč^dnik angleškega kraljevskega znanstvenega društva sir Frederic Go\vland Hopkins je izjavil, da so se sadnji poskusi že močno približali jedru problema in da so doseženi uspehi že zelo razveseljivi. Ugotovljeno je bilo, da podpirata nastanek in rast novih tvorb razen katrana in saj tudi arzen in anilin. Obenem se je pa pokazalo, da pospešujejo rast novotvorb samo izvestni sestavni deli teh snovi, ne pa ves katran in anilin. Naziranie. da se rak podeduje in da je nalezljiv, je zdaj že premagano. Res tudi ni, da bi absolutno ž.e.Uo obolenj nara-. ščalo, kajti upoštevati moramo to, da se je podaljšal* povprečna dolgost čioseSke. ga življenja m da je zdaj večje tudi ste«L lo ljudi v starosti, ko se rak najraje pojam. Zadnji pssfassl so tudi pokazali, cka je velika sorodnost med snovmi, ki pospešujejo nastanek in Širjenje raka in ki sna. dajo v prvi vrsti v skupine ogljikovih spojin, ter snovmi, ki jih Izločajo izvestna žleze, zlasti spolna. Raziskovalci na polju raka zato domnevajo, da je za postanek raka odločilni pogoj premajhno ah na drugi strani tudi preveč Intenzivno dela. vanje teh zlez, ki porušijo ravnotežje V celotnem SJSSjpi mItjciJm T PLANINSKI RESTAVRACm Gost: Kako dolgo bom pa moral se ča*> kati na polovico pečene kure, ki sem Jo naročfl že pred pol are? Natakar: Ko pride kdo m polovico, Menda boste priznali da ne moremo zaklati pol kure, drugo polovico pa \ »SLOVENSKI NAROD«, »• W Poglejmo Se malo za kulise Scenograf ln*. Frani in dekoraeiiski tlikar Skrniny naiih gledalliC „ x, , LJubljana, 22. julija. V prvem članku (dne 10. t m. Štev. 153) jem govoril v splošnem o tistih možeh za alUlsami. ki so no svojem delu in svojih sposobnostih zelo važni, često odločilno pomembni za uspeh umetnosti na odru. Govoril sem posebej o izredno težkih nalogah naših režiserjev, ki se morajo boriti s problemi, ovirami in nedostatki naših odrov, zlasti pa odra v Drami. Glavno, najtežje delo za naše operne, operetne in dramske predstave leži na ramah režiserjev, in uspehi uprizorjenih del so v največji meri njih zasluga. Godi pa se jim tako kakor gospodinjam, o katerih govorimo, da je prav tista najboljša, o kateri sploh — ne govorimo. Moja modra rajna mati je dejala: »Gospodinja vse znosi, vse uredi, pripravi in stori, naposled pa se iz-premeni v — nič!« Isto velja za režiserja. Kakor gospodinje se tudi njega spomnimo navadno le takrat, kadar mislimo, da ie treba kaj grajati. Ce je vse lepo in v redu, ga navadno pozabimo ali kvečjemu odpravimo s puhlo frazo ali navedemo njegovo ime. Umetniški banket ki se nam je nudil z odra. je bil Imeniten, nasičeni in napojem odhajamo iz gledališča, a kdo bi mislil na gospodinjo iin kuharico! No. tudi drugim za kulisami se godi tako, da jih največkrat plačujemo z molkom Nehvaležni smo, kar priznajmo! Tu sta še dva moža, cela moža, tako-rekoč vsak zase mož in pol. Scenograf inženjer F.rnest Franz in slikar Vaclav Skružny. Pred vojno smo uporabljali večinoma le stari stalni dekoračni materijal iz dunajskih ateljejev. Domači odrski mojstri in obenem slikarji so ustvarili prav malo novih kulis, in dekoracij. Zadnji odrski mojster, Louis Waldstein. strokovnjak odličnih mnogostranskih sposobnosti, je naslikal pred vojno največ novih dekoracij v naravnost obupnih razmerah. Gledališče namreč sploh ni imelo slikarne, niti skladišča za kulise in drugo opremo odra, (pohištvo, preproge, slike, kipe i. dr) Vse se je kupičilo, kvarilo in sproti uničevalo za odrom ali na dvorišču. Rajni dobričina Waldstein je moral slikati dekoracije kar na odru ponoči ali ob lepem vremenu na dvorišču za gledališčem. In tudi montiral, napenjal poslikana platna na leseno okvirje, je z delavci ponoči na odru. Večkrat je moral slikati tudi podnevi na odru, in osebje je pripravljalo repertoar na odriču v 2. nadstropju, včasih na v dvorani Narodnega doma brez odra in brez kulis___ Sele maja 1818 sem v Pragi na priporočilo pokojnega opernega tenorista, nepozabnega Pepika Drvote za Gledališki konzorcij angažiral že takrat priznanega češkega strokovnjaka Vaclava Skružnega in sicer za slikarja in inscenatorja v eni osebi. Ko smo prevzeli v upravo Še bivše nemško Jubilejno gledališče in osamosvojili dramo, je postalo Skružnemu delovanje za dvoje gledališč fizično in časovno nezmagljivo; treba je bilo za scenografijo poiskati posebnega strokovnjaka. Nekaj sezon je bil tako pomožni stalni scenograf akad. slikar Ivan Vavpotič, vzgledno spreten, produktiven in okusa bogat umetnik, ki je ustvaril mnogo krasnih inscenacij in čigar prostovoljno slovo od odra obžalujemo še dandanes. Na Vavpotičevo mesto je stopil mlađi inženjer arhitekt Ernest Franz, ki je takoj dokazal veliko veselje za novi poklic je glede slogov povsod doma, v arhitekturi izvedenec in zna svojo akademsko usposobljenost izkoriščati vedno zelo praktično in z vneto marljivostjo. Tako ima zdaj Skružny, ki še vedno včasih samostojno deluje kot scenograf v mladem ing. Franzu odličnega tovariša. Dekoracije se danes izvršujejo v takozva-nem paravan skem sistemu in iz ekonomskega ugodnejšega vidika na papirju. Ing. Franz izgotavlja osnutke za dekoracije in gredo ti osnutki v stotine. N. pr. za »Pikico in Tončka« 12 osnutkov, za »2ivega mrtveca« 10 osnutkov, a za vsak tak osnutek je moral napraviti prej mnogo skic. preden se je končno odločil za definitivni načrt, da ga izvrši v pravilnih dimenzijah in barvah Vaclav Skružny. Od L 1918. dalje se polaga pri vsaki premieri velika važnost na stilsko pravilno inscenacijo, in tekom dvajsetih let nove dobe našega gledališča ni bilo nobene uprizoritve brez docela ali vsaj deloma novih dekoracij. Zlasti v drami in v opereti je vsaka premiera v docela novi dekoračni opremi. Ing. Franz in Skružny torej uprav garata. Postopek je takle: gledališka uprava izroči izbrano delo režiserju, ki po temeljitem preštudiranju igre. opere ali operete poda svoje idejne predloge glede posameznih dejanj ali slik scenografu ing Francu. Scenograf iznova preuči delo in nalogo, po možnosti uvažuje predloge, izdela osnutke, načrte scen, in jih po eventualni korekturi režiserja predloži upravi gledališča v odobritev. Uprava oceni načrte tudi glede troškov in določi dan premiere. Končno redigirane osnutke dobiva Vac-slav Skružny v Izvršitev. Iz malih skic nastajajo poslopja, krajine, trgi ... naslikani na debelem zavojnem papirju, zlepljenem In pritrjenem na lesenih ogrodjih. Slikamo je zgradil Gledališki konsordj 1. 1919 in bo letos po dvajsetih letih svojega obstoja dosluiila- Poteg slikarne, velike dvorane, je ie skladišče dekoracij in drugega inventarja ter selo tesno in skromno stanovanje Skružnega: vse leseno in skrajno primitivno. Toda v primeri z razmerami pred vojno, ko se je še mučil in ubijal poštenjak Waldstein, je bila ta slikarna s pritiklinami vendar ogromen napredek. Seveda se je z neprestanim prirašča-njem novih dekoracij i. dr; nabralo po vojni doslej toliko odrskega inventarja, da slikama in skladišče že dolgo v nikakem pogledu ne zadoščata več. Ako vemo, da je stala v leseni, večne poprave zahtevajoči baraki pozimi ena sama slaba pač, si lahko predstavljamo, koliko Je prestal prijetnosti pri svojem delu Skružn#, ko so mu na tleh celo barve zmrzovale. Zdaj so zgradili ob Bleiwelsovi cesti, nasproti banski palači na dvorišču hiše štev. 13. novo visoko in prostorno zidano poslopje za skladišče dekoracij, skladišče kostumov, za slikamo, mizarno in druge gledališke delavnice ter končno za malo stanovanje. Na določeni dan morajo biti dekoracije gotove, pritrjene na leseno ogrodje in mora se vršiti prva dekoračna skušnja na odru z režiserjem. Obenem se vrši skušnja z razsvetljevalcem. Nepoučeni gledalec v gledališču nima pojma, da je mogoče v nekaj dneh z dekoracijami opremiti veliko novo opero ali dramo, da smo imeli v enem tednu tudi po dve premieri zapored in da je v sezoni nad 30 premier, ki jih je pričaral na oder edini Vaclav Skružny z dvema pomočnikoma in slugo. Ako uvažujemo, da se mora pri nas vedno in povsod ter z vsem štediti ter umetniško delati v tesnih, neudobnih prostorih s čim manjšim pomožnim osebjem, se peč moramo čuditi, da je mogoče doseči glede opreme našega odra tolikerfh uspehov. Zanje se moramo zahvaliti izredni strokovni izkušenosti in resnično požrtvovalni marljivosti Vaclava Skružnega, Pran-za in dveh pomočnikov. Lud. Magoliča, Lada Skružnega, mojstrovega sina ter sluge Smrekarja, Fr. G. Ali so iaa Gradu še valuti? V gradu se dogaja marsikaj, kar daje stanovalcem pravico, da se pritožujejo Ljubljana. 22. julija. Grajski stanovalci so nam v daljšem dopisu opisali svoje stanovanjske razmere. Njihov dopis je dovolj zanimiv tudi za širšo javnost. Grajsko poslopje je v Ljubljani najbolj na očeh ter zbuja tudi pri tujcih takoj pri prvem obisku veliko pozornost. Marsikdo, ki ve, da v gradu stanujejo ljudje, nam zavida imenitna stanovanja, ker stanujemo na tako lepem kraju. Toda, ko bi ljudje vedeli, kaj se skriva za zidovjem! Ko so bili gospodarji gradu še grofi, je bil grad strah in trepet pod tožnikov. In zdaj? Mnogi stanovalci trepetamo pred hišnikom . .. V gradu stanujejo dobri in slabi najemniki, kakor pač marsikje drugje. Dogaja se marsikaj, kar ni prav. Pogosto je tudi ta ali oni stanovalec ukraden. Ne gre sicer za velike tatvine, saj stanujemo na Gradu po večini revnejši ljudje. Toda prav reven človek težje prenese še tako malo tatvino. In kar je na Gradu kdaj ukradeno, je izgubljeno za večne Čase Nihče se ne zmeni za nesrečo prizadetega človeka. Ni vredno, malenkost! Naš hišnik ima jeklene živce, kakor sam trdi. Potreboval bi jih v resnici. Mnogi stanovalci pa nimamo jeklenih živeev in ne moremo tako lahko prenašati divjega hrupa ter razgrajanja nekaterih grajskih razgrajačev, ki za uje hišni red ne velja. Hišnik je bil upokojen, preden je doslužil polna službena leta. Bil je baje nekoliko živčno bolan; kdo bi se mu potem šc Čudil, če ne more krotiti nemirnih stanovalcev ter da raje »kroti« mirne t Vendar vsega tudi ne moremo prenašati večno mirno, zlasti ne klevetanja, sramotilnih obdolži-tev ter obešanja grdih priimkov. Ne moremo tudi mirno trpeti, če kdo-obtožuje mirne stanovalce samo zato. ker ne deli z njimi simpatij v mestnem uradu. Zgodilo se je že. da je neki najemnik izgubil stanovanje, ker je bil trn v peti nekemu grajskemu mogočniku. Izguba stanovanja je pa pogosto prava nesreča. Med nami gc marsikdo boji. da bi ga ne postavili na cesto, zato moramo marsikaj zamolčati. Razmere so pa v pravem pomenu besede strašne. Dolgo smo molčali, zdaj ne bomo več; prosili smo že za preiskavo razmer v gradu, a doslej se še ni nič spremenilo. Red je pa treba napraviti čim prej. Dovolj smo že trpeli in mera krivic je zvrhana. Ne moremo več prenašati krivic in nočemo biti grajski podložniki. Stanovalci smo in nič več. Kako si naj kdo jemlje pravico, naj najemniki plačujejo n pr. zaostanke najemnine drugih najemnikov, zlasti še tistih, ki bi jih n pr najel hišnik? Ali je prav, če nas silijo, naj pomivamo ter čistimo hodnike in stopnice tudi drugim najemnikom, ki so morda bolj priljubljeni pri hišniku? In če bi se uprli, bi nas pa naj postavili na cesto... Prav se nam tudi ne zdi, če nas opominjajo, da naj plačamo najemnino, če smo jo že plačali V resnici marsikdo težko plača in ne bomo tajili, da ta ali oni zaostane v plačevanju. To pa vendar nikogar ne upravičuje. da bi terjal najemnino od najemnikom, ki so že vse točno plačali in še manj. da bi silili tiste, ki so morda izgubili potrdila o plačani najemnini, naj plačajo ponovno. Ne moremo več trpeti, da bi nam kradli še naprej čast, da bi nas blatili ter obre-kovali, pa tudi ne, da bi vedno vohunili okrog naših vrat. prisluškovali družinskim razgovorom ter iz vsega tega kovali spletke. Vemo, da je grajski zbor mogočen okušamo dovolj njegov teror na lastni koži, vemo pa tudi, da krivice, ki se nam dogajajo, ne morejo trpeti večno ter da bodo prišle na dan. Saj razumete, marsičesa ne moremo napisati. Pritožili smo se tudi na župana Pisali smo mu, da se obračamo nanj v zadnjem upanju. Apelirali smo na niegovo pravičnost ter ga prosili, naj napravi red. Čakamo na ukrepe. Ne moremo verjeti, da obstoji še ustanova valptov, zato upamo, da se bo nekaj vendar zgodilo. Neznosne razmere vladajo v mestni stanovanjski koloniji na Ljubljanskem gradu, ker vedno romajo na mestni stanovanjski oddelek Številne prošnje stanovalcev, da bi se uredil hišni red snaženja, ki se menjava kakor pratika, tako da kmalu ne bodo vedeli vsi skupaj, pri čem da so. Ob vsaki vselitvi novih strank se nam- reč menjava tudi hišni red snaženja hodnikov in stopnic, čeravno ostanejo isti stanovanjski prostori. Ako se taksna nova stranka upre in noče prevzeti snaženja, pa se tisti del kar enostavno odda drugim strankam zraven njihovega, a stranka, kn se je uprla In zmagala, ss potem smeje drugim kar očitno. Stara pripovedka je,, da kjer se shirajo vrane _ tam gotovo lesi tudi mrhovina, Ker prUiaja. ravno iz grada kakor se sliši več pritožb nego iz vseh drugih mestnih stanovanjskih his, bo gotovo tudi nekaj na stvari, kar ni pravično, sicer bi tudi toliko pritožb ne bilo, saj marsikaj Odreja hišnik po svoji volji, kar bi ne spadalo v njegovo kompetenco, na pravičnost se pa tudi ne ozira mnogo, temveč le na osebo. Da bi se temu napravilo konec, je potrebno, da bi se merodajni gospodje na magistratu pri prizadetih strankah informirali, ne pa pri hišniku, zaradi katerih odredb so pritožbe, ter enkrat in končno-veljavno pravično odredili, kaj ima katera stranka od hodnika in stopnic čistiti, pa bi potem tudi pritožbe ponehale. Pri razdelitvi snaženja naj bi se upoštevalo, da smo vsi meščani in najemniki, torej vsem enake pravice, — a tudi dolžnosti. Ker zahteva že sama služba hišnika celega moža in zdravih živcev, bi halo tudi potrebno taksnega nastaviti, ne pa zaradi slabih živcev upokojenega drž. uslužbenca, ker ako bi ne bil bolan, M tudi ne bil upokojen. V primeru, da bi taksno stanje trajalo še nadalje, se ne bomo čudili, ako še nam drugim odpovejo živci. Najemnik na Gradu. Poletna dostava pošte Lokve pri Rajhenburgu, 20. julija Rajhenburškim okoličanom so sijali lepi čas. ko nas je vsak dan obiskoval nas zvesti pismonoša g. Brtlej, ,ki je tako točno in vestno dostavljal posto skozi vse leto. Sedaj je nastopil pa svoj zasluzeni letni dopust in vsem krajem je baje usojeno ostati cela dva meseca brez dostave pošte. To je seveda hud udarec aa vas domačine kakor tudi za mnoge one. ki so v poletnem času v teh lepih krajih na počitnicah oziroma na dopustih. In teh ni malo. Vsi ti imajo naročen gotovo po ea dnevnik in tudi druge pošte prejemajo veliko. Do te pridejo pa le, če si privoščijo vsak dan šUriurni izlet v prijazno ozko vas Rajhenburg in se oglasijo tam v hiši z ravno streho, potrkajo na okence, po* Čakalo pol urt. da se to odpre m t eni uri Imajo že svoj časopis m komaj pričakovano pisemce. Jasno je, da si tujec takih »Metov« po naših rekordno pralnih cestah ne privošči rad, temveč raje pobere sila in kopita ter odide z obljubo, da ne pride nikdar več. Domačini pa tudi nimajo čaaa capljati vsak dan na poetov saj so preveč utrujeni in Ttpoalenl Pri tako zapostavljeni in zapuščeni oko- Ud pa dobivajo dnevno na dom dostavljeno pošto vai trzani. Ne trdim, da do tega niso upravičeni, saj so vendar »purgerjU. Toda gotovo je, da bi vsak purger lažje naredil kar korakov do pošte kakor pa okoličani is oddaljenih krajev. Zato mislim, da bi bilo pravičneje, če bi trški pismonoša v času. ko ima okoliški dopust, nosil pošto v okolico, tržani pa bi hodili sami po svoja poslovna, uradna in zaljubljena pBszna. Nikakor pa ni lepo od Rajhanburčanov. da postopajo tako grdo z okolico, ki mora zaradi njihovih zahtev plačevati tako visoke davke. Trška gospoda zahteva zopet veliko žrtev od okolice. Nas okoliški pismonoša bi moral namreč po prestanem dopustu nadomestovatt ves mesec trškega — okolica naj ostane pa zopet brez poŠte. Pri takem početju kličemo na pomoč postno upravo, da to prepreči. Ako smo morali mi okoličani v težjih okoliščinah ostati tako dolgo brez dostave pošte oziroma hoditi cele štiri ure po njo. bodo tudi oni vzdržali štiri tedne, čeprav je pošta oddaljena od poslednje trške hiše največ pet minut. Mislimo, da so nase želje in zahteve upravičene in da nam bo ustreženo. Ako se to ne zgodi, bomo znali seči po učinkovitejših sredstvih. — Prizadeti Iz Novega mesta — Obrtniški dem. Naši obrtniki skupno s trgovci, nameravajo zgraditi lasten dom. V to s vrh o je Že dala mestna občina obrtnikom brezplačno na razpolago stavbišče sredi mesta. Reprezentančno poslopje bo imelo poleg prostorov za urade, tudi veliko dvorano sa prireditve in razstavne prostore. Gradbenemu odboru, ki je v to svr-ho nabral že lepo vsoto denarja, predseduje agilni g. F. Buk, M je tudi eden glavnih inicijatorjev zgraditve tega potrebnega doma. Društvo novomeških obrtnikov bo spričo tega priredilo v nedeljo 6. avgusta, veliko vrtno domačo zabavo pri g. Ivanu Osol niku. Dobiček te prireditve je namenjen gradbenemu skladu in podpori obolelim tovarišem. Zato pohitite 6. avgusta k Osol-niku. Obrtno društvo ob tej priliki naproša vse one, ki so položnice za postavitev Obrtnega doma založili aH pa izgubili, da se zglase v pisarni Obrtnega društva, kjer je na razpolago še nekaj položnic. — Mačka povzročila nesrečo. Na vrtu svojega stanovanja je zasledoval 62-letni upokojenec Stibrič Ivan tatinsko mačko. Stibrič, ki je smrtni sovražnik mačk, je imel v ta namen v rokah mal samokres, ki pa se mu je pri lovu na mačko nenadoma sprožil. Krogla je vnetega lovca zadela v desno nogo in jo precej občutno poškodovala. Moral se je zateči v bolnico. — Pod voz Je prttel 10-letnl TJnek Anton, doma iz Vel. Gabra, je pomagal paziti na vole, ki so bili vpreženi v voz, s katerim so vozili na postajo drva. Voli so se na postaji ustrašili vlaka in podrli dečka, da je cel prišel pod voz. Deček je dobil težke ta nevarne poškodbe po vsem životu, zlasti še spodnjem delu. Težko ranjen deček je bU pripeljan v bolnico. Nedelja, 23. julija 8.00: Klavirski koncert gdč. Silve HraSo-vec, vmes plošče. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec). — 10.00: Prenos pro-menadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 11.30: Koncert opernih napevov. Sodeluje g. Jože Gostič, član zagrebške opere in Radijski orkester. — 13.00: Akademski pevski kvintet. — 14.00: Kar želite to dobite: (plošče po željah): oddaja prekinjena od 14.30 do 17.00 ure). — 17.00: Kmet, ura: Reja malih živali v Sloveniji (ing. Anton Greif). — 17.30: Domač koncert. Sodeluje: Melodv jazz in Radijski orkester . — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.40 Nac. ura. — 20.00: Viničarsko slavje 1927 (plošče) pesmi in plesi iz Švice. — 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. — 21.30: Plesna glasba (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli operetni zvoki (Radijski orkester). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 24. julija 12.00: Razgibani zvoki za resne ljudi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert ra-; dljškega orkestra. — 14.00: Napovedi. — j 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30 Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20.00: Les petita riens balet (člani ork. beri. drž. opere). — 20.10: Nekaj besedi o nervozi in ne-j vrasteniji (g. dr. Ivan Kanoni). — 20.80: ( Prenos koncerta iz Rogaške Slastine. — ! 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radij-i ski orkester. Konec ob 23. uri. Torek, to. JuUja 12.00: Havajske kitare in vurUŠke orgle (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Na- Dofe* namoče** na pol oprano fmmkm hvala vsebuje mito« M razkraja ta odpravi vsak del neeaaoe Se poseči, med seansjp kanjam. Obensm vodo zmehča, tako da si pri pranju perua z Žensko hvalo pri Krastav polovico dala. povedi. — 13.20: Opoldanski koncert igra Radijski orkester. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20.00: Kahnan: Fortissimo. venček operetnih napevov (plošče). — 20.10: Karitativno rn socijalno delo med narodom (prof. E. Boje). — 20.30: Korošci pojo (plošče). — 21.00: Prenos tz Milana: Umberto Giordano: Sl-beria, opera, vmes napovedi in poročila. Konec ob 23. uri. Sreda, 26. julija 12.00: Za uho in za peto! (plošče). — 12.45: Poročila. —- 13.00: Napovedi — 13.20: sramel »skerjanček*. — 14.00: Na»-povedi. — 18.30: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj < prof. Miroslav Adtešič). — 18.45: A. Dvorak: Rusalka. fantazija po operi (vel. simf. ork. dir. dr. Weissmann). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Rezervirano. 19.40: Nac. ura. — 20.00: Saint Saens: Ples okostnjakov (plošče). Fllhar-monični orkester, Berlin. — 20.10: Pred četrt stoletja se je začela svetovna vojna (g. Ciril Kočevar). — 20.30: Klavirski koncert (g. prof. Lipovšelc). — 21.15: Pester spored, igra Radijski orkester. — 2200: Napovedi, poročila. — 22.15: Pester spored, igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri. Četrtek, 27. julija 12.00: Zvoki iz Češke (plošče). 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.00: Opoldanski Koncert igra Radirki orkester. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura. — 20.00: Plošče. — 20 10: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Ko-laiič) — 20 30: Rezervirano za prenos. — 21.30: Saint Saens: Koncert za orgle, 2 klavirja in orkester (plošče). — 22 00: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki v oddih, igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri. Petek. 28. julija 12.00: Slovenske pesmi (plošče). 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Operetni zvoki, igra Radijski orkester. — 14.00: Napovedi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti: Dolžnost gasilstva pri kongresu. —- 19.40: Nac. ura. 20.00—20.30: Prenos slavnostnega zborovanja PRK. — 20.30: Javni cerkveni koncert Radiofonske oddajne postaje. — 22 OOr Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošča. Konec ob 23. uri. Sobota, 29. julija 12.00: Vsnka po svoje plošča Vam poje, (Pisan venček brez besed). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Vsaka po svoje plošča Vam poje, (Pisan venček brez besed). — 14.00: Napovedi. — 17.0O? Otroška ura: a) Selma LagerlSff: Kako je Niels Holgerson po potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih; b) Stri-ček Matiček kramlja ln prepeva. — 17.30: Pregled sporeda. — 18.00: Harmoniko solo igra Pilih. — 18.40: Rezervirano. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Rezervirano. — 19.40: Nac. ura. — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojz Kuhar). — 20 30 Koncert vojaške godbe 40 peš. polka >Tr1-glavskega«. Dirigent: višji kapelnik ppol-kovnik g. Ferdo Herzog. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: »Iz Mozartovega carstva« (plošče). Konec ob 23. uri. RIBICI MED SEBOJ V krčmi sedita dva ribiča. — Ugani, — pravi prvi, — koliko Ji tehtala ščuk*', ki sem jo uj^l včeraj? — Polovico, — cd govori drugi brez pomisleka. — To pot pa nisi uganil, — se zi......w$š prvi. Tehtala je več kakor polovico. IKOTSKO DARILO Mlado dekle, zaročeno z nekim Skotom iz Aberdeena, se hvali, da je dobilo od njega najnovejšo fotograrfljo, — Kakšna pa je? — se ne vem, kar je šv. AE SLABŠE — Moja sestra se je zaročila s ki ima tri otroke ln Igra vIoUdo. AH moreš misliti še kaj slabšega ? — Da, šest otrok in trompeta. Ives Florenne: Trik Nekega večera so mi predstavili Pat-tuta. Takoi se mi je prikupil. Bil je miren človeček, nekoliko objokanega pogleda, vendar je bil pa videti vesel in simpatičen. Na svetu je toliko godr-njačev in strupenih jezikov! Ko je popil eno čašo več, je bil baje povsem brez moči do bede, pa naj je bila pristna ali hlinjena, in razdal bi bil vse, kar je imel. To je bilo znano marsikateremu falotu. Tistega poletnega večera sva mirno popivala, ko je prišlo mimo naju bledo dekle visoke postave. Zadržala je korak in se ozrla proti nama. Zdelo se mi je, da njen pogled ni namenjen nama, temveč košarici rogljičkov, stoječi na najini rnizi. Tudi Pattut je to opazil in iztegnil je roko po rogljičkih. Toda dekle je bilo že izginilo v senci. Bilo bi smešno hiteti za njo z rogljicki. Pattut je vzdihnil in videti je bil tako nesrečen, da sem dejal, hoteč pregnati njegovo in svojo tesnobo; —Ce bi se Človek brigal za to, bi ga lahko vsakdo vodil za nos. —Ne verjemite tega, — je dejal Pattut živahno. — Mi ljudje tako samo tolažimo svojo vest. Delamo se, ka-kpr da verjamemo, da so siromaki siromašni po lastni krivdi ali da poskušajo izvabiti iz nas sočutje in denar. Pa tudi če bi bilo to res... Bil je tako ganjen, da je izpraznil čašo do dna in nadaljeval tiše: — Ne morem videti obupane, lakoto trpeče Ženske. Kaj niste še nikoli videli, kako je hotela ženska skočiti v vodo, ker ni imela kaj jesti? — O, seveda sem videl, — sem odgovoril. Moj prizvok ga je nekam razdražil. Prijateljsko sem mu položil roko na ^ amo: — Ne mislite o meni nič slabega. Rad bi vam povedal« zabavno prigodo. Toda pripovedujte najprej vt Zmajal le t glavo: — To, kar vam hočem povedati, ni zabavna zgodba. Pripetilo se je to... nekemu mojemu prijatelju. Preprečil je neki ženski, da bi se utopila in vrnil ji je vero v življenje. Bila je zares obupana in vendar je bilo to tako nežno, zvesto in pogumno bitje, ženska, kakršne nc zasluži vsak moški. Moj prijatelj si ponavlja to vsak dan, ki ga z njo preživi — Da, —esem dejal, — že mogoče. Vsaka stvar ima dve strani. Moja prigoda se pričenja prav tako kakor vaša. Pred dvema letoma sem Šel takole ob desetih po Novem mestu. — Ah, po Novem mostu? — je dejal Pattut. — Bilo je precej hladno in zato sem hodil hitro. Kar sem začul nekakšno stokanje ali ihtenje. Obrnil sem se in zagledal v votlini kamenite ograje senco. Ko sem se ji približal, se je senca vzravnala in dvignila noge čez ograjo. Prijel sem jo pravočasno in jo potegnil nazaj. Bila je ženska. V svitu ulične svetilke sem zagledal dokaj lep obrazek. Nobena zasluga ni bila, da sem poklical taksi in jo odpeljal k sebi na dom. Pripovedovala mi je zgodbico, n« kateri ni bilo niti besedice resiice — prihraniti vam hočem po- navljanje. Potrudil sem se, da bi dobila službo, toda takoj sem spoznal, da tega ni vredna. Zaposlitev ji ni dišala, vsaj ne taka. Tista, ki jo je imela pri meni. ji je bila bolj všeč. Toda ta ni mogla trajati dolgo, kar je itak vedela, In tako sem jo zopet poslal med ljudi. Pred odhodom sem ji dal nekaj denarja. Bila je dokaj vsiljiva in predrzna, če je človek preveč popuščal. Naj zabav ne j še na tem je pa, da je ta presneta Angelca — ime ji je bilo Angelca in meni je bilo všeč, da je obdržala to naivno kmečko ime -j* ponavljala svoj trik na Novem mostu vedno, kadar je izgubila »službo«. Ni bila posebno danajdljiva, toda njen vodni nokturno je vedno dosegel svoj cilj. Cemu bi ga bila izpreminjala, če je pa imela tak uspeh? Modni avtorji delajo to prav tako. Saj je itak ujela tri moje tovariše in ko sem to opazil, smo se od srca nasmejali. Dejali amo si: Ce smo se v tei vlogi reševalcev našli štirje, je moralo biti še mnogo dru* gib tepcev, ki so storili isto. Ah, to ni neprijeten spomin. Angelca ie bila dokaj poslušna in ljubka Živalica, dokler jo je držal Človek na uzrli Seveda, potem boste razumeli, zakaj ... Pattut je imel pweseno glavo ki nepremično je zrl v tla. Tovariši so mor čali. Potem smo pa jeU govoriti o nečem drugem Pattut je molčal tn ko smo vstali, je nam segel v roko in hitro odšel. — To je pa focmo, — ie dejal Jos- sien. — Kaj? — sem se zaČudfl. — Pa ga vendar nisem razžalil? — Razžalil, — je ponovil Tiaari n z resnim glasom, ki me je presenetil. Tovariši so se spogledali in easuir jali — Kaj hoče*, pripovedoval al mu lepo zgodbo. Toda sumljivo aH vsaj posebno je to naključja. Spoznan* amo to prepozno, da bi te mogli poavariti. Pomota ni mogoča. Ta Novi most bi ne bil tako hud, toda te okornosti, ta An-gelca! Vsem ženskam, ki hočejo skoči n v vodo, če je kje ▼ blltmt molki, n: ime Angelca, — No in? — eem > prešel aeetrpno — No, ubogi Pattut se je s to Angelco Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«,«***. ». jaHja m ftov. 164 Gorjanski »dihur" se je ujel Bogat posestnik ukradel vež tisoč litrov vina v pod- gorjanskih zidanicah Novo mesto, 21. julija. 2e več let je tega, ko so se jeli množiti v zidanicah nad vasjo Dolz pod Gorjanci drzni vlomi. Iz zidanic je bilo vedno kaj ukradeno, seveda največ pa vina. Spričo tatvin so pričeli kmetje svoje zidanice skrbneje zaklepati in na njihova vrata so pritrdili močnejše ključavnice. Vsa ta opreznost lastnikov pa ni dosti zalegla pred vlomilcem, ki je znal priti v še tako skrbno zaklenjeno zidanico. V gotovih presledkih so bili vlomi storjeni zdaj tu, zdaj tam — ne da bi mogli priti vlomilcu na sled. Lastniki zidanic okrog Dolža so obsodili vso vas, da vaščani sporazumno kradejo po zidanicah. Frišlo je tudi do tega, da si ljudje v vasi niso več zaupali. Pred dnevi je bilo ponovno vlomljeno v zidanico pos. Brkopca Janeza iz Težke vode in vlomilec je ukradel več hektov hina. Mož, ki je imel vino namenjeno za žanji-ce, se je silno razburil in oprezoval je na vse načine, da bi prišel vlomilcu na sled. Dosnal je samo to, da so bili vsi vlomi izvršeni na enak način, namreč, da je vlomilec okrog ključavnice v vratih z ostro, tenko žagico izrezal lesena vrata, ko je poprej izvrtal vanje s svedrom luknjico. Ugotovil pa je Brkopec še, da ima njegov sosed Cimermančič Jože vedno na razpo-lago dovolj vsakovrstnega vina, dasiravno ga mož ne pridela v toliki množini, še manj pa, da bi ga kupiL Naključje je hotelo, da je Brkopec vstopil v sosedovo zidanico. Tam je zagledal polne barigle vsakovrstnega vina. Med raznovrstnim orodjem pa tudi stvari, ki so bile njegova last. Na podlagi tega je Brkopec takoj odšel k orožnikom v Vinjo vas, kjer je tatvino prijavil. Preiskava pri Cimermančiču je odkrila čudne stvari. V kleti ie bilo vina vsakovrstnih barv in okusov na pretek. Vino le bilo sortirano in zabito v sodčkih in bariglah. Vino, ki je bilo ukradeno sosedu Brkopcu, pa je bilo deloma še v škafih, kar je bilo za Cimermane:ča usodno. Poleg vina se je našlo tudi razno ukradeno orodje. Orožniki so takoj napovedali Cimerman- čiču aretacijo in ga odvedli v zapore nov. okrožnega sodišča, kjer je ta premožni kmet, ki mu ni bilo treba krasti — priznal celo vrsto vlomov in tatvin. Ker mož krivdo prizna skoraj v vseh primerih, je bil do razprave izpuščen, pa je znova doživel veliko razočaranje. Na njegovem posestvu se je našel železni mlin za mletje grozdja, malin in podobno, ukraden neki posestnici lansko leto. Ko so moža vprašali,' kako je ukradel mlin, je odgovorih da ga je ponoči ukradel, si ga naložil na pleča in zanesel na svoj dom oz. v več kilometrov oddaljeno zidanico. Orožniki so mu ukazati, naj odnese mlin posestnici Biatnikovi nazaj. Cimermančič pa je napravil, oprtan s težkim mlinom le par korakov, ko ga je že oblil znoj. Sopeč je prosil spremljevalce, naj ga odvežejo te dolžnosti češ, da ni bilo tako kakor je izpovedal. Mlin je ukradel ponoči in sicer je prišel ponj kar z vozom in ga odpeljal v svojo zidanico. Sedaj, ko se je zaznalo, da je vjet gorjanski »dihurc, kakor so ga nazivali ljudje, so pričele ovadbe proti njemu kar deževati, zlasti ker se oškodovanci nadejajo popolnega povračila škode. Mož pa se je že sam udaL, da je pokradel par tisoč litrov vina. Bo pa nekaj resnice tudi na tem, da mu bodo ljudje naprtili tudi one tatvine, ki jih najbrže ni zagrešil. V posameznih prijavah znaša količina ukradenega vina tudi 500 litrov. Iz škofje Loke — Prva letošnja žrtev Poljanščice. Ni še prav ugotovljeno, kako je prišel ob življenje delavec pri cestnih delih v Poljanski dolini 23 letni Ilija Dimitrijević iz Obrenovca v vardarski banovini. Spričo vročine se je šel Dimitrijevič kopat, a ker ni bil vešč plavanja, je zabredel v tolmun Poljanščice. Preden so mu mogli pomagati, je nesrečnež utoniL — Sokoli, Sokoliće, naši prijatelji Jutri, v nedeljo ob pol štirih popoldne prične Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiičete! MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Brez posebnega obvestila. Občina Ljubljana Mcstoi pogrebni zavod Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je danes ob pol 3. url zjutraj preminul po kratkem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš srčno ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Valentin Vrhunec trgovski poslovodja in posestnik Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v nedeljo, dne 23. julija 1939 ob 5. url popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 22. julija 1939. Globoko žalujoči: KATARINA, soproga; MILAN, ZDRAVKO in BOBA, otroci, ter ostalo sorodstva sokolski nastop domačega društva. Spored obsega 11 zelo zanimivih točk, igrala bo vojaška godba, po nastopu pa se bomo zbrali v vseh prostorih Sokolskega doma k zabavi. Zdravo! — Tepe* zaradi harmonike. Prireditelji podeželskih veselic so največkrat postav, ljeni pred preizkušnjo ali jim bo mogoče vzdržati red in mir ali ne. Kaj rado se pripeti, da pridejo na veaelične prireditve ljudje, ki se opi je jo, potem razgrajajo in šarijo in narede a svojo navzočnostjo Škodo, moralno m materialno, da je postavljen ves dober namen in vtis na glavo. Te dni so imeli v večjem naselju loškega okraja veselico gasilnega društva. Matevž in France seveda nista mogla mirovati. Sprla sta se zaradi harmonike in potem še s tepla. Oba sta bila na višku svojih bojnih sposobnosti ko so pristopili orožni, ki, borca ločili, ju napodili iz gostilne In domov spat. Matevž in France sta bila precej okajena. Matevž je strgal Francetu srajco, ta pa je vrnil ljubeznivost s pest. mi ki so udarjale po Mate vtevem licu in telesu — kakor je pač padlo. Zdaj, ko sta France in Matevž prišla spet k polni zavesti, kar ne moreta razumeti, da bi se bila 'tako temeljito obdelala. Izgovarjata se na pijanost. Ker pa sta kalila možakarja red in mir, bosta morala na zagovor pa četudi se bosta sama, ne glede na klofute, brce in srajco, sporazumela. SPORT Kolesarski dirkač Franc Biicelj odide v Ameriko. Kolesarsko društvo Ljubljanica se v teh dnevih poslavlja od svojega dirkača Franca Briclja. Ta dolgoletni rutini-rani dirkač, ki je nesel ime kluba po vsej Jugoslaviji, Bolgariji in Rumuniji, nas sedaj zapušča in gre preko veUke luže na drugi breg. Vemo. da bo tudi v Ameriki zastopal naše društvo častno in s pravo slovensko hudomušnostjo zabaval tamkajšnje kolesarje kakor je včasih nas. Naš vedno veseli Frenk se bo poslovil v ljo 23. t. m. Zato pozivamo vse članstvo, naj as udeleži poslovilnega večera, ki bo prt »Vulga Franžuc v Soatrem. — Kolesarska podzveza Ljubljana pozdravlja odhajajočega dirkača Franca Briclja in mu želi v Ameriki mnogo uspeha. Obenem obvešča vse svoje klube, da bo poslovilni večer 23. t. m. na njegovem domu v So-strem. Kolesarska podzveza LJubljana obvešča vse svoje dirkače, da bo start za IT. zvezdno dirko v Celju pri gostilni Kačič na Tvrievi cesti v nedeljo 23. t. m. ob 6. zjutraj. Startnine ni, za številko ae zastavi din 10. ali licenca. Sodniki na cilju gg. Po-gačar Fran in P lan kar Ivan, delegat pod-zveze But ina r Josip. Delegat zastopa pod. zvezo na seji slovenskih podzvez v Celju, Postani In ostani Član Vodnikove družbe! 1IIIIIIIIIIII8IIIIIIIIIIIIIII.....I I I M I I I I1 Uf S-sjsm^aksf aaa ** kunm^e tal* najceneje v zalogi LinOiei SEVER - Ljubljana tsF Strokovno polaganje llnoleja. I L M I II M ■ II I imt.TII I ■ ■ ■ ■ TJ p MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din OREHOVA JEDRCA lepa, izčisčena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. S. 36/T TURISTI 5 Predno odhajate na planine, ne pozabite si nabaviti fin cvetlični med v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T NAJBOLJŠO MEDICO " dobite v Medarni — Ljubljana, Židovska tU. 6. 36/T MOTORNI ČOLN dobro onranjen, naprodaj. —-Ponudbe na upravo lista pod »čoln«. 2271 SALONSKA GARNITURA dobro ohranjena, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Salonska garnlturac 2272 KLAVIR dobro ohranjen, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Klavir«. 2270 VINO rdeče in belo, dobro — nudi, dokler zaloga (tudi jabolčnik): Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. 2234 FO PBiZiNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo tn vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 L T. BUKOVI parketni odpadki, lepi, suhi, se poceni dobijo pri Vertačnik F.. Jenkova 7. 2286 UGODNO PRODAM dvostanovanjsko novo zidano niso v Vižmarjlh št. 146, p. st. Vid nad Ljubljano, nasproti gostilne Kosmatin. 2290 POHIŠTVO Vsakovrstni stoli že od 18 din dalje, vsa popravila, poli tiram oprave — najceneje ZORMAN, Breg 14. 2292 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najma niSi znesek 8 Din GOSPOD 40-leten, ima 35.000 din gotovine, se želi poročiti takoj. — Ponudbe na upravo lista pod »Sreča«. 22S7 s Luže E Najmanjši znesek 8 Din Beseda 00 par davek posebej 1000 DIN zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletilnl stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite >Anos«, Maribor. 22/M 60 PAR EMTLA.NJE ažuriranje, vezanje zaves, podla, monogramov, gumbnlc. Velika zaloga perja po 7.— din. aJulijana«, Goaposvetaka c 12. 8- T POMOŽNE NATAKARJE ali natakarice išče za kongresne dni hotel Štrukelj. 2291 KAPITAL Beseda 1.— Din. davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci, vpokojenci, posestniki. Informacije daje Dolenšek, Radeče-Podkraj. Priložite znamke. 2276 RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MEDIJSKE TOPLICE prt Zagorja termalno kopališče 28° C Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski izlet. Pension din 45.-PojasnUa daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904 Okasa tablete Prt spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o i k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopata: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg S. Br. 5846/39 FASADE specialno popravlja s sredstvom, ki ne propušča vlage in Barva trajajoča ne ohledi. — Betonske vrtne ograje, hitra dobava, — ter vsa v stavbno stroko spadajoča dela poceni solidno izvršuje stavbno podjetje RUDOLF TERCELJ — Ljubljana, pri novi šišenski cerkvi. 2665 LETOVIŠČE ta KOPALIŠČE Ivo Sorli. Gorenja vas — Poljanska dolina, se priporoča. STAnOVAMA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din V BLIŽINI CENTRA (MTRJE) iščem eno ali dvosobno stanovanje s pritiklinami, svetlo, zračno, suho, po možnosti z uporabo vrta, za 1. avgust. — Cena 400 do 600 din. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Stalno 1. avgust«. 2194 STANOVANJE v samostojni hišici, večja in manjša soba in p riti kline, oddam na Glincah VLl/2. 2294 KOLESA OTR. VOZIČKI MOTORJI T K I C I h L 1 81 V. STROJI igračni vozički, skiroji, avtomobilčki, koles, deli TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Ceniki franko! OllA PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1 Šmarješke toplice pri Novem mestu — Dolenfsko JUGOSLO VENSKI GASTELN se našemu občinstvu kar najtopleje priporočajo za obisk. Izredno delovanje pri zdravljenju vseh kroničnih bolezni. Mir ln zračno zatišje. Izreden zrak! Sezona od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Penzije, sobe, kopeli — po nizki osni. Mila radioaktivna terma s 27» R (82° C). Bazeni dlraktno nad Izvirki. Lepi izleti v okolico. Ugodne želemllke zveze. Prospekti na razpolago! UPRAVA ŠMARJEŠKIH TOPLIC NOVO MESTO NAsfBOLJftA BADUSKA BKVUA|o NAS VAL A P. MELN1KOV: ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Kam je bil pa knez zvečer namenjen? — Po vseh znakih sodeč h gospe generalovi Sofji Nikolajevni Celinski, ki je včeraj praznovala svoj god. Oprostite, gospod svetnik, mar se je kaj zgodilo, da tako poizvedujete? — Zaenkrat ne vem še nič točnega, treba je pa ugotoviti nekatere okolnosti. — Ali se je odpeljal knez z avtomobilom? — Da. — S svojim vozom ali s taksijem? — Njegova Svetlost se ne vozi z avtotaksijem. — In šofer se z avtomobilom ni vrnil? — Šofer je ostal doma. Knez je šofiral avto sam. — Sam? — Čisto sam, spremljal ga je samo njego ljubljeni pes doga Raba, ki jo rad jemlje s seboj na izprehod. — Ali ne veste, če je vzel kaj s seboj? — Ničesar, razen manjšega zavojčka, v katerem so bile po njegovem naročilu zavite tri steklenice vina, nekaj slaščic in sadja. --Ali ni imel s seboj tudi rož? — Da. Knez je bil pred svojim odhodom na vrtu, kjer je natrgal na gredicah rož. — Ali niso bile takele rože? — je pokazal Mur-zajev slugi rožo. — Tega ne vem. Ko sem spremljal kneza, se ni- sem zanimal za rože. V njegovem zimskem vrtu pa še nisem bil. — Ali se ni odpeljal v svojo vilo na robu gozda? — To je dokaj verjetno. — Ali bi mogli koga poslati tja pogledat, če je knez tam? — To je izključeno. Njegova Svetlost je rada tam sama in ji ni po volji, če jo kdo tam moti. — Ali bi mogel pogledati v zimski vrt? — Prosim, kar izvolite za menoj, odvedem vas k vrtnarju. V zimskem vrtu je vladal vzoren red. Vsaka rastlina je bila označena z latinskim imenom. Med orhidejami j*e bilo nekaj vrst z imenom, kakor ea je bil označil profesor. Na njih so bili še nerazviti popki in Murzajev je opazil pet ali šest odrezanih stebelc — Škoda, da niste prišli včeraj zvečer pogledat teh rož, — je dejal vrtnar, smatrajoč Murzajeva za ljubitelja cvetja. — Snoči jih je knez odrezal. Toda pojutrišnjem se razcveto novi popki. Murzajev je odšel iz knezovega doma nekoliko vznemirjen. Zdelo se mu je čudno, da se knez ni vrnil ponoči, niti zgodaj zjutraj, čeprav se je hotel vrniti zvečer, da bi obiskal generalico Celinsko. Celinska je zavzemala v družbi tak položaj, da niti povsem neodvisnemu knezu ni bilo mogoče odkloniti povabila na proslavo njenega godu. In mož ki je včeraj tako divje drvel z avtomobilom, je bil najbrž knezov gost v njegovi vili. Zato je imel v avtomobilu rože s knezovega vrta. To ie bil pa zelo čuden gost, kajti pripeljal se je bil v ukradenem avtomobilu in sicer ne po cesti, temveč kar čez travnike. Zvečer je prišel Murzajev zopet h knezu na dom vprašat, če se je gospod že vrnil. — 2al ga še vedno ni, — mu je odgovoril isti sluga. — Sami se začenjamo bati, da se mu ni kaj pripetilo. Tudi se ni še nikoli zgodilo, da bi knez, če je odhajal na noč, ne vzel s seboj toaletnih potrebščin, pižame in drugih potrebnih stvari. Gospod gubernator je tudi že dvakrat telefonično vprašal po Njegovi Svetlosti. — Kdaj? — Prvič takoj po vašem odhodu. Ko je pa zvedel, da kneza ni doma, mi je naročil, naj mu sporočim, da bo ob dveh popoldne važna seja. Ob štirih je gospod gubernator znova telefoniral. Vprašal je po knezovem zdravju in vzroku, zakaj Njegova Svetlost ni prišla na sejo. — Ali je prišel danes kdo obiskat kneza? — Samo gospodična Ariadna Georgijevna Ma-haradzevova, ki je bila tu pred dobro uro. Pol ure je Čakala na kneza in ko ga ni mogla pričakati, mu je pustila vizitko, na katero je napisala nekaj besed. Priznati moram svojo krivdo — prečital sem jih in to je nas vse še bolj vznemirilo. — Kaj je napisano na vizitki? — Saj veste, gospodična Mahar a d zevova je nevesta Njegove Svetlosti. Po svetem Pokrovu se nameravata poročiti. A danes, ko ima gospodična god, je ni prišel knez niti obiskat. — No, če ste grešili iz radovednosti vi, dovolite še meni, da preči tam vizitko po službeni dolžnosti in morda tudi v interesu kneza samega. Sluga je vzel vizitko z okroglega pladnja, ki ga je držal v svojih tacah orjaški medved, knezova lovska trofeja. Izročil jo je Murzajevu. Na vizitki je bilo napisano z drobno žensko pisavo: »Kaj je Vas zadržalo, dragi knez, da Vas že dva dni ni bilo k meni in da niti za moj god niste prišli? Včeraj sem vas pričakovala pri Srfij: Nikolajevni. Plesala nisem nit ka-drilje, ki sem jo vam obljubila. Toda Vas ni bilo...« — Zares, tu nekaj ni v redu, — j« razmišljal Murzajev. — Ne priti na proslavo godu generalica Celinske, ne izpolniti obljube, dane nevesti, da bo na tem večeru, ne čestitati ji za god in ne udeležiti se važne seje pri gubernatorju — to ie pri knezu že nekaj zelo neobičajnega. Naj bo že karkoli, naj se knez tudi jezi, da ga motimo v njegovem tihem gnezdecu toda naša dolžnost je vedeti, kaj se tam godi Pošljem tja svojega pomočnika Rvbakova. Ta bo vse bolje preiskal kakor jaz in brez vsakega po-plaha. UL Ta čas, ko je Murzajev v nočni tišini in temi preiskoval na travniku sledove skrivnostnega avtomobila, je bila krasna palača generala Celinskega v eni glavnih ulic polna luči, smeha in rajanja. Zbrala se je bila v nji najboljša družba na proslavi godu gospe generalice in njene hčere. Med gosti b; lahko bil tudi Murzajev, kajti po pripadnosti k domačemu plemstvu, Čeprav samo malopoeestni-škemu, ter po višji izobrazbi in prejšnjem položaju na sodišču, so mu bila vrata tega doma vedno odprta. Toda on se je izogibal družbe pri Celinskih in se omejeval samo na redke obiske, vedoč da mnogi izmed prisotnih zaničljivo in omalovažujoče glodajo na uniformo policijskega uradnika, Josip Zupana* U Za »Narodno tiskarno* Fran Jaran V Za upravo in mserami del Gsta Oton U Vsi v Ljubljani