V PROGRAMU IZGRADNJE, SOFINANCIRANE S SAMOPRISPEVKOM II JE TUDI                  I
IZGRADNJA OSNOVNE ZDRAVSTVENE MREŽE V LJUBLJANI
Zdravstveni dom Center - nič več zbiranja izvidov po vsej Ljubljani
Sogovornik Dogovorov, dr. Ivan Cibic, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, aktivni družbenopolitični delavec v SZDL Center ter član gradbenega odbora novega zdravstve-nega doma Ljubljana Center.
»Pri izgradnji zdravstvenega doona v Centru ne gre za nek nov, manjši, občinski klinični center. To bo predvsem enota osnovne zdravstvene službe za potrebe delovnih ljudi in obeanov Centra. V enem, seveda temu ustreznem objektu, bo koncen-trirana tako teftnika fcot strokovno usposobljen medicinski kader, ki bo sedanjemu letanju od Mir-ja, Prul in drugod preko Miklošičeve za Bežigrad in nazaj pristrigel krila. To pomeni toliko in toli-ko manj izgubljenih ur; pa ne samo to: namesto, da bi dobil obiskovalec-bolnik takojšnjo zdravstve-no nego, se mu ob zamudnem zbiranju pregledov na razHčnih krajih, zdravje dostikrat oelo poslab-ša.«
Tako je dr. Cibic pričel z od-govorora na vprašanje, kaj pravzaiprav pomeni proaekt iz-gradnje zdraivistvenega doma v Cenferu. To je seveda le ded od-govora, je poudaril, saj tiomo z izsgradrujo tega, tako pregpo-trebnega Oibjeiklta oianovne zdra-vstivene slaižbe prerasli na tem področju feudi v novo kvallteto.
Bistvo raavoja osnovne adra-vstvene službe, v primerjaivi s službami specialistii&ne in boi-nišnične dejavnosti je prav y krepibvi te onsno-vne dejavnosti.
S sedanjitni možnosbmi v ob-6ini Center nove ablike orgami-zacije, s kateno bi botoika, pa-clenta osnovna zdravstvena slu-žba pripravila cw. »obdelala« do te mere, da bi biil prehod ia adravstvenega  doma v boindš-
nico le nadaljevanje zdravije-nja ali diagnostične obdelave, ni mogoče vpeljati. Tu so nam-reč objeikti te osnovme zdrav-stvene sluzbe raztreseni po več mestih iin nekateri med njiini takorekoč še zelo primitivni.
Splošna ordinacija Mirje na-primer: tam je močno otežko čena moižnost nudenja zdrav-stvene pomoči zsa danaSnje za-hteve, tako v disparuzarskem smisliu, pri iskaniju vplivov oikolja na zdiavstveno stanoe in tako dalje. Ptrav tako se tu-di v drugih enotah, recimo pri adrarotvenem varstvu ofcroik 5uti utesmjenost prostorov, ki ne nudijo širših možnosti ob-ravnave patologije ali širše ob-rawnave cAroka in vairovanja njegovega  zdravja, pa naj  bo
to v masovnem cepdjenju otrok kurativnem delu ali pedagoš-kem delu z otrokd.
Tatoo ali podobno je tudi na ostalih šestih oddelkih seda-njih kapacitet osnovne zdarv-stvene službe v Centru, razitre-senih po vsej ob&ni — po rent-genske izvide pa je treba do-stilsrat  iti celo za Bežigrad.
Ne samo zdraviti bolezen — odpravljatj je treba tudi vzroke za njihov nastanek
tout»l|jaina bo z novrm zdrav-stvenirn domom v Cantru ne-dvortmo pridobila poinembne kapacitete s tega podrooja. To pa seveda ni vse. Mesto kot ta-ko potrebuje tudi v zdravstvemJ službi nete svoj »vrh«. Tu, kot je bilo že uvodoma poudarje-no, ne gre za nek nov, lokal-
nejši klinični eenter, temveč gre za osrednjo institucijo os-novne zdravstveme službe, ki bo združevala vse tiste pornem-bne dejavnosti, potrebne dolo-čenim bolnikom celotne Ljub-Ijane. Če je aamreč taka po-moč nudena v dobro usposob-Ijenem sdravstvenem zavodu, tako po strokovnosti kadra kot po opremi, bo nedvomno dala željene rezultate
Tako se je tudi porodila za-misei osrednje ustanove, ki bo morala dajati poudarek razvoju osnovne zdravstvene službe v vseh slovenskih območjih. Ta naj bi praučevala gibanja bo-lezni, bolezenske pojave med populacijo po posameznih ob-činskih območjih ter na osnovi zbranih. podatkov tudi nakazo-vala smeri razvoja osnovne de-javnosti.
To bo možno tudi z osredo-točeno administrativno evi-denčno in statistieno medicin-sko službo za mesto Ljubljana, v katero bo seveda vključeno del kapacitet tudi bodočega zdravstvenega   doma  Center.
Na osnovi vseh teh prouče-vanj je šele možno voditi us-merjeno zdravsfcveno politiko osnovne zdravstvene službe v Ljubljani, poleg Kliničnega cen-tra kot institucije — nadgrad-nje osnovne zdravstvene slu-žbe.
S pametno razširitvijo in sodelovanjem zdravstvenih kapacitet do krajših čakalnih dob
Odnos do drugib. instituoy, predvsem specialističnih na po-likliniki oziroma v okviru Kli-ničnega centra dobirva povsem nove dimenzije z rastjo osnov-ne zdravstvene službe. Zmanj-ševati moramo zato razkorak, sedaj prisoten med osnofvno in klinično dejavnostjo s tem, da bolnika že v osncmii zdravstve-ni službi temeljiteje obdelaimo, tako da specialistične ambulan-te prevzamejo z že nakazano usmeritvijo zdravljenja ali di-agnostike. Ta zveza med osnov-no zdravsfcveno in botaišni&no službo je prav tista, ki bo zmanjšala čakalno dobo.
Tako ne bo več pritožb, da so šli bolniki k specaalistu za-radi mindmalnih težav saj je mnogo takih primerov bolezni, ki jih lahko osnovna zdravsbve-na služba v svoji sbrokovnosti povsetn zadovoljivo reši, saj bo ta ojačana, osredatočena v svojiH institucijah pa naj bo to v občinskih zdravstvenib do-movih ali v centralnem zdrav-stvenem domu Ljubljane. Tako obrobnih primerov, ki v Kli-nični center ne spadajo, taim tudi naj ne bi bilo. To bi bffl eden od prijemov za zmanaša-nje čaikalne dobe. — ki je za delovnega človeka all občana tudl najpomemibnej-je — pa bomo čakalno dobo bistveno zmanijšaU s tem, da bo bolnik, ko bo prišel v svojo lastno hišo, v svoj občin^d zdravstveii'i dom, imel rnož nost, ob kvalitetni kadrovisfei zasedbi, urediti vse v tej usta-' novi. In to celo nekaterih spe--cialističnih storitev, tistih, ki jih osncmia zdravstvena služba pač potrebuje.
Ojačana osnovna zdravstve-na sliižba bo imela možnost tu-di, da uvede piioriteto obrav-nave bolnika, z ozirom na nje-
govo akutno stanje bolezmi v primerjavi s tistim, ki ima kro-nično obolenje in je podvržen daljšemu zdravljenju z občas-mmi pregledi. Na čas teh pre-gledov lahko, ob ustreznih ka-pacitetah, seveda vplivamo in tako looimo obe omenjeni vtr-sti bolnikov. Tako lahko enim kot drugim čas, prebit v čakai-nicah, pomeanbno skrajšamo. Sedaj, ob rajegovib. neustreznih in utesnjenih kapacitetah, v Centru seveda to ni moč vpe-ljati.
Pa še besedo o lokaciji Zdravstvenega doma Ljubljana Center
Ideja o ssdravstvenem domu v Centru, posfcavljenem na enem kraju, je stara že pet-najst iet. Takrat je bilo u&tresz-no gradivo prvič dosbavljeno oboinski skupščinl v pregled in preomislek. 2e takrat so to narekovale povečane potrebe po sodobnejšem zdravljenju občanov; bila je predlagana ce-lo lokacija, in sicer na konou ulice Moša Pijade, na mesbu sanatorija Emone (nasproti ho-tela Turist). Ta lokacija je aJk-tualna še danes, saj je v ugod-nem položaju glede pristopa s katere koli strani Ljubljane.
Poleg te, prvotno predlagane lokacije pa se je v zadnjem času pojavila budi še (poleg manj ugodnih) lokacija na se danjem, delno pogorelem, skla dišou Kemofarmacije v Metel-kovi ulici.
Sedaj sta torej na raapolago dve, dakaj ugodni lokaoiji. Obe bo v kratkem obra-maval grad-berti odbor, nato pa še izvršni svet skupšfiine občine, ki bo v kratkem, po vsej verjetnosto še pred referend-umom, predla-gal skupščini najugodnejšo lo-kacijo. Pri izbini bo namreč potr&bno upoštevati tudi stnoš-ke priprave zeinljišča, v katero spadajo seveda tudi nadomest-na stanovanja za preseijene ob-čane in rušenje objektov, poleg tega pa tudi pristopnost same lokacije, tako za osebni kot tu-da za javni prevoz in pa, kar je izredno pomembno — mož-nost nadaljmjega širjenja kapa-citet Dbjekta, saj je pri izbiri pomembno upoštevati tudd to.
Po predvidevanjih naj bi se zdravstveni dom Ljubljana Cen-ter pričel graditi čez dobro leto drai, torej še v letu 1977.
Pogovor Todil in zapisal
M. Javornik Foto:  M. Turel