Poštnina plafana v gotovim LetO LV. V Ljubljani, V petek, dne 23. septembra 1927	St. 215. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mcief.no 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel)aka Izdala celoletno vJugo-slavf)l 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 .tolp. petlt-vrala mali oolasl po l 30 Jn2D,veCIl O0l«»l nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, velllU po 3 In 4 Din, v urednUkcmdelu vrstica po 10 Din o Pri veCjem o narofr.lu popust
Iarlde ob -t zfutvaj
razen ponaeijKo m clnevn po prazniku
Uredništvo /e v Kopllarfevl ulici it. 6 111 Kolcoplal se ne vrača/o, netranici rana platna se ne apre/ema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva it. 232S
Političen list ssa slovenslci narodi
Uprava /e vKopllar/evl uf.il. o ^ raCun: C/uitllana štev. 10.650 ln tO.349 xa Inserale, Sarale.voat.7SG3. Zar/rcb št. 39.011. Prana In Vunat št. 24.7V7
Hindenburg in dr. Hergt.
Dva dogodka: Hindenburg, predsednik nemške države, je v svojem govoru ob priliki odkritja spomenika padlim vojakom v Tannenbergu, kjer so doživeli Rusi znani poraz med vojno, podčrtal: Nemčija odklanja krivdo svetovne vojne: ta ji je bila vsiljena. Skoraj istočasno prisostvuje nemški uradni minister dr. Hergt sejam avstrijskega parlamenta, ki sklepa o načrtu novega skupnega nemško-avstrijskega kazenskega prava. In iz Berlina nam javljajo, da bo z ozirom na dunajski parlament berlinski pospešil jesensko zasedanje, da se skupna zakonska osnova istočasno spravi pod streho. Tedaj uradna Nemčija baš v času zasedanja društva narodov, kjer se Stresemann odlikuje po izredni milosti in prijaznosti, demonstrira proti obstoječemu evropskemu stanju. Kajti ni nobenega dvoma, da je po svoji vestnosti znani Hindenburg dobil govor staliziran od nemške vlade, ne izvzemal cenzur© zunanjega ministra. Ravno tako je gotovo, da se aktivni pravosodni minister po nalogu celokupne vlade udeležuje dunajskih uradnih sej. Tendenca obeh korakov je dovolj vidna; odmev na oba pa je tudi jasen.
Sodobna Evropa ima izvor na fundamen-tu versajske mirovne pogodbe, ki pravi: Nemčija je kriva svetovne vojne. Logična posledica so reparacije, ki so zopet bistveno vpletene v gospodarstvo prizadetih držav. Odločilno je na njih udeležena tudi naša država V tem velikem vprašanju pa lahko v nemškem razvoju delimo dve etapi: do kancler-stva dr. Wirtha, ko se je dajanje reparacij sabotiralo in je Poincare v represalije zavzel Porurje, in po Wirthovi dobi, ki je dal z Ra-thenauom temelj tudi Stresemannovi politiki % znano krilatioo: Najprej kruh, potem pa pridejo reparacije! Izpopolnitvena politika po možnosti! Obenem organizirati delo, ki bo Nemčijo razbremenilo krivde na svetovni vojni. To propagando je začeti najprej v nevtralnih, nato pa v ameriških državah in končno sploh po svetu. Kajti s temi dokazi se zbriše krivda, se logično ukinejo reparacije Ln se končno zruši po Davvesu modificiran Vereaj.
Naš odgovor na propagando nemškega predsednika se v bistvu ne more oddaljevati od onega v tem komplek-u prizadetih držav. Mi smo sprejeli povojne s skupnimi pogodbami določene materialne in idealne terjatve ter dolžnosti. A obenem svojo specifično: čuvati in braniti vse, kar je v prid mladi, a veliki državi, v prvi vrata pa vsa sredstva, ki pomagajo pri gospodarskemu dvigu naše države. In če francoski, angleški ter amerikan-aki tisk označuje Hindenburgov nastop vsaj kot neoportun, mu naravno moramo le pritrditi.
Druga demonstracija Je veljala avstrijskemu problemu, oziroma zopet versajski mirovni pogodbi, ki prepoveduje združitev Avstrije z Nemčijo. Z vprašanjem smo se že ope-tovano bavili. Brez dvoma je Nemčija s svetovno vojno tudi veliko pridobila. Izginil je sistem pruske ekskluzivnosti, tlačiteljev, ki so od pamtiveka vzgajali narod v strogem regionalizmu po načelu: Divide et impera! Prvič v zgodovini nastopa nemški narod kot narod, kot politična celota. Odtod občudovanja vredna skrb za tiste, ki so njegov del po lavi in jeziku, a bivajo v tujih državah. Rodil se je z eno besedo prestiž naroda, ki hoče združiti vsaj kar se da. Odtod zopet protest proti določbi, ki je vzhodno Prusijo po koridoru odcepila od ostalega naroda in odtod v bistvu zahteva po združitvi Avstrije z Nemčijo.
Sicer stalnega združevanja ni mogoče razumeti. Politično je iž polpretekle dobe že znano, da je bila prva skrb Bismacka in Pru-sije, da izgine Avstrija iz nemške usode. Tudi uradno izražanje Berlina o Dunaju je bilo karakteristično: »oesterreichische Schlampe-rei«. Verska razlika ni igrala baš najmanjše vlogo; in politične zveze so bile pač zveze. Tradicija se jo nagibala preje k Petrogradu kot Dunaju in če jo je wiljemovstvo v zadnjih letih prekinilo, je bila pač usodna pogreška njegove diplomacije. Pa vzemimo obstoječe stanje. Odločitev je med drugimi tudi v Avstriji sami. Ta pa ima svoje gospodarstvo, priviligirano po mednarodnih dogovorih, z ugodnostmi v nasledstvenih državah, s svojo strukturo, vzrasrHo ravno iz svojega specifičnega položaja. Ima svojo državno zamisel, ki se preje upira kot sekundira tendenci wed-
marske ustave za čim večjim centralizmom. In ima svojo miselnost, sorodnejšo Bavarski kot taktični gospodarici Prusiji. V Nemčiji sami čaka rešitev toliko nujnejših notranje političnih in zunanjih vprašanj, da se lahko trdi, da je njihov uspeh šele prva etapa do ev. uresničenja avstrijsko-nemške združitve. Predvsem: notranja ureditev sama! Malo je držav, kjer bi se boj med federacijo in centralizacijo bojeval s tako ljutostjo. Kateremu sistemu priključiti Avstrijo? Kaj je z vzhodno mejo, z Locarnom, s Poljsko, z vzhodno Prusijo, z razmerjem do Belgije in Francije? A glavno: Ustaljen mednarodno-politični položaj. Velika antanta, četudi so nianse med
njo po 13 letih druge, je v bistvu edina glede varovanja sedanjega obstoja. Mussolini celo absolutno, kar se tiče te točke. Češkoslovaška, razmeroma najbolj tangirana država, je s češke in slovaške strani uni sono proti združitvi.
Mi s svoje strani se zavedamo, da tudi pogodbe niso večne, da so se bivše sovražne države kmalu znašle v entente cordiale; daljo, da bo odločitev pndla v Parizu in Londonu. Z vseh navedenih okolnosti pa nimamo nikakega povoda biti sentimentalisti. A če vprašanje končno dozori, bo znala brez dvoma naša diplomacija uresničiti staro mednarodno pravilo: do ut (les! —

"šce nove vlade.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Celokupna javnost je novo vlado sprejela nadvse simpatično, posebno pa dejstvo, da je tudi SLS v tej vladi zastopana. Vlada uživa torej največje simpatije javnosti, uživa zaupanje krone in ima za seboj veliko parlamentarno večino. Torej uživa zaupanje d-ugega suverenega faktorja. S tem ima predpogoje za uspešno in ljudstvu koristno delo. Glede njene parlamentarne večine so pri nekaterih ljudeh sicer mnenja še različna, vendar je jasno, da ima Vukičevičeva vlada za seboj okrog 200 poslancev, to je skoro dve tretine vseh narodnih zastopnikov.
V vsem tem soglašajo komentarji v vseh krogih, ki ne gledajo skozi očala strankarske zaslepljensoti in užaljenosti vsled neusptehov pri volitvah.
Današnje časopisje večinoma pozdravlja novo vlado. Faktični organ demokratske stranke »Pravda« posebno naglasa dejstvo, da je vladna večina kompaktna. Zato bo vlada takoj predložila narodni skupščini najnujnejše zakonske predloge in delala na to, da se njih izvršitve čimbolj pospešijo.
»Samouprava«, glasilo radikalne stranke, pozdravlja novo vlado, posebno vstop SLS y Vukičevičev kabinet. List je mnenja, da je
smer sedanje politike, s posebnim ozirom na razmerje posameznih strank, dogodek prvovrstne zgodovinske važnosti.
»Politika« in »Vreme« prinašata vse podrobnosti, položaj pa presojata ■ trezno in mirno.
Edino Pribičevičeva »Reč« je doslej prišla malo k sapi in si nekoliko opomogla od neuspešnih intrig slovenskih samostojnih demokratov in Pribičevičevih tirad na »demokratski« blok. Pribičevič je še včeraj zatrjeval, da pomenja rekonstrukcija vlade izvršitev prve etape blejskega pakta, danes pa piše »Reč«, da je po tej rekonstrukciji položaj vlade zelo težaven; zakaj, tega ne pove. Sicer se za takšno pisarenje tukaj nihče ne zmeni.
Po sestavi vlade je zavladalo splošno po-mirjenje duhov. Tudi tisti politični duhovi, ki so včasih pokazali zanimanje za eventuelne možnosti novih kombinacij, se odrekajo zamislim, ki se rodijo samo v glavah Stjepana Radiča in njemu v marsičem sličnega Pribičeviča. Najmanj se za take histerične plodove zmeni vlada, ki se opira na zaupanje obeh suverenih faktorjev in gre mirno naprej. V interesu države in ljudstva smo prepričani, da bo svoj program izvedla.
Bajeslovni biok g. Pribičeviča.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Ljuba Davidovič je dal izjavo, v kateri odločno odklanja ponudbe samostojnih demokratov zn ustvaritev bloka demokratskih strank. Njegovo stališče je v kratkem sledeče: Če hoče Pribičevič in njegova družba razpustiti delniško družbo, lahko vsak posameznik prijavi vstop in mero-dajni činitelji bodo sklepali o vstopu. Takšno stališče je z ozirom na razne veličine v SDS tudi povsem razumljivo. Še bolj postane razumljivo, če eden od aktivnih ministrov (po »Reči« je bil to najboljši Davidovičev prijatelj, minister za gozdarstvo in rudarstvo Hija Šumenkovič) izjavi, da je vsak napor Pribi-čevičev odveč in da bosta morala Stjepan Radič in Pribičevič še dalje ostati v opoziciji. Nerazumljivo pa bi bilo nadaljevanje kampanje policaj-deniokratskega tiska za ta namišljen blok za tiste, ki ne poznajo globljih vzrokov takih preokretov. Že med volivno borbo so Pribičevičevi pristaši začeli zapuščati Pribičeviča in se vračati v stranko-matico. Ta raz-
kroj evalen proces so deloma omilili s tem, da so morali vsepovsod agitirati s tem, da se bosta po volitvah obe stranki združili. Volivci, ki so temu verjeli, sedaj pritiskajo na poslance, da izpolnijo, kar so obljubljali. To bi poslanci tem raje izvršili, ker je Pribičevič v skupščini osamljen. Tega pa ne morejo in ne bodo izvedli, ker se temu protivi Davidovičeva demokratska stranka. Med Davidovičevimi poslanci, ki bivajo v Belgradu, odločno prevladuje razpoloženje proti tem Pribičevičevi m nameram. Verjetno je, da bi se sprejeli kaki posamezni poslanci v Davidovičev klub, če bi proti njihovemu vstopu ne obstojali kakšni predsodki. Posebno se bo pri tem gledalo na korupcionistične alere. O kaki spojitvi aH bloku pa sedaj ni nobenega govora. Pribičevič bo ostal s svojo družbo tam, kjer je. Med tem se pa proces popolnega razkrajanja te s policijskim in orjunaškim terorjem ustvarjene stranke nadaljuje. Kakršen začetek, tak konec.
Raigovor z dr. Korošcem.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Vaš dopisnik je imel danes priliko razgovarjati se z g. ministrom dr. Korošcem.
»Ali ste čitali, da nekateri listi pišejo z ozirom na Vaš vstop v vlado, da je stranka likvidirala?«
»Kdo pa to piše?«
»Na primer v Ljubljani »Jutro« in »Slovenski narod«!«
»Ali ne veste, da sta to najbolj lažniva lista skoz in skoz lažnive SDSI«
Pariz in Hoskva v stalnih dementijih.
»MATIN« VZDRŽUJE IZJAVO O FRANCOSKI DEMARŠI V MOSKVI. ODŠKODNINSKA TOŽBA. MOSKVA TRDI, DA JE ZADEVA RUSKO - FRANCOSKIH DOLGOV REŠENA,
BRIAND PA DA NI.
v Pariz, 22. septembra (Izv.) »Matin« je davi z velikimi črkami objavil izjavo, v kateri formalno vzdržuje svojo včerajšnjo vest o poteku de marše radi odpoklica Rakovskega. Pravi, da se je demarSa v vseh delih izvršila natančno tako, kakor je on poročaL Quai d'Or-say vztraja pri svojem demantiju in hoče prerekati resničnost poročila lista, potem naj objavi predvsem besedilo francoskemu poslaniku v Moskvi poslanih instrukcij in besedilo svojega poročila o poteku demarše. — Komunistični >Humanlte«, ki je namigaval, ua kampanja desnice proti Rakovskemu smrdi po petroleju in da je Oil Duteh iadala za to ve-
liko denarja »pokvarjenemu meščanskemu tisku«, si je nakopal »Matinovo« odškodninsko tozfco za 100.000 frankov. V tožbenem spisu, ki ga je prejel »Humanite«, se priznava, da v obtožbenem članku »Matin« ni izrecno naveden, da pa je očitek podkupljivosti dosti jasno naperjen proti njemu. »Humanite« piše ironično: »Saj ne moremo nič za to, da se jo »Matin« v tem očitku spoznal samega sobe. Z radovednostjo pričakujemo odločitev sodišča.«
v Moskva, 2. septembra. (Izv.) Litvinov je kategorično zavrnil francoske dvome glede pravilnosti njegove zadnje izjave, da jp vpta-

Frane Smodej,
ki se imenuje za državnega podtajnika v ministrstvu prosvete.
šanje ruskega dolga z določitvijo anuitet po 60 milijonov zlatih frankov dejansko končano. Obstojale so sicer že razlike v mneujn glede višine, toda v načelu je bila edinost dosežena. Rakovskega je komioarijat za zunanje stvari pooblastil, sproročiti francoski vladi, da bo sovjetska vlada že tekom prihodnjih 6 mesecev pri poljubni banki položila prvo polovico letnega zneska po 30 milijonov zlatih frankov, tako da bodo francoski lastniki posojila kriti z» obresti.
v Pariz, 22. sept. (Izv.) Francoska vlada zopet kategorično demantira Litvinovo trditev, da se je glede plačila ruskih dolgov med Parizom in Moskvo dosegla popolna edinost. V oficijelnem komunikeju z Quaia d'0rsaya se veli, da Litvinova trditev nikakor ne odgovarja resnici. Obenem se napoveduje, da bo francoska delegacija, ki je vodila pogajanja z Rusijo, že te dni objavila avtentično poročilo o stanju in dosedanjih uspehih pogajanj.
Zaprisega dr. Gosarja.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej G o s a r je danes dopoldne v predsedništvu vlade v roke predsednika vlade in ob prisotnosti župnika msgra Wagnerja prisegel, nato pa prevzel posle svojega resora
Rektor ljubljanske univerze v Belgradu.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Rektor Ijub-Ijansek univerze dr. Lukman je danes prispel v Belgrad, kjer bo stal par dni, da se z mero-dajnimi činitelji posvetuje o sestavi proračuna za ljubljansko univerzo.
Prijateljski korak naše vlade v Sofiji.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Z ozirom na poslednje atentate na jugoslovanski vlak na progi Gjevgjelija—Solun je objektivna preiskava ugotovila, da gre za atentate, ki so jih vprizorili razbojniki, katerih stalno bivališče se nahaja na bolgarskem ozemlju. Potem ko je vlada zbrala tozadeven material, je dal zunanji minister našemu poslaniku v Sofiji Ne-šiču nalog, da pri bolgarski vladi stori prijateljske korake ln da bolgarsko vlado opozori na ta pojav in na dejstvo, da takšni pojavi zelo škodujejo dobremu sosedskemu razmerju med obema državama, še bolj na započeti smeri prijateljskega zbližanja obeh držav, če je Bolgarska za nadaljevanje novega prijateljskega kurza nasproti nam, naj ukrene vse potrebno, da se takšni slučaji v bodoče ne bodo dogajali. Korak našega poslanika v Sofiji ima povsem prijateljski značaj.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je danes odpotoval v Po-iarevac, odkoder se vrne jutri.
Narojtelte .Slovenca* i
Parlamentarno sodelovanje SLS in NRS
Časopisje SDS je vrglo predvčerajšnjim v svet kot bombo laž, da SLS likvidira in se spoji z radikalno stranko. Za vsakega pametnega človeka je bilo sicer takoj jasno, da hoče SDS s to lažjo le prikriti svoj poraz v Belgradu in odvrniti svoje bravce od premišljevanja, kako popoln polom je doživela razdiralna politika SDS. To časotpisje je hotelo pač z obrekovanjem prikriti sramotno vlogo, ki jo jo te dni igrala v Belgradu slovenska SDS s svojimi intrigami proti vstopu slovenskih poslancev v vlado.
Vendar je z ozirom na blejski pakt in na napoved dr. Korošca o sodelovanju med SLS in NRS treba o tej stvari govoriti in jo pojasniti, čeprav stvarno dane6 še ni dozorela.
Predvsem ugotavljamo, da na > Jutro vilic ta »Narodovih« vesteh ni niti besedice resnice. Blejski pakt se je doslej izvršil še samo v toliko, da je SLS dobila onega ministra in enega državnega podtajnika. Drugi del blejskega pakta, ki govori o trajni parlamentarni zveri med SLS in NRS, se še ni i»vršil. Zato je laž YBe, kar kvasi časopisje SDS.
Ta del blejskega pakta se ni mogel izvršiti, ker radikalna stranka danes nima nobenega formalnega vodstva in ker se še ni sestal parlamentarni klub radikalnih poslancev.
Dejstvo pa je, da se med tem živo razpravlja o tem, kakšna naj bo oblika medsebojne parlamentarne podpore med SLS in NRS. I sključena pa je pri tem vsaka funja katerekoli izmed strank. Izključeno je, da bi SLS pustila pasti le črko svojega slovenskega programa, izključeno ie, da bi se SLS kakorkoli hotela identificirati i radikalno stranko. SLS ostane to, kar je, samostojna stranka, stranka, ki vodi slovensko politiko, stranka z vsem svojim neokrnjenim kulturnim, gospodarskim in državnim programom in b celotno popolnoma samostojno in le sebi odgovorno organizacijo.
Sicer, kdor SLS porna, mu tega ni treba dopovedovati, radi javnosti pa smo morali to pri biti.
To, za kar sedaj v Belgradu gre, je trajna medsebojna podpora SLS in NRS. Ta prijateljska podpora in vzajemnost med dvema strankama bo imela svoj izraz. v neki zvezi obeh parlamentarnih klubov. Ta zveza pa še ni določena in formulirana. Časopisje piše različno. Nekateri trdijo, da se bo med klubom radikalnih poslancev in Jugoslovanskim klubom ustanovila neka višja instanca, ki bo odločala o vseh stvareh, ki se tičejo obeh klubov, drugi pa trdijo, da bodo vsi novoizvoljeni poslanci SLS in NRS ustanovili enoten parlamentaren klub, ki se bo nazival »Narodni klub«.
Naj se to že izvrši kakorkoli, gotovo je, da bodo naši poslanci ubrali tisto pot, ki bo dajala največ jamstva, da bo omogočeno trajno, složno in ustvarjajoče parlamentarno delo za državo in vse njene narode, zlasti, da bodo dana največja možna jamstva za napredek Slovenije.
Parlamentarni položaj po volitvah je pokazal, kako daleč je videl dr. Korošec, ko je sklepal blejski pakt. Takoj po volitvah se je vse zaklelo proti Sloveniji. Pribičevič in Žerjav sta vrgla geslo /družitve vseh demokratov 7. musUmani in Radičem proti SLS in vladi. Če bi nc bila zveza med SI .S in NRS že poprej utrjena in zagotovljena, bi se bila P ribiče viče-va nakana posrečila, ker bi jo sprejeli nekateri Davidovičevi demokrati in pašičevci, gospod Vukifevič bi sam no vzdržal položaja in naša Slovenija bi bila zopet pritisnjena ob zid ter izročena krvnikom SDS.
Dr. Korošec je to zaroto proti nam videl že spomladi. Videl je v novi NRS, ki se je otresla nekaterih nemogočih ljudi, stranko, v kateri je še največ iskrenosti, poštenja in razumevanja za naše slovenske potrebe.
Zato sta vrgli NRS in SLS vse svoje sile, vso pošteno in odločno voljo na skupno tehtnico, ki je pokazala, da je sedaj tu težišče nove državne politike. Danes predstavlja zveza med NRS in SI.S že hrbtenico in nezlomljivo življenjsko silo novega državnega gospodarstva.
I zadevah in pripraviti vse potrebno za sklicanje skupščine dne 5. oktobra.
Belgrajski listi objavljajo značilno izjavo nekega demokratskega ministra (baje Sumen-koviča), Ivi je rekel na vprašanje, kaj je z vstopom Pribičeviča v demokratsko stranko, dobesedno tole: »Demokratski ministri o tem nič ne vedo. Jaz mislim, da je prezgodaj govoriti o tem. G. Pribičevič in g. Radič bosta imela priložnost, da bosta še dolgo časa v opoziciji.i
Za pomoč kmetu, ki ie trpel vsled suše.
Minister za finance dr. Bogdan Markovič je poslal upravi državne Hipotekarne banke tale predlog:
Domače kmetijstvo in poljedelski stan predstavlja v naši državi činitelj, na katerega se oslanja celokupno domače gospodarstvo in javne finance. Letošnja suša je težko zadela kmetijsko produkcijo v mnogih naših krajih. Kmetijski stan ju poleg tega občutljivo preža-dolžen, kar svedočijo podatki ministrstva za kmetijstvo in vode. Vlada se hoče resno brigati za izboljšanje tega stanja poljedelstva in kmetskega stanu in hoče z raznimi ukrepi, ki tvorijo najvažnejši del njegovega gospodarskega programa, povečati domačo produkcijo posebno tako, da s kmetijskimi krediti olajša produktivno delavnost našega kmeta. Po našem zadnjem zakonu o poljedelskem kreditu je osnovano ravnateljstvo za poljedelski kredit, ki po zakonitih odredbah lahko daje samo produktivne kredite za smotreno obdelavo zemlje, za nakup materiala, živine itd. To ravnateljstvo ni pooblaščeno, da bi dajalo tako zva-ne konzumne kredite, katere pa naš kmet zelo potrebuje v tistih krajih, ki so trpeli vsled suše. V pomanjkanju tega kredita prodaja kmet tudi tisti pridelek, ki ga je določil za seme, da more kriti svoje vsakodnevne potrebe. Istotako mora prodajati živino, kar slabi njegovo produktivno silo.
Da bi se izboljšal položaj našega kmeta, pTostm upravni odbor državne Hipotekarne banke in predlagam, da on s svojim sklepom omogoči kmetijskemu stanu cenen kredit v manjših zneskih, največ do deset tisoč dinarjev, in to na podlagi hipoteke njegovih nepremičnin, kakor to zahteva zakon o državni Hipotekami banki. Krediti naj se dajejo direktno ali preko kreditnih organizacij, ki so ustanovljene za kmetijski kredit.
Ta kredit se mora odobriti pod ugodnejšimi naslovi, zlasti, da bo obrestna mera nižja, posebej določena za to vrsto kmetijskega kredita, in banka mora sama prevzeti vse stroške za cenitev in dnigo.
Visokost kredita naj bi se določala po številu družinskih članov in škodi, ki jo je napravila suša. Da bo ta kredit popolnoma dosegel svoj namen, je treba vnaprej določiti kraje, ki so največ trpeli vsled suše. Da bi ta kredit res izkoristili samo kmetje, ki so res utrpeli škodo vsled suše in prišli v materielne težave in pomanjkanje, bi bilo umestno ugotoviti gotov postopek za vlaganje tozadevnih prošenj in potrdil, iz katerih b} se moglo ugotoviti, kolika je škoda in potreba. Roki za povrnitev tega dolga naj bi bili tako veliki, kakršni 90 za druge redne hipotekarne kredite.
Minister za finance prosi banko za nujno ugodno rešitev, da bi se olajšal položaj našega kmeta.
POGAJANJA SO SE PRIČELA.
r Belgrad, 22. sept. (Izv.) Danes sta se prvič sestali madjarska in naša delegacija na skupno sejo. Madjr.rsko delegacijo je pozdravil vodja naše delegacije Todorovič s kratkim nagovorom. Odgovoril mu je vodja madjarske delegacije von Nikel. Nato se je delegacija razdebla v dva odseka. Prvi odsek bo razpravljal o vprašanjih, ki stoje v tesni zvezi s trianonsko pogodbo in drugimi mirovnimi pogodbami. Drugi odsek se bo pečal z drugimi vprašanji različnih konvencij. Seje odsekov se bodo vršile izmenoma. Vsak dan bo imel sejo drug odsek.
OBČINSKE VOLITVE V Č. S. R. OTVORITEV PARLAMENTA 8. OKTOBRA.
Najlepša palača v Zagrebu.
, V zagrebškem »Jutarnjem listu« od 21. t.
1 m. beremo:
»Ena najmodernejših in najbolj reprezentančnih palač novega Zagreba je palača okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki s palačo »Esplanade« daje poseben ton celemu tistemu delu mesta, kj se nahaja ob glavnem kolodvoru in nižje ob Mihanovičevi ulici. Enostavno toda okusno urejene fasade, ki so štiri, niti od daleč ne govore o taki moderni ureditvi, kakor je ta palača urejena znotraj. Vsi principi sodobno arliitektonske tehnike so zastopani v polni meri, medtem ko je higiensko vprašanje rešeno na način, ki zadovoljuje do podrobnosti. In velika palača je sedaj pred popolno ureditvijo. Nekatera nadstropja so že oddana v najem ... Osrednji urad se bo preselil v novo palačo 1. oktobra. Okrožni urad
pa se bo iz svojih dosedanjih prostorov preselil lokom prihodnjega meseca. Palača bo svečano izročena svojemu namenu.«
Taka bo tedaj ta najlepša palača v Zagrebu, zidana z bolniškim denarjem delavcev, zidana z denarjem tudi slovenskih delavcev! Po zaslugi SDS se zavarovalni donar slovenskih (loluvcev steka v Zagrob, kjer se z našim denarjem zidajo »najlepše pnlačec; po zaslugi SDS za podobno namene v Ljubljani ni denarja in za bolnik« premalo sredstev. Ljubljana zastaja, Zagreb raste; v Zagrebu paMe, v Ljubljani pa barake za brezstanovanjce. To je uspeh »socialno politike« SDS! In ta stranka si upn za ljubljanske občinsko volitve še re-flektirati na slovensko glasove, na glasove slovenskih delavcev!
.	i v Praga, 22. sept. (Izv.) Sedaj je ugotov-
O PriKMCeVSCeVem polomu Ijeno, da se občinske volitve vršijo IG. oktobra.
Uradno se bo razglasilo jutri. Volitve ne bodo
Listi zelo komentirajo fiasko Pribičeviče-vega »združevanja demokratskih elementov«. »Novosti« pravijo: Akcijo g. Pribičeviča smatrajo v vladnih krogih kot prelnjo, da bi vlada popustila in vzela SDS v vlado. Vlada pa v nobenem slučaju ne misli na sodelovanje z g. Pribičevičom in smatra, da je v interesu normalnega političnega razvoja, da se začeto zbli-žanje gg. Radiča in Pribičeviča podaljša in poglobi in da se bo ta proces najhitreje in najlažje izvršil, če obe skupini dolgo časa ostaneta skupaj v opoziciji.
Vlada razpolaga s sigurno večino, ki bo izvolila tako predsedstvo, na katero bi se mogla vlada nasloniti za slučaj potrebe novih volitev. Položaj vlade je z vsakim dnem trdnejši. Govori se vedno več o delu in manj o novih volitvah.
»Morgenblatt« piše v brzojavki iz Belgra-da: Izvršitev rekonstrukcije je v političnem položaju prinesla veliko olajšavo. Vlada, ki se sedaj čuti trdno za daljšo dobo, hoče pristopiti k intenzivnemu delu v posameznih resornih
splošne, ker se bo volilo samo približno v 70% ! občin. Izmed večjih mest poteče funkcijska doba občinskega sveta samo v Pragi.
v Praga, 22. sept. (Izv.) Jesensko zasedanje parlamenta se otvori 8. oktobra. Ministrski predsednik Švehla je že zopet prevzel vodstvo poslov.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE, ž Rim, 22. sept. (Izv.) Svet Društva narodov je soglasno sprejel predlog, da se v Rimu osnuje mednarodni zavod za poučni film.
ž Rim, 22. sept. (Izv.) Italijanski listi so pričeli obširno pisati o ženitvi kralja Borisa s kakšno italijansko princeso ter se obširno bavijo z Borisovim življenjem.
ž Rim, 22. sept. (Izv.) Papež je danes sprejel v avdieneo litavskega zunanjega ministra Voldemarasa.
ž Gorica, 22. sept. (Izv.) Pri Doberdobu je vlsk do smrti povozil občinskega uslužbenca Matijo Golijo.
Nova orientacija Anglije.
Praga, 21. septembra.
Romunska zmaga v Ženevi glede agrarne reforme, ko se je končno odločilo, da mora Budimpešta spoštovati trianonsko mirovno pogodbo in madjarski državljani biti v Romuniji zadovoljni s splošnimi državljanskimi pravicami in torej, kot se glasi sklep, ne zahtevati več kot imajo domorodni Romuni, je izzvala v Pragi ogromno zanimanje.
Kakor doznava Vaš dopisnik iz krogov zunanjega ministrstva, smatrajo ti politiki to rešitev kot zadevo Male antante in ne samo Romunije. Pritožbe budimpeštanskih magna-tov gredo istočasno proti Bukarešti kot proti Pragi in Belgradu. Akcija Rothemera je imela ravno zaščito v tistih veleposestnikih, ki že od prevrata rujejo proti agrarni reformi na Slovaškem in v podkarpatski Rusiji. Znano je, da je Rothemere grozil, da bo to agrarno reformo razkrinkal pred vso Evropo, da pa mu je minister dr. Beneš odgovoril s točnimi uradnimi podatki. Neposredno je ta akcija tangirala tudi Vojvodino. S tem, da je pred forumom narodov madjarska intriga proti Romuniji definitivno propadla, je po mnenju Prage ustvarjen prejudic za Prago in Belgrad in je izgubila Rothemerjeva ost vsako ostrino.
Še v drugem oziru je dogodek velevažen za stanje v srednji Evropi. Če Reuter uradno objavlja, da je Madjarska zastopala napačno stališče in ker je Anglija ni podpirala, se smatra to kot dokaz, da London ne stoji absolutno za njo. Ta preokret se spravlja v zvezo z novo politično smerjo angleške zunanje politike. Smatra se, da si Anglija po neuspehu na zadnji razorožitveni pomorski konferenci v Ženevi hoče zavarovati prijateljski prehod na daljni vzhod i preko celine, ker morje ni več njeno. Zato je poleg znane protisovjetske osti prišel ta moment v poštev že pri Turčiji, katero je z denarnim posojilom odvrnila od Rusije vsaj tako daleč, da je odklonila novo rusko-turško pogodbo. Isti cilj zasleduje pri Jugoslaviji kot prehodni važni točki katehso-hen in ne baš v zadnji vrsti pri Romuniji, pri kateri je naravno merodajno tudi njena ori-jentacija napram sovjetom in besarabskemu vprašanju.
Tukajšnji krogi tudi povdarjajo, da se je vsled te splošne zunanjepolitične orijentacije Velike Britanije očividno omilila jugoslovan-sko-italijanska napetost, ali z drugimi besedami: da je jugoslovansko-italijanski spor sploh utihnil.
Vatikan o rimskem vprašanju.
v Rim, 22. sept. (Izv.) Ker so nekateri italijanski listi spričo velike naklonjenosti fašistične vlade napram vodstvu cerkve pisali, da je rimsko vprašanje smatrati rešenim, je »Osservatore Romano« smatral za potrebno, objaviti v uvodniku sledeče: Rimsko vprašanje se toliko časa ne more smatrati za rešeno, dokler se polna in absolutna svoboda pape-štva ne vzpostavi na evidenten način. Ne zadostuje, da se ta zagotovitev vrši potom dopuščanja ali potom diplomatične prakse kake vlade ali stranke, temveč se mora ugotovit: brez pridržka potom juridično in splošno priznanega položaja Svete stolice. Dokler tega ni, mora v načelu nasprotstvo med Sveto sto-lico in Italijo trajati dalje in se mora kot dalje obstoječe priznati tudi po drugih vladah in narodih, da se pomirijo glede tega, da papež ni podvržen njim tuji vladi. »Osservatore Romano« pa priznava, da so ostrine in trdote, ki so prej obstojale med Sveto stolico in italijansko vlado, pod fašistično vlado omiljene.
Carinjska vojna med Unijo in Francijo?
v Pariz, 22. sept. (Izv.) Jutranji listi ugotavljajo, da včeraj izročeni odgovor ameriške , vlade ni francoski predlog za 25odstotno zni-; žanje francoskih carinskih postavk za ame-' riški uvoz pomeni gladko odklonitev. Tudi drugi francoski predlog, da bi se vodila trgo-vinska pogajanja na podlagi medsebojnega popuščanja, je bil odklonjen. Združene države popolnoma vztrajajo pri svojem starem stališču in zahtevajo zase pravico največjih ugodnosti brez vzajemnosti z ozirom na svojo
carinsko zakonodajo, ki prepoveduje, da bi se katerikoli državi dajale ugodnosti. Položaj se smatra kot zelo napet, ker Amerika neprikrito grozi z represalijami in s carinsko vojno.
IZ ŽENEVSKE KONFERENCE, v Ženeva, 22. septembra. (Izv.) Finski predlog za organizacijo finančne podpore napadeni državi, ki leži pred Svetom Društva narodov že več kot eno leto in ga je finančna komisija pred kratkim temeljito preštudirala glede izvedljivosti, se je danes popoldne po daljši debati odstopil novemu varnostnemu komiteju, ki ga je ustanovila pripravljalna razorožitvena komisiju. Pri finskem predlogu seveda ne gre za finančno podpiranje za vojskovanja, marveč aa organizacijo, ki naj se ustvari v svrho, da ne bi kaka velika država ali koalicija malih držav v vojni finančno strla kiake male države ali tudi kake večje države
ROTHEMERE SE JEZI. v London, 2. sept. (Izv.) List »Daily Mali« je ogorčen, ker Chamberlain v Ženevi ni storil dosti za to, da bi ugodil pritožbam Madja-rov proti Romuniji. Tako je Chamberlain mednarodnopravno izdal odškodninske zahteve angleških državljanov proti sovjetski vladi. »Daily Mail« zahteva, da si Chamberlain do decembra izmisli politiko, ki bo Madjarom bolj prijazna in ki bo predvsem bolj jasna.
PANGALOS NE DA MIRU. v Atene, 22. septembra. (Izv.) Navzlic ukrepom vlade Pangalosovi elementi niso zgubili poguma. Zvezali so se z nekaterimi komunisti in celo z nekaterimi rojalisti ter se prizadevajo dalje, da vržejo vlado in zopet uvedejo diktaturo. Kakor se sedaj pokazuje, so pangalisti po vsej državi zelo razširjeni in se mora njihovo gibanje vzeti veliko resneje, kakor se je to storilo dosedaj. Samo najčistejša vlada bo mogla pangalistom prekrižati načrte.
B0G0M0L0V RUSKI POSLANIK V VARŠAVI
v Varšava, 22. sept. (Izv.) Po poročilih iz Moskve je bil Bogomolov imenovan za ruskega poslanika v Varšavi. Prej je deloval v sovjetski službi na Dunaju in v Londonu.
DEFICIT AVSTRIJSKE ZUNANJE
TRGOVINE, v Dunaj, 22. sept. (Izv.) Po poročilu ministrstva za trgovino in promet je bil meseca avgusta deficit zunanje trgovine izdatno večji, in sicer je znašal 113.3 milijone šilingov proti 85.5 milijonov lanskega leta. Uvoz se je dvignil od 231.9 milijonov na 282.8 milijonov šilingov, torej za 50.7 milijonov, izvoz pa od 146.4 milijonov na 169.4 milijonov, torej za 23 milijonov šilingov. Veliki prirastek uvoza je nastal vsled večje dobave zlata in srebra v palicah (za 33.3 milijonov šilingov več). Ako se ne vpošteva promet z zlatom in srebrom, ostane za avgust samo pasivum 82 milijonov proti 85.5 v juliju in 79.1 milijonov povprečno v prvem polletju. Tudi v lanskem letu je bila slika v avgustu enaka.
CHAMBERLAIN DOBI SVOJO ULICO.
v Bukarešt, 22. septembra. (Izv.) Romunski listi soglasno zahtevajo, da mestna občina v Bukareštu imenuje kako ulico po Chamberlainu v zahvalo, da se je Chamberlain tako toplo zavzel v Ženevi za Romunijo v sporu z Madjarsko v agrarnem procesu.
v zbornico za TOI.
Danes razpošlje volivna komisija za volitve v zbornico za TOI vsem občinam volivne imenike. V imeniku morajo biti vpisani vsi, ki majo v tisti ol>čni volivno pravico v kakem odsek u: v obrti, trgovini ali industriji.
Vsak ima pravico volivni imenik pregledati in prepisati. Vsak volivec ima pravico, da v roku 14 dni zahteva zase ali za drugega po-pravek volivnoga imenika, to je vpis ali izbris kakega volivca.
Porivamo zaupnike, da volivne imenike takoj pregledajo in izvrše vse reklamacije.
V	soboto bo izšel Uradni list, v katerem bodo točna navodila, kako je ravnati pri re-klamacijskein postopanju.
Volitve v zbornico ta TOI bodo dno 30. oktobra.
V	volivnem imeniku je sedaj 25.528 volivcev v obrtnem odseku, 12.475 v trgovinskem odseku in 556 v industrijskem odseku. Vseh volivcev torej 38.554, za 5676 več kot lani.
Kaj se godli doma
k Goografi iz Nemčije (14 po številu) so dospel i predsinočnjim pod vodstvom vseučil. prof. dr. K r e b s a v Ljubljano, da Bi v naslednjih desetih dneh v študijske svrhe ogledajo našo Belokrajino, Hrvatsko Primorje ter Kočevski kras. Na kolodvoru so jih pozdravili geografi naše ljubljanske univerze pod vodstvom g. dr. Valt. Bohinca ter jih odvedli v hotel Štrukelj, kjer so prenočili. Včeraj zjutraj so odipotovali z dolenjskim vlakom do ČT-nomlja. Nastanili so se v hotelu Lackner. Med drugimi jih je tu pozdravil v imenu Črnomaljske duhovščine in k rižanskega reda g. župnik P. Ritnar. Danes nadaljujejo pot preko Dra-gatuša do Vinice in nato dalje proti jugu. Povrnejo se preko Kočevja 2. oktobra v Ljubljano. Spremljata jih gg. dr. Rut in dr. Rakovec.
* IT. letni občni zbor Unionis Apostolicac za lavantdnjko škofijo se vrši 26. septembra, v ponedeljek, v Zdraviliškem domu na Slatini. Istega dne se pričnejo ravnotam ob 18 druge skupne duhovno vaje za duhovnike, ki jih vodi deželni komtur n. vi tešit eg a reda g. prior Valerijan U č a k 0. T. iz Ljubljane. Naši so-dali in oni udeleženci duhovnih vaj, ki se zanimajo za ustroj in delovanje svetovne duhovniške organizacije za notranje življenje: Unio Apostolica, naj prispejo v ponedeljek na vsak način s prvim vlakom v Rogaško Slatino. Spored zborovanja je: 1. Poročilo voditeljevo o (poslovanju Unionis Apostolicae doma in drugod; 2. referat: Duhovnikovo čednostno življenje v duhu Jerneja Holzhauserjn, utemeljitelja U. Ap., poroča spiritual g. M. A v š i č iz Maribora. 3. Slučajnosti in predlogi. Začetek točno ob pol 11, konec ob 12. Posebna vabila za občni zbor tf. Asp. se niso razposlala; ta oglas naj velja vsem časti tim sobratom za povabilo. — Duhovne vaje se končajo že v četrtek 29. septembra pri večerni pobožnosti z zahvalno pesmijo in papeževim blagoslovom. V petek zjutraj po sv. obhajilu se lahko gg. udeleženci vrnejo s prvim vlakom ob 5.48 na svoja mesta.
k Angleški izletniki v Splitu. V sredo je prispela v Split angleška ladja »Araguaya« s
500 angleškimi izletniki.
k Umeščen je bil včeraj 22. septembra na župnijo Krašnja g. Alojzij Breceljnik, župni upravitelj v Novi Oselici.
k Slab ribolov v Dalmaciji. Ze celo poletje je bilo v jadranskih vodah malo rib. Ribiči so se nadejali, da bo sedaj, jeseni, kaj boljše, pa je še slabše.
k Pomorski muzej v Splitu, katerega je nedavno osnovala Jadranska straža, bo dobil kmalu svojo lastno zgradbo. Uiprava muzeja se je že obrnila na občino, da ji odstopi zemljišče, na katerem naj bi se muzej zgradil. Občinski svet bo o tej stvari kmalu sklepal. Zasedaj se bo zgradilo samo pritličje, a kasneje še nadaljnja nadstropja po potrebi.
k Rarata/ra plemenskih konj bo prirejena v nedeljo 26. septembra na prostoru Ljubljanskega velesejma. Začetek ob 8 zjutraj, dopoldne se bodo tudi razdeljevale premije. Na razstavi bodo zastopane vse pasme, kar jih goji ljubljanska in mariborska oblast, v jako lepem številu in samo najizbranejše živali. S to razstavo je zvezan tudi konjski sejem.
k Odkritje spomenikov Mihanoviču in Rn-njaninu. Spomenika avtorjema »Lijepe naše domovine« sta že gotova in čakata samo še dan odkritja. Oba spomenika je s pravim umetniškim zanosom in dovršenostjo izdelal naš znani umetnik Robert Frangeš, kar priznavajo vsi, ki so spomenika videli. Za podnožje se je nabavil iz Češkoslovaške črn granit Spomeni-ika se postavita v Zagrebu. Naš narod je dolžan, da cdkaže tvorcema svoje narodne himne v Zagrebu dostojno mesto in da se odkritje izvrši čim prej, ker sta spomenika že gotova. Upravni odbor je prisiljen, da se zato še en-
novice
krat obrne na vse domoljube s prošnjo za prispevke in da v Zagrebu še enkrat priredi zbirni dan. Vsi stroški za spomenika so doslej poravnani, plačati je treba le še granit češki tvomici. Vse domoljube prosimo, da nam ▼ poravnavo teh stroškov blagovolijo nalil o niti svoj prispevek preko Prve Hrvatske štedione. — Zagrebački odbor za pod i zanje spomenika Runjaninu i Mihanoviou.
k Ravnateljstvu državnih železnic r Ljubljani. Pogosto potujoč iz Kamnika v Ljubljano dn nazaj, sem opazil, da imajo vlaki, posebno jutranji proti Ljubljani, premalo voz in da je po hodnikih, ki naj bodo po obstoječih predpisih prosti, taka gnječa, da se no more ne naprej ne nazaj in morajo potniki radi pomanjkanja sedežev tam stati. Stojijo celo tudi zunaj in na stopnicah, kar je sploh prepovedano. Ravnateljstvo naj se samo o tem prepriča. Tudi jo potrebno, da bi se dal poseben voz za dijake in dijakinje, ki se potaknejo po vsem vlaku, kamor kdo more. Vozijo se med delavci in morajo tam poslušati govorice in kletvine, katere pač niso za mladino. Z dobro voljo more ravnateljstvo državnih železnic temu mučnemu položaju priti v okom, ako se priklopita vlakom še po dva voza III. razreda, kakor je to že bilo pred časom vpeljano. Upamo, da bo ravnateljstvo naši prošnji ustreglo.
k Učiteljska imenovanja. Na deško meščansko šolo v Maribor je prideljen učitelj Josip K o s na Muti, na IV. dekliško osnovno šolo v Mariboru je prideljena učiteljica Ida V o d e n i k, dosedaj dodeljena pisarni okraja nega šolskega nadzornika v Mariboru. Ministrstvo je dovolilo ostavko na državno službo Vereni J o s i n , učiteljici I. dekliške meščanske šole v Mariboru, na meščansko šolo v Ormož je dodeljen Viljem K u n s t, učitelj prj Sv. Marku pri Ptuju, učiteljica Matilda R a j h je nastavljena v Križevcih pri Ljutomeru.
k Obrtna nadaljevalna šola pri Sv. Lenartu r Slov. gor. Vpisovanje za Sol. leto 1927.-28. bo dne 2. oktobra 1927 od 8. do 12. ure. Vsak na novo vstopivši vajcnec in vajenka naj prinese s teboj delavsko knjižico in odpustnico iz osnovne iole. Reden pouk se prične dne 5- oktobra ob 14. uri. To šolo obiskovati so obvezani vsi obrtni in trgovski vajenci ter vajenkc, oddaljeni od šole do 6 km. Prostovoljno pa lahko obiskujejo šolo tudi vajenci izven določene razdalje, pomožni delavci in pomočniki. Vodstvo opozarja mojstre in starše vajencev ter vajenk, da se točno ravnajo po tem razglasu, sicer jih bo zasledovalo in kaznovalo obrtno oblastvo, ki postopa napram re-nitentnežem zelo strogo. — Vodja: Milan Vanda.
k Nova pogodbena pošta Prečna pri Novem mestu. h. novootvorjeni pošti sc dodatno uradno naznanja: V poštni okoliš spadajo selišča: Prečna, Cegelnica, Groblje, Kal, Češča vas, Suhor, Zalog, Brajtenovo, Luknja in Veliki Marof, ki so bila izločena iz okoliša novomeške pošte. Ožja (krajevna) dostava sc vrši po Prečini, po drugih vaseh pa je uvedena vsak dan, razen ob nedeljah, sclska poštna služba.
k Nova pogodbena pošta šent Janž na Dravskem polju. K poročilu o nedavno otvorjeni pošti se dodatno uradno javlja: V poštni okoliš sodijo sela in vasi: Staršče, Loka, Rošnja in Zlato-ličje, ki so bila izločena iz okoliša ptujske pošte, pa vasi Prepola ter Trniše, ki ste bili izločeni iz okoliša pošt: v Račjem. Ožja (krajevna) dostava se vrši po Šent Janžu in Staršah, po dmgih vaseh pa jc uvedena vsak dan, razen ob nedeljah, selska poštna služba.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcencjša.
k Krvav pretep radi žene. Na Selški cesti v Zagrebu sta se stepla trgovec Čedomil Radovič in delavec Ivan Bertol radi Bertolove žene, ki mu je ušla k trgovcu. Delavec je prišel pred Ra-dovičevo trgovino in pričel psovati svojo ženo. Trgovcu je bilo kmalu dosti, priletel je nanj z dvignjeno palico ter jel po njem udrihati z vso močjo. Delavec se je branil in pričel bežati proti železniški progi, trgovec pa za njim. Bertol je kmalu podlegel neprestanim udarcem in padel, nezavesten ob progi na tla. Njegovo stanje je težko in so ga morali prepeljati v bolnico. Trgovca so zaprli.
Naši železniški uradniki v Nemčiji.
Po mnogih doslej popolnoma neznanih strokovnih zanimivostih, ki smo jih videK in proučili v Češkoslovaški, smo se približali česl. nemškemu obmejnemu mestu Podmokly, kjer so nas pozdravili zadnjikrat s slovansko besedo obmejni zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Godba jo zaigrala »Lepo našo domovino«, zadnji >Na zdar«, »Živijo« in že smo bili na nepoznani zemlji Germanijo. Z nemirnim srcem smo se približali nemški državni rezidenci. Bili smo zelo iznenadeni, ko smo zagledali tudi lam množico ljudij, ki nas je pričakovala, — vsa bojazen je na mah izginila. Pozdravili so nas s »Hochc-klici, postregli z renskim vinom in izrekli iskrene besede, s katerimi so si takoj pridobili mehka srca Slovanov. Upravo nemških državnih železnic sta zastopala g. FrOhlich in L an g e, jugoslovanski konzulat g. konzul M i k o -lič in g. dr. Perne. V imenu izletnikov sta se zahvalila za sprejem gg. V a r g a z o n in dr. Marčič. V posebni tako zvani diplomatski dvorani »Anhalter Bahnhofa« je bil aranžiran sprejemni bankot. Udeležili so se ga razni dostojanr etveniki, med njimi p rezki en t nemških železnic g. dr. Schnapff in jugoslovanski poslanik g. B a -lugdžič. Prvikrat in javno so slišali Berlinčani lepo slovensko pesem »Buči, buči morje Adrijan-sko«, katere smiselna vsebina in lepota harmonije jih je tako navdušila, da smo jo morali večkrat ponavljati Večer nam je potekel zelo hitro, razpoloženje vsestransko veselo, bodočnost bo morala priznati, da je ravno železniška inteligenca zbližala dva, nekdaj tako nasprotna naroda.
Tajne fašistične organizacije na Sušaku.
Našim obmejnim oblastem je uspelo, da od-ikrijejo družbo, katera se je, kakor se zdi, bavila s predavanjem italijanskih emigrantov, kateri se nahajajo na Sušaku, italijanskim oblastem, Najinte-resantneje je to, da je eden izmed njih sam emigrant Codrich, pristaš Zanelle, kateri je 1. 1923. ubil na Reki fašista Kordeša in pobegnil na Sušak, da se umakne kazni in osveti.
Codrich je na nek način prišel v dotiko z re-gkimi fašisti, kateri so mu obetali, da bodo storili vse, da mu oblasti oproste omenjeni uboj, samo če jim preda živega v roke nekega begunca S., bivšega častnika redne vojske in stotnika fašistične milice, ki je zbežal na našo stran. Vsi poskusi italijanskih oblasti, da zlepa izmamijo tega človeka na Reko, niso uspeli, in sedaj ga je bilo treba privesti s silo preko meja
Codrich je prišel v dotiko z zapovedaikom ka-Tai)Inerjev na Reki, conte Bocchijem in nekim po-Kdinikouj Benagliom ter obetal, da jim bo izročil tega emigranta. Codrich je nagovoril svojega delavca Galleanija, ki tudi dela na Sušaku, da mu pomaga pri tem podjetju. In ta se je res dal pregovoriti Dne 15. t. m. je Galleani dobil z gotove »trani na Reki stekleničico etra in nekatera druga narkotična sredstva. Načrt bi imel biti izvršen dne 16. t m. Treba je bilo zvabiti v neko stanovanje na morski obali na Sušaku tega emigranta, ga omamiti in premesti na ladjo ter končno po morju dovesti na Reko. Emigrant ni čutil nobene nevarnosti in je dalje občeval s Codrichem. Tudi dotičnega dne je bil skupaj z njim, toda po čudnem naključju, katero še ni znano, mu je uspelo, da se odstrani tn osvobodi Ko so naše oblasti za to zvedele, je šef obmejne policije Franjo Ujčič pričel v vsestranskimi poizvedovanji in aretiral Codricha in Galleanija. Kolikor smo zvedeli, sta oba pri zasliševanju priznala, da sta imela namero, dotičnega emigranta omamiti in predati italijanskim oblastem na Reki. Kazen tega naše oblasti ne dajejo nobenih informacij v interesu preiskave, katera se še nadaljuje.
Četudi se javnosti ne dajejo podrobne informacije o tej aferi, se vendar splošno misli, da to nI osamljen slučaj, ampak da je obstojala dobro orga-
S. C.:
Prvorojenka katoliške Cerkve.
(Nekoliko sipominov iz Francije.)
(Konec.)
Rane, ki krvavijo.
O »Action francaise« pravi francoski katolik ne govori rad. To vprašanje je skeleča rana v mladem francoskem katoliškem pokre-tu. Dve veliki misli se v tem vprašanju tako prepletata, tako prehajata druga v drugo, da je včasih res težko pravično soditi: vprašanje Cerkve in naroda. Res je namreč, da je bila ravno Action francaiso marsikomu paidagogos eis Hriston. Marsikomu je vrnila vero in mladost in življenje. Poleg tega je živela v vedno vabljivi Iluziji povratka starih kraljev, ki francoskim katoličanom pomeni povratek verske svobode itd. In nazadnje je bila Aotion fran-caise izrazita nasprotnica nemškega naroda in je kot taka marsikomu prirasla na srce. Toda pokretu je manjkalo iskrenosti. Šele sedaj, ko je A." F. otvorila ogabno kampanjo proti Rimu, so jo bistrovidnejši katoliki prav spoznali; nekatere pa je preslepila, da so še danes z njo. Ti zadnji živijo od zamotanega sofizma: Rim je bil napačno informiran (nemški centrum je moral sprejeti ta posel), napačnim informacijam je sledila obsodba, ki ne odgovarja resnici. Krivičen zakon ne veže. — Ergo...
nfairana družba v službi fašizma, katera se je že dalje časa bavila s takimi posli. Aretacija Codricha je izzvala na Sušaku nemajhno začudenje, tem bolj, ker je bil sam emigrant, katerega je obremenjeval uboj nekega fašista. Sam predsednik bivše reške republike Zannella, ne vedoč za kaj gre, in misleč, da je Codrich po nedolžnem aretiran, jo pod vzel intervencijo pri polioiji
Pričakujejo se še interesantna odkritja po nadaljnjih preiskavah. V tem slučaju so kompromitirane italijanske fašistične oblasti, katere so na našem ozemlju, kakor na francoski strani, organizirale cele čete v svrho, da zlepa alt zgrda zvabijo na italijansko ozemlje fašizmu nevarne elemente, kjer bi z njimi obračunali.
Umrli radi uživam a mesa besnega vola.
V vasi Goričice v Hercegovini se je pripetila grozna družinska tragedija. Pred nekaj tedni je poginil stekel vol. Kmetje so ga, namesto da bi vola zakopali, raz6ekali in meso posušili. Pred nekaj dnevi je prišlo to meso na mizo. Kmalu je zbesnela žena Milka, a takoj nato njen mož Hija Učakal. Drugi dan sta oba v težkih mukah umrla.
Radi 27 dinarev ubil dva človeka.
Na potu iz Starega Futoga proti Doroslavu v Vojvodini se je pridružil bratoma Josipu in Aleksandru Lakatos cigan Pavle Golopar in ju kratko nato pozval, da mu izročita denar, ki sta ga dobila na sejmu za prašiče. Ker sta izjavila, da ga nimata, je zamahnil z nožem proti Josipu in ga zadel v srce. Aleksander ga je prosil, naj se pomiri in ga pusti pri življenju, vendar je Golopar tudi njega večkrat zabodel z nožem. Nato je preiskal njune žepe, toda našel je samo 27 Din. Ker je videl, da brata še živita, jima je zadal še kakih 15 ran. Ko so ju orožniki našli, je bil Josip že mrtev, Aleksander pa je prišel toliko k zavesti, da je povedal, kako se je stvar dogodila. Nato jo tudi on umri Za morilcem je izdana tiralica.
Go Rudolf Boič
zastopnik tvrdke Berkel, širi po ljubljanskih trgovinah neresnično vest, da so tehtnice tovarne FLORENZ, ustanovljene leta 1788., ki jo jaz zastopam, slabe in odsvetuje občinstvu nakup. — Zaradi tega sem vložil tožbo proti Rud. Bolčn. Toliko v znanje gg. trgovcem. — JOS, BEDRAČ, generalni zastopnik »Florenz«, Ljubljana.
Slovenci v Italiji
Razpust »Prosvete« v Trstu. Danes je oblast razpustila osrednje društvo »Prosveta« v Trstu, in obenem njeno podružnico »Vesna« v Sv. Križu.
Učiteljstvo. Učiteljica Fanči Mačkovškova jc bila premeščena iz Idrije v Emilio. Enako tudi tamošnj.t učiteljica Fanči Kenda. Poleg učitelja Mrmolja v Dobravljah so bili postavljeni na razpoloženje še sledeči učitelji: Križman Franc v Sempasu, Podgornik Franc v Gojačah, Josipina Kantihova v Batujah, Enaka usoda je doletela še večje število drugih slovenskih učiteljev, in sicer radi tega, ker nimajo izpita iz italijanščine. Začasno prejemajo še plačo, vsaj do nadaljnjih odredb.
Srbehrrafcho-
slovciKhi slovar.
Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60'—.
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
A. F. ni prestala preizkušnje. Njenega kr- I ščanstva, posebno ljubezni in ponižnosti, ni mogoče najti. Ostala je samo grmada sovraštva, nevolje in ogabnosmešnega napuha.
Katoličani imajo priliko primerjati ta po-Icret s katoliškim »Sillonom«, katerega ustva-ritelj je bil znani Marc Saguier. Tudi »Sillon« je bil obsojen, ker se je v nekaterih stvareh zaletel, a se je uklonil in jo popravil, kar jii bilo prav. Tako je jasno dokumentiral svoje krščanstvo, svojo zvestobo in ljubezen. In je našel novo -pot in nov delokrog. Danes se krog Marca Saguiera zbira mladina, ki je krščanska, socialna, demokratična, republikanska in pacifistična. Saguierov grad v Bierville je postal zbirališče nove evropsko mladine. Ako bi no bilo v francoski miselnosti tiste globoke mržnje do nemškega naroda, bi mogoče Mare Saguier postal najboljši voditelj francoskih katoličanov. Danes šo ni. In tudi to je rana, ki skeli Mogočni sosed ob Renu se Franciji rdi hinavski in zvit. Zato mu ne veruje. Tudi katolikom ne. Francoz ve, da je njegova zemlja bogata in rodovitna, da je redko naseljena, ve pa tudi, da tam za Renom zemlja postaja pretesna, preozka za narod, ki raste v težke milijone. Zato se boji invazije. Saguierova mladina misli drugače. Ona hoče zvezo idealnih borcev vseh držav in vseh narodov. Povsod, v vsakem narodu je nekaj ljudi, ki so imperialisti. To je treba izolirati doma in v tujini. Temelj bodočnosti evropskih narodov je zrveza krščanskih demokracij vseh drža*. Mislim, da ima ta mladina prav. Tajna '
| diplomacija, nezauipnost in graditev trdnjav evropske civilizacije ne bodo rešile. Ako mislimo ostati pri teh starih, obrabljenih sredstvih, ima Spengler prav. In Evropa ima samo še častno dolžnost, da si poskrbi dostojen pogreb...
In še ena rana skeli. To je umiranje in staranje naroda. Našim krajem je Bog svoje dni pošiljal strašno kugo, ki jo je naš narod imenoval »črno smrt«. V Franciji pa razsaja »bela smrt«. Sami so jo priklicali in sami sebe z njo uničujejo. To je smrt, ki mori ob zvokih godbe, med smehom in razposajeno pesmijo »življenja« žejnih. — Država in lajič-na morala sta s svojim mazaškim poslom bolezen samo narahlo zakrili, da se rana ne vidi, ozdravljenja pa nista prinesli. Cerkev pa je storila svojo dolžnost in zato so ravno verne katoliške družine up naroda. Evropa ima vso svojo poštenost iz krščanstva ali pa vsaj iz spominov nanj. Tudi Francija je črpala vso svojo moralno silo iz vere in iz zavednih ali nezavednih spominov na njo. Silno se moti, kdor stavj za vzgled možnosti morale brez vere človeka, ki je vzrastel v krščanski okolici, katerega mladostni spomini so polni misli na Boga, katerega starši so bili še pozitivno verni itd. (To misel lepo razvija F. FoerBter v svoji knjigi: Religion und Charakterbildung. Bilo bi dobro ako bi so večkrat ob njej ustavili.)
Večno svefenistvo.
Bil sem pri predstavi krščanskega teatra ' v Parizu. Igrali so dramo, ki obravnava pro-
I blom poklica. Spisal jo je Jaques Debout, duša tega krščanskega teatra. Delo samo umetniški sicer ni povsem na vrhuncu, zanimivo pa je kot misel. Iz njega odseva mišljenje francoskega katoliškega lajikata, predvsem inteligence:
Bogat mladenič se bon za svoj poklic. Bori se s samim seboj in s svojim očetom. Kristus ga vabi, v prikazni mu razodene svojo željo, srce pa ga vleče drugam. Oče, bogastvo, mlado, lopo in dobro dekle, vse to ga odvrača. In tako podleže. Klic božji je šel mimo njega. Ko se zavesa vnovič dvigne, ga vidimo poročenega. Mlada, dobra ženka je prišla v bogati dom, ni pa prinesla sreče in ne veselja. Miadi mož se čuti krivega prod Bogom, krivega, ker ni hotel pomagati Gospodu, ki ga je prosil... Da bi pozabil svoje trpljenje, dela. Akademija ga imenuje za svojega člana. A veselja ni. Zena trpi ob njem in ne ve za vzrok. Ljudje v njegovem domačem kraju živijo bTez duhovnika. Ga no morejo dobiti, ker ga ni... In to mladega moža boli. Da bi prišlo nekoliko tadosti v žalostni dom, hočeta mlada novopo-ročenca učiti vaško deoo katoliškega vero-nauka. Pa starši svoje deco ne dajo. Ne čutijo potrebe. Šo pijani delavec, ki jo velikokrat uslužben v njuni hiši, so odločno brani prepustiti svojo zanemarjeno deco. Tako je notranja kriza mladega moža vedno večja, žena pa je vedno bolj disorientirana. In potem pride katastrofa: Oni pijani delavec, ki je uslužben v njuni hiši, pade in se pobije do smrti. Ko ga spravita v sobo, prosi za zdravnika in
•fr Preiskava o vlom« v stanovanj« grofic«
Draškovičeve, o katerem smo včeraj pitali, ni dovedla še do nobenega rezultata. Po dosedanjih
ugotovitvah ni bilo grofici ničesar odnešenega, pač pa iz stanovanja podnajemnika Ingerniia, kateremu ej zmanjkalo več obleke, v katero se je najbrže tat preoblekel ,ker je pustil tam ležati svojo ponošeno obleko. Koliko mu je bilo pokradenega, Je ni gotovo, ker se nahaja podnajemnik neznanokje v Srbiji in mu nI mogoče sporočiti tatvine,
KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobe
* Živa baklja. Stjepko Ljutlč, 19 let star
mladenič, se je predvčerajšnjim v Mostam polil po nesrečnem naključju z bencinom ter zapalil. Vsled ognja, ki ga je vsega objel, je izgledal kot živa baklja. Z veliko težavo mu je pritekel nek človek na pomoč, ki je težko poškodovanega tudi oddal v bolnico.
CfuMjana
© Smrt stare Ljubljančanke. V sredo ponoči je v visoki starosti umrla gospa Marija Rom, hišna posestnica v Ljubljani. Njen pogreb se bo vršil dne 23. septembra ob 3 popoldne. Pokojnica je bila izredno blaga in dobrosrčna gospa, ki jo bo marsikdo, ne samo reveži, pogrešal. Ustregla je vselej in vsakomur, če' je le količkaj mogla, zato je bila priljubljena pri vseh znancih, katerih je imela veliko, dasi je živela na tihem in sama zase. Zlasti prisrčno, skoro rodbinsko razmerje je vladalo med njo in njenimi stanovanjskimi strankami, oziroma najemniki sob. Pri nji se je vsakdo počutil kakor v domačem krogu, k nji se je zatekel kakor k svoji dobri mamici. Zato se pa tudi nihče ni selil od nje, razen, če so ga temu prisilile zunanje razmere. Naj v miru počiva in naj bo na onem svetu obilno poplačana za svojo dobrotljivost in ljudomiloet!
© Stanovanja sa akademike. Gospodinje, ki sprejmejo na stanovanje akademike, tudi eventuelno z zajtrkom, prosimo, da javijo pismeno to spodnjemu naslovu. Istotam tudi sporočite, ako želite dobiti inštruktorje proti brezplačnemu stanovanju ali hrani. — >Borbac, Miklošičeva cesta 5, Akademski dom.
© Krekova mladina Ljubljana Vse tovariše in tovarišice se obveščajo, da se vrši prva pevska vaja v soboto, dne 24. t. m. v prostorih Šent-peterske Prosvete, poleg cerkve sv. Petra. Pridite gotovo vsi. Vabijo se tudi novi člani in članice, ki imajo veselje do petja. — Odbor.
© Krekova mladina podružnica Ljubljana. Vabimo vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži skioptičnega predavanja, ki se vrši danes, v petek, 23. t. m. ob 8 zvečer v naših prostorih: »Švica — raj Evrope«. — Odbor.
© Poldnevni izlet na Vrhniko priredita ob lepem vremenu v nedeljo, dne 25. sept. s popoldanskim vlakom Krščanska šola za stolno župnijo in Stolna prosveta. Prijatelji dobro došli!
© Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani obvešča vse interesente, da se sprejemajo v društvo do konca leta izjemoma še oni člani, ki niso prekoračili 60. leta starosti. Po 1. januarju 1928 se bodo sprejamali le oni člani v društvo, ki niso prekoračili 50. leta starosti. Ker je v poslednjem času opažati znaten porast članov, pozivamo vse one, ki se še niso prijavili, da to "čimpreje store. — Odbor.
© 20% popust na gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas II. Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra imajo posetniki kulturne razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba«, ki se nahaja v paviljonu »K« na sejmišču. Vsak po-setnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20% popust.
© Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 26. in 28. septembra t. 1. Razpis 18 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča _ soba št. 6 — kjer se vlagajo prošnje za
ta stanovanja.
© Čeiplja v cvetfu. Na vrtu Kavčičeve vile pod Rožnikom cvete češplja, ki je spodaj že brez ustja, vrh pa je nanovo zacvetel kakor pomladi.
© Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, 2idovska ulica 5.
PošIHte naročnino!
Maribor
□	Uradne ure na oblastnem odboru. Mnogi ne upoštevajo navodil in prihajajo tudi z dežele v Maribor h oblastnemu odboru ob času, ko ne morejo nič opraviti. Uradne ure v pisarnah za stranke so vsak delavnik od 8 do 12. Oblastni odborniki pa sprejemajo le: predsednik dr. Josip Leskovar vsak dan raizen nedelj in praznikov ob 10; odbornik Marko K r a n j c v ponedeljek in četrtek od 11 do 12; odbornik dr, Andrej V e b 1 e v sredo in petek od 11 do 12; odbornik Alojzij Zupanič v torek in petek od 11 do 12; odbornik Jurij Kugovnik v ponedeljkih in sobotah od 11 do 12.
□	Občinske volitve v Mariboru. Po Mariboru se govori, da so volitve že razpisane, nekateri so celo že vedeli datum. Poročamo po najzanesljivejših informacijah, da se bodo volitve vršile koncem novembra, a datum še ni določen. Najbrž se bodo vršile 20. novembra, odločeno pa še ni.
□	Profesor Favai stopa v ospredje. Dolgo časa je profesor Favai, znani socialistični teoretik v Mariboru, stal ob strani, zdaj pa se je nenadoma pojavil v javnem življenju. Govoril je na socialističnem shodu stanovanjskih najemnikov. Potem je govoril na SDS shodu v Narodnem domu kot zastopnik socialistov. G. profesor Favai kandidira menda za mestnega župana.
□	Vse, kar čuti nacionalno in kulturno ter napredno,« je bilo na shodu SDS. No, če bi bilo tako malo teh ljudi v Mariboru, bi bila pa res sramota. Konstatiramo, da je bila v dvorani tema in se je zborovalo v preddvorani, da so ljudje res stali v avli, ker nihče ni hotel v praznoto preddvorane, dokler ni prišel poiziv. Nacionalnih, kulturnih in res naprednih ljudi je pa v Mariboru dosti, vsi, razen onih tisoč, ki so se zadnjič spozabili ter še volili SDS.
□	Demokrati se ponujajo socialistom. — Eden glavnih vodij demokratov je napravil ponudbo, da bodo demokrati glasovali za socialističnega župana, socialisti pa bodo glasovali za demokratskega podžupana. Dogovor je toTej sklenjen, kar nas nič ne moti, pač pa moremo že danes konštatirati, da je vse to le račun brez — Mariborčanov, posebno še delavcev, ki nočejo zveze s kapitalistično SDS.
□	Mariborski komunisti zoper zvezo med demokrati in socialisti. Mariborski socialisti so zadnji čas delali na to, da pridobijo komuniste za svojo občinsko listo. No pa so komunisti izvedeli za politično kupčijo med socialisti in demokrati, pa so prekinili vsak razgovor o nadaljnjem skupnem delovanju.
□	Nemci zahtevajo svoje šole. Dne 21. t. m. je bila vložena pri velikem županstvu v Mariboru prošnja, da se dovolijo v šoli v Sladki gori nemške paralelke. Prošnjo je podpisalo 33 staršev šoloobveznih otrok.
□	Za lepoto naših ulic. Koroška cesta ima od Vodnikovega trga naprej velike nedostatke, Do Vrtne ulice, kjer se ljudje nekoliko razidejo, je cesta ozka, in v sili se ne more človek nikamor umakniti, da bi ga dirjajoči avtomobil z najgršim blatom ne ometal. Poglejte, kako so šele osna-žene hiše oškropljene. _ Tudi nesreče niso izključene, ker je vozni promet vedno večji in brzejši. K temu je pozimi pri Bartovem obzidju in žagi najgrši pot, kjer se sneg ne odmetuje in ni zadosti posuto, da mraz zemljo povzdigne. — Ravno tako je dalje pri Srimpfovem plotu nemogoče se kam izogniti, pot pa blatna, da voda stoji, ker ni posuta in je vodni žleb višjel In tako je do Gajeve ulice. Iz Vrtne ulice pri žagi je v ozadju hišnih vrtov umrjena lica — proti Gajevi ulici, ki je pa še mehka, pri deževju blatna, in voda stoji. Zanikrni ljudje so semkaj navozili kupe raznih smeti in črepinj, kjer koprive bujno rastejo. To stransko ulico pohajajo ljudje iz zg. Smetanove, Gajeve, Kosarjeve, Tomanove, Pod lipo, Zvonarne, Ipavčeve ulice itd. Prizadeti prosimo odpomoči! — Smetanova ulica se bo znatno obljudila, želja vseh je, da bi se skoraj saj v Vrba-novo ulico predrla v izogib in odpravo neljubih nedostatkov in nevarnosti na Koroški cesti.
□	Društvo rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Maribor, javlja, da preloži vsled nepredvidenih zaprek svečano proslavo svoje krstne slave, ki jo prireja pod pokroviteljstvom
gen. g. Dimitrija V. Spasiča s sodelovanjem vojaški godbe v veliki kazinski dvorani od dne 1. okt. t L na soboto, dne 8. okt. t. 1. ob pol 9 zvečer.
□	Šahovska tekma Maribor — Varaždin. V
nedeljo se vrši v Varaždinu prijateljska tekma med mariborskim in varaždinskim šahovskim klubom. Zadnje srečanje obeh klubov se je vršilo pred dvemi leti in takrat se je končalo z zmago i Varaždina nad Mariborom. Letos pošlje Maribor i y Varaždin svojo najlepšo postavo, v kateri bodo najbrie nastopili celo štjrje jugoslovanski šahovski mojstri, in sicer: Pire, Kramer, Stupan in Poljanec. Od ostalih igralcev nastopijo sigurno Hočevar, Goleč, Ostapovič in najbrže Ostanek. Pri taki postavi se lahko računa s sigurno in visoko zmago mariborskega šahovskega kluba.
□	Policijski drobiž. Včeraj je policija izvršila 3 aretacije. Prijavljenih je bilo 32 slučajev, med temi največ radi cestno policijskega reda. Opaziti pa je, da padajo prijave glede razgrajanja In pijanstva. Poostrene odredbe policije kažejo, da bodo imele uspeh.
□	Izgubljen otrok. Ob 2. uri ponoči je našel policijski stražnik pod obokom mestnega magistrata spečega sedemletnega dečka. Vsega pre-mraženega je odvedel na stražnico, kjer je izpovedal, da se piše Adolf Postružnik, od Sv. Petra pri Mariboru. Prišel je zjutraj v mesto s svojo teto, v vrvenju na Glavnem trgu pa se je izgubil. Policija ga je oddala v dečje zavetišče, dokler nc pridejo domači po njega.
O Program promenadnega koncerta dne 25. t. m. Leopold: Stadion, koračnica; Verdi: overtura iz opere »Sevilski brivec«; Nedbal: valček iz operete »Viničarjeva nevesta«; Puccini: fantazija iz opere »Tosca«; Parma: pesem Iz opere »Urh, grof Celjski«; Dvorak: Slovanski ples št. 8; Vačkar: Osvobojeni, koračnica,
Cel/e
Pr šo o posledicah poplav v Savinjski dolini. K našemu včerajšnjemu poročilu o posledicah zadnje katastrofalne poplave v Savinjski dolini moramo pripomniti, da se naši podatki tičejo zgolj škode, ki jo je visoka voda povzročila v območju celjskega okraja. V poročilu nismo omenjali ogromne škode, ki jo je Savinja povzročila v svojem gornjem toku. K poročilu smo naknadno prejeli še mnenje strokovnjaka, ki meni, da je vsota 3 milijone dinarjev za popravo poškodovanih regulačnih naprav daleko prenizka in da presega gotovo vsoto deset milijonov. Pri tem gotovo ni mišljena samo dejanska škoda, temveč vsota, ki bi jo bilo treba investirati v novogradnjo porušenih nasipov, ki se morajo zgraditi solid-neje in čvrsteje ter bodo seveda stali neprimerno več, kot pa dosedanji.
-©• Imenovanje na celjski gimnaziji. Na celjsko državno realno gimnazijo je premeščena gospa Mara Milenkovič, doslej suplentka na gimnaziji v Karlovcu.
pr Spremembe v poštni službi. Premeščeni sta: poštna uradnica Vida Modičeva iz Loke pri Zidanem moslu v Celje, iz Celja v Loko pri Zidanem mostu pa poštna uradnica Francka Turkova.
pr Celjska obrtno-nadaljevalna šola sporoča, da je novica, ki je krožila to poletje v naših časopisih, da je namreč dovolilo ministrstvo za trgovino in industrijo celjski moški strokovni obrtni šoli znesek 50.000 Din in da se je teden dni pozneje že prva polovica te podpore nakazala celjski obrtni šoli, žal brez vsake podlage. To je tudi pismeno potrdil sam referent v ministrstvu. Vsled tega se prosijo blagohotne naklonjenosti vse p. n. korporacije, kj so celjsko obrtno šolo dosedaj podpirale. — Šolski odbor.
Pr Poročil se je dne 21. sept. v mestni župni cerkvi v Celju g. Gustav Pukl imetnik tvrdke A. Grundner, lesna industrija v Zrečah pri Konjicah, z gospodično Henriko Dobnik iz Zreč. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Pr Šola Glasbene matice v Celju. Ravnateljstvo šole obvešča vse gojence in gojenke, ki se letos še niso vpisali in ki se nameravajo še vpisati (da bi nadaljevali šolanje pri svojih dosedanjih učiteljih), da se zglasijo zanesljivo naj-; pozneje do 30. t. m. v ravnateljski pisarni, ker se v nasprotnem slučaju ne bo računalo več z ! njimi glede njih prošenj za učitelja, ker se ie glavno vpisovanje vršilo že v začetku meseca. Na zapoznele prošnje se vodstvo šole ne bo moglo ozirati vsled visokega staleža gojencev, ki so se pravočasno zglasili. Vpis je potreben za vsako
leto sproti tudi za stare gojence iole. Leto« tč zopet vpelje solopevski pouk s 1. oktobrom. Re-flektanti naj se blagovolijo zglasitl do 30. t. m. v ravnateljstvu, Slomškov trg 10-1.
pr Znamenit koncert. Bolgarski vijolinist Saša Popov j« Celjanom te znan in pri zadnjem svojem koncertu v Celju je bil predmet priznanja in občudovanja, kakor malokateri umetnik, ki je doslej posetil naše mesto. Letos nas zopet posetl in priredi v Celju dne 5. oktobra svoj koncert.
Pr Poskusni oder. Ravnatelj mestnega gledališča g. Valo Bratina otvori v Celju poskusni oder. Namen tega odra je dati priliko vsem ljubiteljem gledališke umetnosti, začetnikom in takim, ki so že nastopali, da preizkusijo svoj talent, ga vežbajo in izpopolnujejo. Z nadarjenimi obiskovalci se bodo vprizarjale samostojne gledališke predstave. K poskusnemu odru se lahko vsakdo prijavi vsak večer ob osmih na odru mestnega gledališča.
Trbovlie
Konferenca prosvetnega pododseka Delavske zbornice za Slovenijo se vrši v petek, dne 23. septembra ob 4. uri popoldne v Delavskem domu. Konference se udeleži tudi tajnik Delavske zbornice g. Uratnik. Na dnevnem redu je 1. delovanje prosvetnega odseka in 2. dečje zavetišče.
zjs Nove stavbe. G. Klemcnšek Rado, kleparski mojster, prične z zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše z delavnico in trgovino na stavbišču med g. Janžekom in g. Škerbecem. — Hiša na Piškovcu se dokončuje, manjkajo še samo mizarska in slikarska dela. — Meščanska šola je zgrajena do I. nadstropja iz betona; močvirnata tla delajo posebne težave. Danes se jc pričelo zidati 7. opeko in bo delo hitro napredovalo. Tudi telovadnica bo v par dnevih iz betonskega temelja. — Na tržnem prostoru se je ob dveh straneh izgotovilo oporno zidovje in se pričelo delo za barake. Hišica za stražarje na trgu se izgotavlja. — Izgotavlja se tudi javno stranišče na Vodi. — Posestvo g. Prislana v Gaberskem, ki je spomladi upepelil ogenj njegovo hišo, je kupila na dražbi njegova sestra in se je že pričelo z zgradbo nove hiše. — Tudi g. Grčar Alojz v Gaberskem, ki mu je ogenj uničil gospodarsko poslopje, si gradi drugo. — Rudnik letošnje leto nič ne gradi novega. Adaptira sedaj samo eno hišo ob cesti, kjer so popreej po štiri stranke kuhale v veži, sedaj bo vsaka zase. — G. Knaflič je prizidal k nekdaj občinskemu mlinu večjo stavbo, ki se bo vporabila za stanovanje in skladišča za žito. Tudi mlin bode preuredil na modernejši način. — V lansko leto pričete hiše so se stranke večinoma žc vselile.
Samo govoričenje. Bcrnotova skupina je ena najžalostnejših prikazni na političnem polju. Kaj hoče ta socijalistična skupina, ni mogoče zvedeti. Znano je samo, da se na njihovih sestankih veliko govori in vsak od njih si predstavlja, da je rojen za delavskega voditelja. Med delavstvom nastopa samo toliko, da jih meša in dela razdor. Pri volitvah v narodno skupščino so se zvezali s komunisti. V nedeljo je ta čudna zveza sklicala protestni shod proti ročnemu davku in bi se moralo na shodu tudi protestirati proti nameščenju nekega uradnika pri Bratovski skladnici. Mislili smo si takoj, da sta obe točki le vaba za zbob-nanje delavstva, in nismo se motili. Slišal si vse drugo, samo to ne, za kar je bil shod namenjen. Bernot bi rad, da bi delavstvo davke samo odraj-tovalo, nc pa TPD, je tudi za plačilo prispevkov v bratovske skladnice samo od strani delastva, kakor da drugače ni mogoče dobiti moči v njih. Weinberger je kvasil kot po navadi o škofih. Struc jc edino prav zadel, povdarjajoč, da imamo še staH avstrijski rudarski zakon, v katerega spadajo bratovske skladnice in je Žerjavov pravilnik tako nepostaven. Neumesten je bil pa njegov poziv na pristaše SLS, kaj rečejo o ročnem davku in o rudarskem zakonu, kakor da bi kršč. soc. delavstvo ne občutilo tega biča, ki ga je spletla SDS. Kakor že rečeno, ta shod ni bil nikak protestni shod proti ročnemu davku in tudi ne proti TPD radi nameščenja uradnika v bra-tovsko skladnico, in je Pencl tudi ob prečit&nju nekakšne resolucije izjavil, da se ta ne odpošlje na nobeno oblast, nego je samo za tukajšnjo javnost. — Naše mnenje je pač ta, da bi bilo najpametnejše, da Bernotova skupina likvidira ln ne dela zgage med delavstvom.
^ Še o požaru pri Grebencu za Savo. Nedeljsko poročilo o tem požaru moramo toliko izpopolniti, da je bil g. Holešek, kot načelnik rudniških gasilcev pri gašenju požara prvi na mestu in da se je pod njegovim vsestransko izvežbanim vodstvom in hladnokrvnim obvladanjem položaja dosegel uspeh pri gašenju, ki ga še dosedaj niso imeli zabeleženega. Svojo dolžnost so storili trški gasilci, ki so skupno z rudniškimi gasilci delali do jutra pri požaru.
Zopet nov vinotoč dalmatinskega vina. G. Volkar je oddal svoje gostilniške prostore ▼ najem trem Dalmatincem za prodajo dalmatinskih vin. To je pri nas že peti lokal za točenje teh vin.
duhovnika. In sedaj se odigrajo težki trenutki čakanja. Delavec umira, duhovnika pa ni. V sosednjo župnijo so poslali ponj, toda avtomobil se vrne prazen. Sosednji župnik je odšel na konec svoje župnije, v hribe, in se vrne šele zvečer. Delavec pa obupuje. Z bogoklet-stvom na uslih konča svoje življenje. In mlada zakonca (žena je medtem spoznala tragično usodo svojega moža) ob postelji mrtvega delavca s pretresljivo žalostjo molita »De pro-fundis«.
V zadnjem dejanju so trije: oče, mati in otrok. Mati sedi ob otrokovi postelji in je srečna. Saj se tudi v moževo sTce počasi vrača mir in veselje. Tedaj pa pride vest, da je izbruhnila vojna. Treba bo pustiti dom in tti. V skrivnostni slutnji, da se nikoli več ne vrne, prosi mož svojo ženo, da vzgoji otroka za sveto svečeništvo. Zena se vsa žalostna vda, toda krivda je popravljena.
Mi Slovenci bi reševali ta problem drugače. Tega mladega moža bi videli v drugem dejanju v duhovniškem poklicu. In potem bi, ako bi hoteli imeti problem in tragiko, začeli odmevati spomini in sanje mladosti: Misel o tihem domu in belih rožah, ki jim priliva skrbna roka dobre ženske. In tako dalje. Na Francoskem se problem slavi drugače. Tam je vse polno Petrov Pavlov Glavarjev, ki morajo valiti kamenje s svoje poti. In marsikdo se ne čuti dovolj močnega, da bi se postavil vsem tem oviram v bran, Čeprav gori v nJem hrepenenje po svečeništvu. Poleg tega je pri nas poklic svetega svečeniStva problem slovenske
vasi, slovenskega kmetskega doma, v Franciji pa je to vprašanje, ki zadeva bolj inteligenco. Naša kmetska vas s ponosom trdi, da:
»vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov«.
Francoska kmetska vas pa danes svojega božjega davka ne plačuje tako vestno, kakor naša slovenska.
Naše prijateljstvo.
Živimo v letih, ko vstopa slovenski narod v vrvenje evropskega kulturnega ustvarjanja. Imamo skupno jugoslovansko državo, ki živi svoja prva leta, delamo prve poskuse velike slovanske kulturne sinteze, postavljamo cilje ! bodočim rodovom, in tako nalagamo na svoje ! rame težo velike zgodovinske odgovornosti. | Ni čudno, ako smo pri tem svojem delu neko-: liko nesigurni, ako tako radi stopamo po nasvete k drugim narodom.
Veliko se govori o naslonitvi naše orientacije na tuje vzore, o naših narodnih in državnih prijateljstvih itd.
Jasno je, da so vsi narodi poklicani, da tvorijo veliko kulturno skupnost, veliko družino narodov, kjer bi naj bilo mnogo medsebojnega dajanja In sprejemanja. Pomisliti pa je treba tudi na to, da ima vsak narod svoj lasten duševni obraz, izrazito svoje lastnosti in slabosti, ki branijo, da bi bil vsepovsod isti način življenja, vladanja, organiziranja in kulturnega udejstvovanja. Lahko pa kakšen narod pod tujimi vplivi svojo lastno izrazitost
izgubi in zapravi, čeprav mogoče jezika ni izgubil.
Gotovo je, da smo Slovenci kljub vplivom zapadne kulture, ohranili svoje pristno slovanske lastnosti. Naša formelna izobrazba, naša filozofija, logika, način izražanja, vse to je zelo zapadno, globine duševnosti, posebno emocionalne plasti, pa so izrazito slovanske, in to je Odločilno. Ako tega ni, potem bo ves napor ustvariti kako jugoslovansko kulturno skupnost, brez uspeha.
Gre sedaj za vprašanje tujih vplivov, gre za vzore iz tujih narodov. Kako naj odgovorimo na to vprašanje z ozirom na blesteča stoletja francoske kulturne tradicije?
Najprej je treba poudariti, da v takih vprašanjih ne sme biti govora o posnemanju tujerodnih kulturnih institucij (šola, organizacija, parlament itd.). Gre lahko samo za vrednote, ki so med narodi različno porazdeljene. Te vrednote je treba v temeljitem študiju odkriti, ugotoviti in pokazati v vsej svetlobi. To je namreč izven dvoma, da mora vsaka narodna kultura stremeti za harmonično izgraditvijo posameznih vrednot. Dobiti zavest vseh teh vrednot, poskusiti te vrednote zasaditi v lastno domačo zemljo, gojiti jih v domačem zraku, i s prstjo in vodo lastne zemlje, samo to je, ' sme in mora biti cilj vsake kulturne orienta-j cije. Posneta, kopirana kultura je kakor umet-i na roža, ki smo jo postavili na svoje okno. Od-i daleč lahko vzbudi iluzijo lepote in življenja, v resnici in od blizu pa je mrtev kos papirje. I Slovenci moramo najprej odkriti svoj last-
ni duševni obraz, potem moramo stopiti na jug k Hrvatom, Srbom in Bolgarom; zaživeti moramo v bridki zgodovinski usodi svojih bratskih sosedov, prisluhniti njihovi narodni pesmi, da bomo vedeli kaj govori in joka iz nje, zamisliti se moramo v rast in hiranje njihove Cerkve itd. Potem pa še za hip na obisk k severnim Slovanom. To velja za ves narod. Ni pa rečeno s tem, da ta ali oni ne bo šel v Pariz in London ali Berlin. Tudi to je silno potrebno. Toda tudi tisti, ki gre na zapad, bo moral imeti srce za orient in slovanski severo-izhod.
Francija krije v sebi mnogo vrednot. Nekatere bi se dale najti v sedanjosti, druge bi morali poiskati v zgodovini francoskega naroda, ker so se tekom časa izgubile in prišle v pozabljenje. Tekom tolikih stoletij kulturnega ustvarjanja se pač marsikaj izgubi, marsikatera rana se zaseka v telo narodnega organizma. Individualizem, paganizetn, prevelik ponos itd., vse to so stvari, ki jih prvotna prava francoska psiha ne pozna. Zato imajo francoski katoliški kulturni delavci deloma prav, ako se ob marsikaterem žalostnem pojavu v sodobni Franciji izgovarjajo, češ, saj to ni prava Francija. »La vraie France« je Francijn sv. kralja Ludovika, sv. Frančiška Šaleškega, sv. Marjete Marije Alakok, sv. arskega župnika in ljubeznive sv. Terezije iz Lisieuxa.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Novo mesto
Visok obisk. Dne 20. septembra t. L dopoldne je dospel z avtomobilom v Novo mesto veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Fran Vodoplvec ter pregledal urade na tukajšnjem okrajnem glava rsivu. Zvečer je odpotoval nazaj proti Ljubljani.
Osebna vest. Vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva vladni svetnik g. M. Kaki j® nastopil večdnevni dopust. Nadomestuje ga vladni tajnik g. Krajšek.
Ugodna krompirjeva letina. Krompir je povečini pospravljen z njiv. Kljub suši v letošnjem poletju je v tukajšnji okolici prav dobro obrodil, tako da se ni bati, da bi zmanjkalo tega božjega daru. Oglašajo se tudi že kupci; kmetje ga vozijo po cole vozove na kolodvor.
ECočevfe
Himen. V pondeljek 19. t. m. sta se v mestni Supni cerkvi poročila Jožef Šafer iz Kačjega Potoka in Katarina Kure iz Nemške Loke.
Smrtna kosa. V Borovcu pri Kočevju je 4. septembra umrla ga. Margareta Poje, mati g. dr. Franca Pojeta, advokata v Ljubljani. V starosti 67 let je podlegla bolečinam, ki jih je potrpežljivo prenašala. Bila je blaga, krščanska žena. — V Stari ccrkvi je 11. septembra podlegel notranjim poškodbam 50letni zidar Abel Eingerle, ki ga je bil bik pahnil ob zid. — Istega dne je umrla tudi 811etna občinska uboga Marija Štalcer.
Odhod pritlikavcev iz Kočevja. Dne 21. septembra so sc vsi trije pritlikavci odpeljali z opoldanskim vlakom iz Kočevja, kjer so se nahajali na počitnicah. Odpravili so se baje v Berlin.
Delegacija. Takoj naslednji dan po tostvar-nem sklepu na občinski seji, v sredo 21. t. m., so se napotili delegati v Belgrad, da intervenirajo radi ukinitve V. razr. na tukajšnji gimnaziji. V delegaciji so bili: oblastni poslanec Peterlin, mestni župan in g. Al. Kresse.
Jubilej oblastnega poslanca g. duh. svetnika Jožefa Eppicha so kočevski domačini proslavili na izredno lep način. Na predvečer so priredili svojemu župniku jubilantu podoknico. Zvonovi so pritrkovali, mesto je bilo razsvetljeno. Po pevskih točkah so govorili zastopniki raznih koi^ioracij in slavili jubilarjeve zasluge, ki si jih je stekel za dobrobit Kočevcev. Nedeljske slovesne sv. maše so se udeležili mnogoštevilni duh. sobratje z g. dekanom F. Erkerjem in poslancem g. Škuljem na čelu. — Šolska mladina je slav-ljencu v navzočnosti učiteljskega zbora podarila srebren šopek. Kot slavnostni govornik je nastopil g. mestni dekan Erker, prav tako kakor pred 30 leti, ko je bil tudi slavljenčev govornik ob priliki njegove nove maše. Orglal je g. Al. Erker. S popoldanskim blagoslovom, pri katerem je zbor 12 duhovnikov pel La\*ctanske litanije, se je lepa slovesnost završila.
Kostanje vica
Volitve. Kakor vsakokrat, tako so tudi to-t pri nas volitve izpadle za SLS nadvse častno, a komaj imamo eno bitko za seboj, nas že čaka druga. 9. oktobra imamo občinske volitve. Obetajo nam, da se bomo spoprijeli glede župana in tajnika. Pa se jih ne bojimo. Stojimo čvrsto in zavedno! Hočemo tudi za naprej našega dosedanjega g. župana in obdržati tudi našega občinskega tajnika v osebi g. Franca Čretnik«, ki je Jptoivo. eden najboljših občinskih uradnikov. .,)„..; Vinska letina. Vsled ugodnega vremena jc .jjštfti obrodila in obeta nam dobro dolenjsko kapljico.
Za&orje olh Savi
Umrl je dne 21. septembra nenadoma g. Jernej Bregar, posestnik in vpokojeni rudniški delavec na Orleku. Bil je odločen krščanski mož in zato tudi kremenit značaj kakor jih je malo. Plačilo njegovi duši!
Dela pri izolirnici so oddali v torek, in sicer prevzame zidarska dela g. Pavlinič, mizarska pa g- Gregi.
Pa
Vr&niUa
Cerkveni koncert se vrši pri nas v župni cerkvi sv. Pavla v nedeljo, dne 16. oktobra t. !. ob 4 popoldne. Po koncertu blagoslov z Najsvetejšim. Prijatelji cerkvene glasbe se vljudno vabijo, da posetijo ta koncert, ki bo nudil obilo užitka vsakomur, kdor se zanima za razvoj naše lepe cerkvene pesmi.
Odlikovanje. Naša Mlekarska zadruga je bila na letošnji jesenski pokrajinski razstavi odlikovana za svoj prvovrstni sir, ki je bil od jurije priznan kot najlepši izmed ietos razstavljenega sira, s srebrno kolajno.
Jladlovlgica
Ljudski oder v Radovljici otvori gledališko sezono 1. 1927.-28. v nedeljo, dne 25. sept. Kot otvoritveno predstavo vprizori Shakespearejevega »Hamleta«, ki se bo igral v nedeljo ob 8. uri zvečer. V nedeljo, 2. okt., pa se vrši predstava »Hamleta« ob pol 4 popoldne. Vstopnice se dobe y predprodaji v trgovini Kmetijske zadruge v Radovljici. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, naj si jih vsakdo že prej omisli.
Tržič
I. pevski koncert priredi pevski odsek Kat. prosv. društva sv. Jožefa v nedeljo, dne 25. sept. t. 1. ob 8 zvečer v Našem domu v Tržiču. Na sporedu bo 14 krasnih narodnih pevskih točk. Koncert se vrši s sodelovanjem celokupnega moškega in mešanega zbora pod vodstvom dirigenta in pevovodje tržiškega pevskega okrožja g. Leopolda Me-jača. Ker sta Tržič in njega okolica zelo naklonjena pevski umetnosti, zato vsi ljubitelji lepega petja na naš I. pevski koncert iskreno vabljeni. Odbor.
Sl<a>vesiksl&a Krajina
Prekmurski dijaki v Ljubljani. Pečino gimnazijo v Ljubljani obiskuje 88 peto- in sedmošolcev iz Murske Sobote. Ker sta bila omenjena razreda tik pred začetkom šolskega leta ukinjena, so morali zapustiti domača tla m v zelo neugodnih razmerah v tujini nadaljujejo svoje študije. Ker ima Prekmurje lastno gimnazijo, bi to lahko odpadlo in tudi tem potem prosimo merodajne kroge, da že enkrat storijo nekaj končnoveljavnega. Za s|jo-tisoč ljudi se ze lahko vzdržuje popolna gimnazija.
Sejm v Črensovcih. V ponedeljek se je vrfiil v Crensovcih živinski in blagovni sejm. Prignanih je bilo okrog 300 glav. Sklenjenih jc bilo precejšnje število pogodb. Blaga je bilo tudi mnogo. Splošno se jc opazilo, da ljudstvo vsled raznih nezgod nima denarja.
Semensko žito. Kakor so j« že poročalo, so nekatere občine, kjer so mraz in deloma miši unl-8ile žitni pridelek, zaprosile za državno podporo. Doznava se, da je neka vsota nakazana za nabavo semenskega žita, a ta vsota še daleko ne zadošča potrebi.
Sv. Bolfenk.
Osebna ve»t. župnija Sv. Marija v Rugah je
podeljena g. Ferdinandu Pšundru, dosedaj župniku pri Sv. Bolfneku v Slov. gor.; nastopi jo dne 1. oktobra.
Sre/la v nesreii. Zadnji petek je peljal Pirl-chov tovorni avto iz Ptuja k Sv. Lenartu. Pri Sv. Bolfenku mu je prišel nasproti enovprežen kmetski voz. Kmet je obstal z vozom med dvema kupoma gramoza na desni strani ceste in avto je imel prosto pot. V trenutku, ko je privozil avto do voza, se io [» prestrašil konj in skočil ni sredo ceste ravno pred avto. Šofer je z vso silo potegnil zavoro in avto obrnil na desno. Avto se je zvrnil v cestni jarek, šofer je padel z voza, pa tudi kmet se je zvrnil v jarek, konj pa je ostal nepoškodovan. Pobil se ni nihče, v eni uri so postavili avto zopet na cesto, in šofer in kmet sta nepoškodovana nadaljevala svojo pot. Res sreča v nesreči!
Poplave. Deževje prejšnjega pondeljka jo napravilo veliko škodo tudi v Pesniški dolini. Nekateri so imeli še otavo pokošeno. Pesnica je izstopila, poplavila vso dolino in odnesla otavo. Največja škoda pa je, da je voda oblatila pašnike, tako da več tednov ne bo mogoče goniti živine na pašo ali pa bo zopet nastopila nevarna motuljavost pri govedih in svinjah kakor lani. Letos bo treba več previdnosti in hitre pomoči.
'Dopisi
Šent Jernej. Kadar imata polje in vrt obilo sadu, da čebelnjak dosti medu. Ta prislovlca velja povsem tudi za letošnje leto. Sena in otave smo spravili pod streho obile zaloge, Vrtno drevje se je dobro obneslo. S poljskimi pridelki smo zadovoljni, zlasti ajda bo dala lep pridelek. Samo fižolu vroče, suho poletje ni prijalo in bo pridelek
manjši ko navadno. Za trto pa je bilo vreme, kakršnega smo imeli, kakor naiaič. Glede kakovosti bo vinska kapljica izvrstna, glede množine sc sicer ne more reči, da nam bo primanjkovalo sodov. Glavna reč je vendar, da bomo imeli imenitno vino v hramih, čebelarjem so nanosih čebele mnogo medu, posebno Zalokerjeve na Vrhu so bile marljive, saj so nanosile približno 1000 kg presladke strdl. — Imamo moderno električno razsvetljavo, zdravo pitno vodo ln več kulturnih društev. Naša župnija šteje 6000 prebivalcev in v tem pogledu prekaša mesto Kostanjevico. Povsem umestno bi bilo, da bi se naša vas spričo svojih odličnosti povzdignila v trg, za kar se tudi poganja več veljavnih mož.
Sv. Ana v Slov. gor. 2e od srede meseca Julija prebiva nad svojem domu kapitan — vojni kurat g. Franc S. Mažir iz Amerike. Došel je, da zopet vidi lepo slovensko domovino, osobito pa, da bi prisostoval nameravanemu slavlju 55letnice poroke njegovih staršev, gosp. Jožefa in gospe Marije Mažir, ki se je imela vršiti v nedeljo, dne 7, avgusta. Ob prihodu v domačo hišo je našel svojo 86letno mater že močno bolno in docela oslepelo v postelji. Umevno je pač, da je že težko pričakovala prihoda sina-duhovnika iz Amerike. Zadnjič ga je imela pri seb! ob slovesnosti zlate poroke pred petimi leti V teku tedna se jc materi stanje poslabšalo in videti je bilo, da bo 55Iet-nico poroke obhajala v nebesih. Previdena je bila v svetimi tolažili. Živela je šc sicer na dan, določen za 9lavlje, toda bila je preslaba, da bi zapustila postelj. Pri kratki a prisrčni ceremoniji jc sin duhovnik nataknil očetu in materi dijamantne prstane iz belega zlata, v Ameriki nalašč za to priliko narejene. Tri dni po tem, 10. avgusta, je Mažirjeva mati ob molitvah svojega sina-duhovnika v Gospodu zaspala. Sedem duhovnikov in mnogo občinstva je rajno spremilo k zadnjemu počitku.
Dolenja vas pri Cerknici. Pred kratkim so se vršile v naši podobčini podobčinske volitve, ki so potekle v najlepšem redu in so izvoljeni v novi podobčinski odbor sami pristaši SLS. Sedaj prosimo gosp. okrajnega glavarja v Logatcu, da razjasni vprašanje o stanju občinskega knjigovodstva.
3e$emka razstava ljubljanskega veleselma
Čimbolj se bližajo dnevi pokrajinske razstave h koncu, tembolj raste vsakodnevni obisk na razstavnih prostorih. Vodstvo razstave je znalo zainteresirati za to razstavo tudi šolska vods va in včerajšnji dan je prišlo ogledat velesejmske prostore ve? tisoč učencev v spremstvu svojih učiteljev. Z ozirom na znižano vstopnino bodo to ugodno priliko porabila tudi druga šolska vodstva, ker je pogled na skrbno prirejeno razstavo res zelo poučen in tudi za mladino zanimiv. Zn razstavo se ne zanimajo samo domačini, privabila je več interesentov tudi iz Hrvatske in Bosne. S strani nedo-mačinov je bilo opaziti predvsem zanimanie za naše poljske pridelke in sadje. Posebno za naše sadje je bilo veliko interesentov in razstavljalci so napravili zelo ugodne kupčije. Našim sadjerej-cem se s skrbno nego sadjereje in vestnim sortiranjem posameznih vrst obela še lep dohodek. Kljub temu, da je dospela te dni zopet večja množina sadja, je vse bilo takoj razprodano. Celo trgovci iz Bosne so pokupili večje množino lepih vrst našega sadja. S strani belgrajskih trgovcev je bilo veliko povpraševanje tudi po našem krompirju in zelenjavi. Tekom včerajšnjega dneva je bilo živahno povpraševanje tudi v oddelku za kmetijske stroje. Posamezne tvrdke so zopot sklenile več kupčij.
Med zunanjimi posetniki je včeraj obiskal pokrajinsko razstavo tudi francoski konzul iz Zagreba g. Boissier. Razstavo so posetili dalje tudi udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet, ki se je pričel v sredo v Belgradu. Lep aranžman in bogato pestrost razstave sta napravila na odlične gosje najboljši vtis.
KONJSKA RAZSTAVA.
Največ posetnikov pa bo privabila razstava v soboto in nedeljo. V nedeljo dopoldne se bo vršila razstava plemenskih konj, v soboto in nedeljo pa se bodo vršile na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju velike konjske dirke, ki bodo najzanimivejša prireditev te vrste v Ljubljani. Že včeraj je prišlo v Ljubljano več transportov konj za razstavo, za katero je od vseh strani zelo veliko zanimanje. Razstavljenih bo veliko število konj in bo razstava nudila najlepši pregled naše konjereje. Posebno lepi konji so prišli iz ljutomerskega okraja. Te dni je pričakovati najv^jega obiska z dežele, ker je že lanskoletna razstava pokazala, kolikega pomena so te prireditve za napredek naše konjereje. Vsesplošno pa je zanimanje seveda tudi za konjske dirke, ker je to prva večja prireditev te športne panoge v Ljubljani. Kazen velikega števila domačih vozačev in jahafev so prijavljeni tudi športniki iz Zagreba in Belgrada.
MLADINSKI DAN NA RAZSTAVI.
Danes se bo vršil obisk mladine vseh ljudskih in meščanskih šol iz Ljubljane in okolice na razstavi. Odpade pa prvotno nameravani sprevod šolske mladine z Vodnikovega trga na razstavni prostor. Vstopnina za vsakega otroka bo znašala le 3 Din, revnejši pa bodo imeli prost vslop. Spremljajoči sorodniki plačajo 5 Dia vstopnine. Tudi vstopnine na zabaviščih v »maiem Pratruc bodo znižane.
GLEDALIŠKA RAZSTAVA.
Kot je bilo že objavljeno, se vrši prvo vodstvo po gledališki razstavi v soboto 24. t. m. ob 2. popoldne, in drugo ob 4. popoldne istega dne. Namenjena so sobotna vodstva predvsem dijaštvu, jasno pa je, da druga publika ni izključena. Vodi gospod tajnik Narodnega gledališča C. Debevec. V nedeljo 25. t. m. ob 1. dopoldne :-e vrši drugo vodstvo za široko publiko. Vodi g. orof. Šest. — Vsi interesenti se opozarjajo na ta vodstva. Vstopnina je običajna t. j. 2 Din za osebo.
TEKMA NAJTEŽJIH.
Za zabaveželjno ljubljansko občinstvo se nudi na veseličnem prostoru vsak dan kaj novega. Nocoj ob pol devetih bodo zopet tekmovanja. To pot gre za zmago naidebelejšega moškega Neprijetnosti in žejo pri tekmovanju pa bo zmagovalec lahko potolažil — za darilo dobi namreč sodček piva.
OCENA SIRA NA LETOŠNJI LJUBLJANSKI POKRAJINSKI RAZSTAVI.
Iz krogov naše gorenjskega, na zadružnem polju organiziranega sirarstva smo prejeli poročilo te-le vsebine:
V 218. številki Vašega cenj. lista je pri objavi ocene na letošnji ljubljanski pokrajinski raz-sttavi razstavljenega sira napravil tiskarski škra-tej — po čigavi krivdi, je postranskega pomena — zmedo, ki pripravi lahko marsikoga v zmoto. Sicer jo poznavalcu razmer takoj jasno, da sta se zamenjali dosegljivosti točk glede occne sira in masla. Kolikor nam je znano, in to izhaja tudi iz Vašega poročila, je sklenila ocenjevalna komisija — ali upravičeno ali neupravičeno, dovolj utemeljeno ali
neutemeljeno, to si pridržimo za drugič — da je pri siru mogoče doseči skupno največ 20 točk in da je z dosego vseh točk združeno priznanje zlate kolajne. Za najmanj 16 doseženih točk se podeli že srebrna, za najmanj 14 bronast akolajna in za vsaj 12 točk lepa tiskana priznalnica, ne pa, kakor ste. poročali 15 točit itd. Pričakovati je bilo, da si pri teh pogojih zlate kolajne ne pribori nihče. To se je tudi zgodilo. Nasprotno pa so si priborile srebrno kolajno tli mlekarske organizacije, namreč Savica v Bohinju, Št. Rupert na Dolenjskem in Vrhnika, torej Gorenjska, Dolenjska in Notranjska. Ako smo prav poučeni, je bila ocenjena Savica s 17.85, Št. Rupert s 16.50 in Vrhnika s 16 točkami. Ker smo navajeni bolj na odstotke, je tedaj dobila Savica 89.25, Št. Kupert 82.50 in Vrhnika 80 od 100 dosegljivih točk. Tak način objavljanja doseženih tekmovalnih rezultatov se nam zdi za splošno javnost umestnejši in razumljivojši od prvega, ker je tukaj takoj predočena tudi razlika med najboljšimi tekmovalci, česar pri priznanju enakovrstnih kolajn no moreš ugotoviti. Tudi trgovski značaj in trgovska solidnost brez vsake reklamno navlake pride tako do praviluejšega izraza. Zato bi merodajne kroge prosili, da pri prihodnjem našem enakem tekmovanju upoštevajo to našo željo, oziroma nasvet.
V	sirarskem oddelku je tekmovalo v celem 28 razstavljalcev, ki so si priborili skupaj 18 pri-zjianj, od teh 3 srebrne in 10 bronastih kolajn ter 5 priznalnic. Praznih rok jih je tedaj izšlo 10. Pri tem je zanimiva konštatacija, da se je tega tekmovanja udeležilo iz domovine našega sirarstva, t. j. iz Bohinja in ostalega radovljiškega okraja od 18 v poštev prihajajočih sirarskih organizacij, od teh večina pod okriljem Osrednje bohinjske sirarske zadruge, samo 10 in da so bile vse nagrajene. Priznalo se jim je namreč ena srebrna in 5 bronastih kolajn ter 4 priznalnice. Tudi ostale organizacije iz tega okoliša bi bile dobro odrezale, toda niso prišle pri tekmovanju kljub dobremu blagu več v poštev, ker niso pravočasno zadostile predpogojem udeležbe.
V	primeri z lanskim letom je zaznamovati na sirarskem polju povoljen uspeh. Naših nazorov pa bi se dosegli še boljši uspehi pri strožji disciplini članstva, upravičeni strogosti pri preizkuševanju mleka, intenzivnejši izrabi tehničnih in kemičnih pripomočkov najnovejše dobe po vzorcu Št. Ru-perta in Vrhnike in pri pravilnem pojmovanja važnosti te gospodarske pridobitvene panoge za našo nacijonalno ekonomijo v prvi vrsti s s'.rni države kakor tudi s strani drugih za to poklicanih oblastev.
Naša Gorenjska bi potem pri že po naravi sami danih ugodnejših predpogojih dosegla na "fn polju presenetljive uspehe, z udeležbo našega izdelka na svetovnih sirarskih tekmah bi mu lahko priborila svetovni sloves, zajedno tudi sloves našega naroda, naše države.
Trenotna neugodna konjunktura naj po vs^m teh naših sirarskih organizicaj ne plaši. Led je prebit, napredek na dlani. Zato neustrašeno naprej po začrtani poti, Uspelu ne morejo izostui.
-lik.
OBISK V HIGIJENSKI RAZSTAVI.
Nič čudnega ni, če sem na velesejmu v nedeljo srečal tudi Kerina, precej imovitega posestnika iz Dolge vasi, kamor me večkrat zanese pot. Ravno ko je bil na tem, da odide, ga dobim in vprašam, če mu je kaj žal, da si je pripravil stroške in posetil velesejem, kajti povedati je treba, da je to človek, ki precej gleda na dinar, predno ga da iz rok. »No. zadovoljen sem«, pravi; jaz pa, ki sem ravno prišel iz Higijenske razstave, ga vprašam, kako mu je kaj ta všeč. »Ne, tam pa nisem bil«, mi reče, »a videl sem jo že lansko leto in tudi letos, ko sem bil v juliju na velesejmu«.
»Ali ne veš, da je sedaj več kot polovico novega, vse prirejeno nalašč za človeka z dežele, prireditelji so dali razstavi ime: Higijena na kmetih?«
Ker je Kerin pameten mož, si je po mojem nasvetu le ogledal to razstavo, plačal tudi dva dinarja, jaz pa sem mu bil vodnik in kažipot. Pričela sva pot po razstavi.
»Tele stvari si že videl,« sem mu rekel takoj levo pri vhodu, »sami deli človeškega telesa, ki so bili v nadlego: golše, slepiči itd.« Tudi drugo v tem oddelku mu je bilo že precej znano, z zanimanjem ej motril slike o trahonu, nalezljivi in nevarni očesni bolezni, ki jo je v naši državi precej. Pregledal je oddelek, ki kaže, v kakšnih zdravstvenih razmerah naj živi dete, če hočemo, da ne bi narod svojih sil trosil zastonj, kajti rojstev je pri nas dovolj, ampak veliko preveč umirajo pri nas otroci v prvih početkih življenja.
Zelo ga je zanimal slab, odprt studenec in sc je takoj spomnil sosedovega. Kakšen pa mora biti dober studenec, je videl takoj poleg in ugotovil, da nikakor ne more biti zanj preveč stro-
škov; korist takega studenca pa je velika, sem mu pojasnil, saj ne more priti vanj nesnaga in ga jc torej nemogoče okužiti. Takoj poleg je videti črpalke za vodo, ki jih je treba kot zelo dobre priporočati. Po naših krajih vidimo doslej skoro same sesalke na bat. Sistem pa, ki ga vidimo tu, je popolnoma drug in ima mnogo prednosti pred starimi sesalkami, trpežnejši jc, ker ni treba stalno menjavati in popravljati bata, da se tesno prilega v cev, ni treba dolgotrajnega črpanja, kajti voda pride takoj v odvodno cev, ni treba vodnjaka niti »zalivati«, niti ni nevarnosti pozimi, da bi voda zamrznila v cevi, saj voda, ki jo zajamemo, izteče. Gotovo pomenja te vrste črpalka napredek in želeti je, da jih naši gospodarji odslej nabavljajo. Izdeluje jih pariška tovarna Carruell.
Takoj poleg vidimo, kako je mogoče umazano vodo napraviti čisto in zdravo. V čebru stoji umazana voda, parkrat jc Kerin premaknil kljuko in že mu je v čašo pritekla iz čebra voda, čista kot studenčnica; začudil se je, posebno pa še, ko sem mu povedal, da je v umazani vodi mnogo mikroorganizmov, nič pa v kozarcu, ki si ga je natočil in da je filter, kot imenujemo napravo, v stanu v eni uri očistiti 150 litrov umazane vode. Filter je treba imeti v krajih, kjer nimajo neoporečne vode in pa v času razsajanja griže in lc-garja, če je opravičen sum, da je voda onečiščena.
»O tukaj pa vidim napravo za kopanje, kakor sem čital o nji v »Zdravju«. Gori stoji posoda, kakršno imajo vrtnarji za zalivanje, pritrjena je na dva škripca in brez vsakega stroška se je mogoče okopati vsak dan doma.« Poleg pa stoji preprosta kopalna naprava, kjer po kavčukovi cevi, ki je na njenem koncu nastavek — škropilnica, teče voda iz posode, ki stoji nekoliko višje. Taka naprava je prav dober nadomestek za pravi prš, kajti opravlja isto službo. Zunaj razstavnega paviljona je preprosta pršna naprava, primerna za šolo; z malenkostnimi stroški jo je mogoče postaviti in imeti bi jo morala vsaka šola.
Kerin je imel tudi priliko videti razliko med dobrim in slabim straniščem. »Neprimerno stranišče, ki ga vidiš tu, je bilo v rabi pri neki hiši blizu Ljubljane, sam veš, da moreš takih stranišč videti po deželi vse polno. Jc pa lahko leglo okuženja, ker je nezavarovano in mrčes, ki se pase po njem, more nesnago raznositi vse naokrog. — Tudi če ni v kraju vodovoda lahko napraviš tako stranišče, ki sc da izplakovati, kot vidiš.« Pokazal sem mu vzorec takega stranišča, ki je tako enostavno in poceni, a vendar ljudje raje prenašajo smrad in se izpostavljajo nevarnosti bolezni, kot pa, da bi si pomagali na ta način. Dal mi jc prav, potem pa sva si ogledala, kakšno naj je gnojišče in smetišče. Gnojišče jc zidana, gnojnica se odteka v greznico in ne namaka vse okolice, kot imamo to neštetokrat priliko videti. Iz greznice pa je mogoče s sesalko, ki jo tudi vidimo tu, črpati gnojnico v voz. Prelivanje gnojnice s korcem je namreč nevarno, saj se polovica vsebine stalno presiplje po tleh.
»Smetišče, ki ga vidiš, je seveda nekaj novega, toda nič posebnega. Zaprto je od vseh strani, tako da niti veter niti mrčes ne more razn§-šati smeti naokoli. Posebno na deželi, kjer pobiranje smeti, kot v mestu ni v navadi in torej smeti leže dolgo časa pri hiši, je treba gledati, da sc smeti spravljajo na tak kraj, ki iz njega nc pridejo zopet nazaj v bivališče. Ko je tako smetišče enkrat polno, ga je lahko izprazniti in njegovo vsebino porabiti kot gnoj ali pa sežgati.«
»Tu vidiš pa same predmete, ki jih je treba poznati pri »prvi pomoči«, voz za prepeljavo Bolnika v bolnico, nosila, ki jih moreš napraviti, če nimaš pri rokah ničesar kot nož, nosilnica za človeka z zlomljeno nogo itd.« V tem oddelku sva videla tudi bolniško sobo, nič nepotrebne navlake, samo vse, kar mora biti.
Zelo mu je bilo všeč, da so v mestu tako dobro pogodili, kakšna je kmečka kuhinja in soba. Povedal sem mu, da je bilo vse to preje v hiši na kmetih in da je vodstvo razstave kupilo vse nekje na Dolenjskem, da more tako prav naravno pokazati, kako neprimerna so še nekatera kmečka stanovanja. Še posebej je treba povdariti, da si je gospodar, ki je bilo to pohištvo preje nlegovo, sezidal lepo hišico, toda v novo stanovanje postavil to neprimerno pohištvo, ki naj tu pokaže, kakšno ne sme biti kmečko stanovanje. Poleg Je vzorna kmečka kuhinja; no, slišijo se ugovori, da na kmetih kaj tacega ni mogoče, videl sem pa že sam in če obiščete pridno Kerinovo gospodinjo, boste videli, da higijena stanovanja tudi na kmetih že napreduje. Marsikaj je tu videl Kerin in žal mu jc bilo, da ni mel seboj svoje žene, »ona si vse bolj zapomni, kar se tiče domačega gospodinjstva«, je rekel.
Ogledala sva si šc spolne in ženske bolezni, kjer je Kerin videl mnogo, česar si preje ni mogel misliti, čeprav mnogo čita in je precej izobražen gospodar. Pri izhodu sva prekoračila razstavo o alkoholu in jetiki in si ogledala, kar je novega.
»Prav je, da sem Te dobil; če bi Tebe ne bilo, bi ne posetil Higijenske razstave in bi ne videl marsičesa, kar mi je potrebno in zanimivo. Tako malo se piše o nji, da sem mislil, saj ni nič novega! Hvala Ti!«
Smatral sem to kot očitek in napisal te vrstice.
Cfulhlfan&lco gledišče
Petek, 23. septembra, Verdi: TRAVIATA. Gostujeta ga. Davidova-Slatin in g. Peter Burja. Sobota, 24. septembra, Engel: VEČNI MLADENIČ,
veseloigra.
Nedelja, 25. septembra, Granichstedten: ORLOV,
opereta,
Pri današnji vprizoritvi Verdijeve opere »Traviata« nastopita v ljubljanski operi dva gosta, in sicer ga. Davidova-Slatin, ki poje glavno vlogo Violette Valeri in pa g. Peter Burja v vlogi mladega Germonta. Gospa Davidova ie bila pred leti članica opere v Splitu, kjer je bila izredno priljubljona in to vsled svojih lepih pevskih in igralskih zmoznosti. V Splitu jc nosila vse glavne sopranske partije takratnega repertoarja. G. Peter Burja pa je ljub naš znanec in jc brez vsakega dvoma, da bode pri petkovem nastopu pokazal velik napredek tako v glasovnem kakor tudi v igralskem oziru. Je -član mariborskega glo-dališča, kjer je s prav lepim uspehom nastopil med drugimi v »Rigolcttu«, »Madame RuMerUr-, »Manon« dalje v »Evangcljniku« ter »Cavalleriji rusticani« in »Ghimačih«. Poleg imenovanih gostov nastopijo še sledeči naši člani: ga. Poličeva v vlogi Flore, služkinja Violette p.i jc ga. Ribičeva, očeta Germonta ^ojc g. Holodkov, ostale vloge pa g. Janko, Mohorič, Perko in Štibejj. Predstavo dirigira kapclnik g. Neffat, režijo vodi g. Šubelj. Cene običajne dramske, za posetnike gledališke razstave velja 20odstotni popust.
»Večni mladenič« v ljubljanski drami. V soboto, dne 23. scp!. sc vprizori mesto že javljenc komedije »Vrt Eden« Engclnova veseloigra v irch dejanjih »Večni mladeniče z g. Antonom Danilom v glayni vlogi
Anton Pesek pred poroto.
Včeraj dopoldne se je pričela senzacionalna razprava proti Antonn Pesku, predsedniku bivSe »Ljubljanske hranilnice«. Zanimanje za razpravo je ogromno, vendar dobi le toliko oseb vstopnice, kolikor je sedežev v klopeh.
Sodnemu senatu je predsedoval višji sodni svetnik Vehovar, votirala sta višji sodni svetnik dr. Mohorič in sodni svetnik Kralj. Zapisnik je vodil dr. G r o b e 1 n i k. Državno pravd-ništvo je zastopal dr. M a s t n a k , branitelj Antona Peska je bil dr. T u m a.
Po izžreban ju in zaprisegi porotnikov je bila preči tana najprej
obtožnica,
ki obsega 48 velikih strani in je njeno čitanje trajalo dobro uro in pol. Obtožnica dolži Peska, da je kot predsednik »Ljubljanske posojilnice« malomarno povzročil njeno plačilno nesposobnost s tem, da je čez mero trožil in da je v dobi od 12. julija 1924 dalje lahkomiselno dajal sebi kredit v skupnem znesku 1,811.780 Din. Dalje, da je malomarno, kljub temu, da je poznal plačilno nesposobnost te posojilnice, od začetka leta 1925. pa do 2. julija 1936 sprejemal nove vloge in jih izplačeval ter ni pravočasno predlagal razglasitve konkurza. Da je namenoma-povzročil pačenje poslovnih knjig »Ljubljanske posojilnice«. Tako je vpisal koncem decembra 1924 250.000 Din v tri razne knjige pod raznimi postavkami. Koncem 1. 1925. je neko posojilo v znesku 60.000 Din, ki ga je dovolil »Slovenski pre-mogokopni družbi«, dal vpisati na ime »Prometne banke«. V poletju 1. 1926. je dal vpisati v knjigah »Ljubljanske posojilnice« naložijo »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice« 220.000 Din kot svoje lastno doplačilo in da je dal septembra 1. 1924. neupravičeno vpisati iz »Slovenski premogokopni družbi« dovoljenega kredita v znesku 1 milijona Din na svoj račun znesek 800.000 Din, »Slovenski premogokopni družbi« pa 200.000 Din.
Kot predsednik »Ljubljanske posojilnice« je koncem 1. 1924. v bilanci podal napačne navedbe, s tem, da je dal neupravičeno vanjo postaviti znesek 50.000 Din kot prejem blagajne in isti znesek kot vrnjeno posojilo »Slovenske premogokopne družbe« ter znesek 250.000 Din kot vrnjeno posojilo iste družbe in isti znesek kot naložbo pri gospodarski pisarni.
Kot predesednik »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice je malomarno povzročil njeno plačilno nezmožnost s tem, da je leta 19(26. lahkomiselno naložil v »Ljubljanski posojilnici« njenega denarja v znesku 305.269 Din, sebi pa dal kredit v znesku 25.000 Din.
V	dobi od 12. julija 1926 dalje je z zvitim prigovarjanjem. da jih bo vzel v službo, ako vlože denar ter ž zvitim zatrjevanjem, da sta »Ljubljanska posojilnica« in »Jugoslovanska zavarovalna hranilnica; zanesljiva denarna zavoda ali pa z obljubo visokih obresti — premotil 20 oseb za skupno vsoto 393.243 Din.
Zakrivil je 1. pregrešek malomarne krivde po §S 486-1, 2,' 3, kaz. zak.; 2. pregrešek po § 89. zadružnega zakona in 3. hudodelstvo goljufije po §§ 197., 200., 203. kaz. zak.
Življenski potek Antona Peska.
Anton Pesek je bil rojen 1. 1879. v Dražencih pri Ptuju in je pristojen v Ljubljano. Dovršil je učiteljišče, v Mariboru. Po 12 letnem službovanju je "leči 1910. zapustil učiteljski stan in postal zavarovalni uradnik, nato pa je pričel izdajati »Slovenski flustrovani tednik«, ki je izhajal do vojne. L. 1915. je z izposojenim denarjem 15.000 kron kupil tiskarno v Krškem, 1. 1916. pa je zopet z izposojenim denarjem kupil tiskarno Dragotina Hribarja v Ljubljani, katero je 1. 1917. zamenjal za Zadružno tiskarno na Starem trgu.
Leta 1918. je kupil v Wolfovi ulici v Ljubljani hišo za 350.000 K, zakar si je izposodil celih 300.000 kron. V to hišo je s Starega trta preselil svojo »Zvezno tiskarno«. Da bi bila tiskarna zaposlena, je 1. 1918. pričel izdajati dnevnik »Jugoslavijo.« Stroški tiskarne in dnevnika pa so ga prisilili v dolgove.
Da bi lažje dobil kredit, je 1. 1919. ustanovil »Jugoslovanski kreditni zavod«. Pri tem zavodu se je zadolžil za 9,000.000 Din, radi česar se je leta 1922. moral odpovedati predsedništvu.
Leta 1921. je kupil Pesek premogokop v Ključarovcih za vsoto 650.000 Din, izposojenih od »Jugoslovanskega kreditnega zavoda«.
Istega leta je ustanovil tudi »Jugoslovansko gospodarsko unijo«-, s katero je upal lažje raapečati 1 vagon čevljev s Češkega. Ker se je pa med tem vrednost češke krone dvignila in ker se je zapletel v pravdo, je znašal njegov dolg končno 1,293.294 dinarjev.
Dolgovi so ga primorali, da je 1. Julija 1922 prodal tiskarno »Jadranski banki« za 15,000.000 K, leto pozneje pa svojo knjigarno za 2,294.196 K. Ker so mu upniki del kupnine zaplenili, mu je ostalo od vsega le 359.660 Din. Ostal mu je le še premogokop v Ključarovcih, ki je bil znatno pasiven.
Ker pa je bil še vedno zadolžen, in ker je raba denar za investicije v Ključarovcih, je prišel 1. 1924. na misel, da ustanovi nov denarni zavod: »Ljubljansko posojilnico«.
V	tem zavodu je imel on ogromno večino. Pesek je imel s svojo družino skupno 1079 deležev, vsi ostali člani pa le 49 deležev. Tudi vse vodstvo je bilo v njegovih rokah. Pesek je imel predsedniško in ravnateljsko mesto, njegov sin pa podpredsedniško in tajniško mesto. Večina ostalega uradništva v zavodu so bili skoro sami njegovi sorodniki ali pa — njegovi upniki.
Nabiranje vlog je zelo spretno organiziral, ne samo v naši državi, temveč celo v Primorju m v Ameriki. Ponujal je 6—12% obresti.
Uspeh ni izostal in so do dne 30. septembra 1926 dosegle vloge znesek 2,723.472 Din. Posojila ni dovoljeval osebam, ki bi jih bile sigurno vrnile, temveč jih Je dovoljeval večinoma sebi in svojim podjetjem.
Sodni izvedenec je ocenil vrednost premogo-kopa na kakih 3,000.000 Din. Obdolženec je dobro vedel, da iz dohodkov tega premogokopa ne bo mogel plačati svojesra dolga »Ljubljanski posojilnici«.
Ze leta 1925. je izvedenec Ciril Golmajer revidiral »Ljubljansko posojilnico« in Peska opozoril na njegovo pasivnost in na dolžnost Peska, da predlaga konlairano postopanje.
Vlagatelji v obeh zarodih »Ljubljanski posojilnici« in »Jugoslovanski zavarovalni hranilnici« isgnbe vse svoje vloge.
Pesek je potom inseratov v »Jutru« ln z drugimi sredstvi, obljubljajoč službo v svojih podjetjih, izvabil od 20 oseb, večinoma takih, ki eo si denar same izposodile, skupno vsoto 898.243 Din.
Obramba Antona Peska.
Po prečitanju obtožnice vprafa predsednik Antona Peska:
»Ali priznate, da rte MH predsednik »Ljubljanske posojilnice?«
Pesek tiho: »Da, bil sem!«
Predsednik: »1« karterfli razlogov rte ustanovili ta zavod?«
Pesek: »Razlogi so bili deloma sploSni, deloma pa osebni?«
Predsednik: »Kaj pa pomeni to, splošni in osebni razlogi? Koliko denarja ste imeli ob ustanovitvi tega zavoda?«
Pesek: »Kakih 150.000 do 200.000 K. Ves denar, ki je bil uporabljen za ustanovitev »Ljubljanske posojilnice«, je bil moj. Za rudnik sem porabil približno 1,000.000 Din.
Predsednik: »Ali niste ustanovili hranilnice zato, da bi rudnik dvignili s kapitalom iz zavoda?«
Pesek: »Ze, ne tajim tega. Kupil sem rudnik zato, da se mi rentira in sem moral vanj investirati.«
Predsednik: »Ali pa ste se kaj čutili zmožnega za vodstvo takega zavoda?«
Pesek: »Seveda, čutil sem se radi svoje izobrazbe in radi svoje prakse. Na Ptujski gori sem že kot učitelj ustanovil posojilnico in sem bil njen prvi tajnik. Ta posojilnica še danes dobro uspeva. Učiteljsko službo sem zapustil zato, ker sem bil zapostavljen od nemškutarskih šolskih odborov. Za vodstvo takega zavoda ni treba šole, ampak organizacijski talent.«
Predsednik: »Zakaj ste prodali hiSo v Wolfovi ulici?«
Pesek: »Jaz sem žal začel leta 1918. Izdajati dnevnik »Jugoslavija«, ki je dosegla tedaj naklade 12.500 izvodov in je bila aktivna. Sprva .je zelo lepo uspevala, pozneje pa so me žal premotili narodni socialisti, da sem se spustil v boj s samostojnimi demokrati in posledica tega boja je bila, da je »Jugoslavija« padla na 6500 izvodov. Ko sem moral prodati hišo v Wolfovi ulici, sem se znebil vseh dolgov, razen onega pri Jugoslovanskem kreditnem zavodu, kjer je znašal dolg kako malenkost 300 do 400 tisoč kron. Ves denar, kar mi ga je ostalo, pa je šel v rudnik.«
Predsednik: »Kaj pa ste imeli s tisto »Gospodarsko unijo«?«
Pesek: »Narodni socialisti so tedaj ustanovili, oziroma smo ustanovili, saj sem bil tudi jaz narodni socialist, gospodarsko podlago za stranko. To je bila »Jugoslovanska gospodarska unija« ln je imela namen, da postane za nas isto kot »Gospodarska zveza« za SLS. Trgovske posle pri Uniji je vodil Zalar, ki se je razumel na trgovino, saj se je izučil pri Kristanu, jaz sem pa Unijo finansiral. Naročili smo vagon čevljev s Češkega. Radi porasta češke krone sem izgubil pri Uniji 5,000.000 kron. Tedaj so bile ravno županske volitve v Ljubljani, pri katerih sem kandidiral za župana in sem tudi bil izvoljen. Tedaj 60 nastale tiste homatije okoli moje osebe, pa se nisem mogel dovolj brigati za Unijo ter sem izgubil pri njej lep denar. In končno me je še leta 1923. zadela nesreča pri rudniku, kjer se je po krivdi mojstrov zasul rov. Ako se ne bi zgodila ta nesreča, bi imel danes od rudnika lep dobiček, saj mi je leta 1921. izjavil inž. Heidemann, da bi donašal rudnik štiri in pol milijone kron čistega dobička. Napravili smo v rudniku nove rove, pa nismo zadeli prave smeri. Ravno ko sem vse pripravil, da se mi prične rudnik rentirati, me pa aretirajo. Upniki so ini vzeli rudnik iz rok, ravno ko sem ga hotel izkoriščati.«
Predsednik: »To je stalo denar. Kje ste ga pa dobili za nove rove?«
Pesek: »Denarja sem nekaj imel, nekaj sem si ga pa izposodil.«
Predsednik: »Pa za reklamo ste dali precej, celih 72.000 Din v teku pol leta.«
Pesek: »Ni bilo toliko. V začetku je potrebna reklama!«
Predsednik: »Zakaj ste jemali lahkomiselno denar na kredit.«
Pesek: »Inženirji so mi dejali, da se da Iz rudnika dobiti 4,500.000 K dobička na leto. Ce mi tega ne bi rekli, ne bi iskal posojil.«
Predsednik: »Denar ste jemali iz »Ljubljanske posojilnice«, zastavili pa niste nič.«
Pesek: »Zastavil sem tri tovorne avtomobile in vse svoje imetje.«
Predsednik: »Kako ste mogli tako nesrečno gospodariti s tujim imetjem?«
Pesek: »V Ljubljani se je vršilo sistematično hujskanje proti »Ljubljanski posojilnici«.
Predsednik prične obravnavati oni del obtožnice, ki govori o krivdi Peska, da ni pravočasno napovedal konkurza in vpraša Peska, kdaj je spoznal, da mora predlagati konkurz.
Pesek: »Bilo je v začetku julija 1. 1926., ko so prodali premogokop na dražbi. Da rešim vlagatelje pred škodo, sem se posvetoval z ravnateljem »Slavenske banke« dr. Kisovcem, ki mi je svetoval, naj se obrnem na bančni sindikat za posojilo. Posojila sicer nisem dobil, vendar pa konkurza nisem napovedal, ker mi je g. Urbančič, predsednik »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« izjavil, da se mi rudnik vrne, čim plačam svoj dolg pri tem zavodu.«
Predsednik preide nato k poglavju o pačenju poslovnih knjig.
Predsednik: »Ali ste povzročili krive vpise?«
Pesek: »Res je, to priznam. Nisem pa imel tu nobenega slabega namena. Bilanc nismo falzifici-rali, temveč smo jih le frizirali. Varanje to ni, ker nismo nikomur pokazali bilanc.«
Predsednik: »Preidem torej k goljufijam. Obtoženi ste. da ste izvabljali denar od ljudi, češ, da je »Ljubljanska posojilnica« popolnoma varen zavod, čeprav ste vedeli, da je pasivna. Dalje ste izvabljali iz ljudi visoke kavcije, da jim preskrbite službo. K vam so prišli radi vabljivih inseratov v »Jutru«.«
Pesek: »Namena goljufije nisem imel, ter sem hotel ves denar, ld sem si ga izposodil iz posojilnice, tudi vrniti, ko dvignem rentabilitoto rudnika. Ta denar morem še vrnitL Ljudje pa so prišli sami k meni s kavcijami.«
Državni pravdnik vpraša: »Koliko cenite ta rudnik?«
Pesek: »Na najmanj osem do deset milijonov dinarjev.«
Pesek razlaga nato porotnikom rudniški zakon in izjavi, da ima okoli rudnika v Ključarovcih pravico do 72 km' ozemlja.
Dr. Turna: »Predlagam za pričo g. Waclameka, la je pred dnevi prodal neki angleški družbi svoj rudnik z rudosledno pravico za 11,000.000 Din. Torej tudi Peskov rudnik in rudosledna pravica pomenita premoženje.
Izvedenci.
Predsednik Vehovar prečita za tem izjavo orožništva o razmerah v Peskovem rudniku. Izjava slika slabo gospodarstvo v rudniku.
Slede izjave sodnih izvedencev. Prvi je bil zaslišan uradnik Kmečke posojilnice g. Malenšek, ki je 1. 1924. in 1. 1925. revidiral poslovanje »Ljubljanske posojilnice«. Izjavi, da pri ustanovitvi te deleži niso bili plačani in da je bila že prvo loto znatna izguba.
Dr. Turna je pripomnil, da je umevno, če zavod prične v jeseni, da ima koncem leta izgubo radi ustanovnih stroškov. Sicer pa, če bi aavod tedaj likvidiral, ne bi bilo izgube. Pesek je imel le za lokal« odkupnine 200.000 Din od tvrdke »Rntn^ an ponudbo.
Izvedenec, bančni prokurist Javornik iz-nove v smislu obtožnice.
Razprave se nato prekine ob 1 popoldne hi se prične ob pol 4 popoldne.
Na vrsti je izjava sodnega Izvedenca, bančnega uradnika Golmajerja, ki v daljši izjavi pove strokovno mnenje o Peskovih manipulacijah. Izjava g. Golmajerja je trajala približno dve uri. H koncu nastane oster rencontre med braniteljem dr. Tumo in g. Golmajerjem radi teorije poslovanja, knjigovodstva ter bilanc hranilnic. V istem smislu kot g. Golmajer izjavi tudi četrti izvedenec g. Rihard Pre-mrov.
V izjavi g. Golmajerja je zanimivo, da je Pesek lastna posojila obrestoval po 30%, torej je odiral sam sebe. Seveda ni obresti nikoli plačal. Hranilne knjižice na vloge v »Ljubljanski posojilnici« so imeli Pesek, njegova žena in vsi njegovi otroci. Po mnenju izvedencev niso bile te vlogo nikoli plačane.
Priče.
Pozno na večer sledi izpoved prič. So to večinoma mali ljudje, ljudje dela, ki so leta in leta hranili, da so nesli svoje zaslužke spravit — v Peskovo hranilnico. Z žalostjo izpovedujejo, kako so prišli ob svoj denar, publika pa se le smeje paradoksnosti slučajev.
Prva priča: Urbančič, predsednik »Jug. kreditnega zavoda« izpove, da so Pesku res obljubili vrniti rudnik, če odplača svoj dolg.
Marijo Staretovo so premotili lepi, zlati napisi »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice«. Vzela je denar iz Trgovske banke in ga prenesla v ta zavod, misleč: »Banka prei propade kot hranilnica.« Peskov sin ji je v hranilnici vneto zatrjeval: »Tukaj je ves denar »gvišen«!« Cez nekaj mesecev je reva še mislila nesti nekaj sto dinarjev v ta zavod.
Avgust Taborski je star mož. Bil je brezposeln in je iskal službo. Dal je v »Slovenca« in-serat, da da onemu kavcijo, ki ga sprejme v službo. Ponudil se mu je Pesek, ki ga je hotel za slugo, seveda le, če da kavcijo. Taborski je vstopil v »Ljubljansko posojilnico« kot sluga in vložil kavcijo. Sedaj je ob 27.470 Din.
Naslednja priča, gospa M. P. (prosila nas je, naj je ne navedemo s pojnim imenom) izpove, da je hotela spraviti svojo hčerko v kako službo. Na njen inserat se je oglasil Pesek, ld je obljubil hčerki službo kontoristinje, toda le pod pogojem, če položi v »Ljubljansko posojilnico« kako kavcijo. Nesrečna mnti se je dala res pregovoriti in je vio-žila znesek 14.800 Din. Da ne bo več videla tega denarja, je jasno.
Pričo Elizo Brulčevo je zmotil sijajen napis in pa pridevnik »zavarovalna«, da je naložila v »Jugoslovansko zavarovalno družbo« znesek 23.500 Din, dvignila pa je le še 300 Din. Svojo izgubo pripoveduje v tonu, da bi še kdaj dobila vsaj del tega denarja povrnjen.
Lojze Zaje je Izgubil pri Peskovi hranilnici čedno vsoto 50.000 Din. Ta denar niti Zajčev bil ni. Pesek je obljubil Zajcu, da bo dobil zastopstvo podružnice »Jugoslovanske zavarovalne družbe« v kakem mestu na deželi, zahteval pa je kavcijo. Zaje ae je informiral pri nekem ljubljanskem advokatu o stanju tega zavoda. Advokat pa ni vedel povedati nič dobrega in nič slabega. Zaje si je pri tastu iz-
Sjsodil 50.000 Din in vložil v Peskovo hranilnico, anes nama sicer denarja, pač pn velik dolg pri tastu.
Tako se nadaljuje veriga Peskovih zlodejanj. Morda najbolj tragična pa je zgodba Katarine Ar-liSeve, 63letne postrežnice. Komaj dober meter visoka, vsa zgrbljeua od dela, sledovi mukapol-nega dela so jI preustrojili obraz, da izgleda, kot bi ji bilo 80 in še več let. Z jokajočim glasom pripoveduje predsedniku senata, kako se je dala premotiti od Peskovih visokih obresti in je vzela denar iz kouzumne hranilnice. »Čist za gvišen je gnar,« ji je baje trdil Pesek, ko je prinesla k njemu svoje prihranke, »le prinesite šel« Še potem, ko je bila uvedena že uradna preiskava, je Arličeva prinesla Pesku »spravit« 916 Din. Skupno je oškodovana za znesek 7400 Din. Štiri mesece po zapečatenju »Ljubljanske posojilnice« jo je našla policija na cesti brez sredstev, lačno in do smrti trudno. »Slovenec« je tedaj v svoji 52. letošnji številki prinesel kratko notico o njej. To notico ponudi starka v dvorani predsedniku senata, naj se prepriča, kako se je celo časopisom smilila njena žalostna usoda.
»Naj ne zamerijo, ne vem, koliko sem mu dala denarja, ali naj »urihtajo,« da gn bo dal nazaj!«
Vsi v dvorani so ginjeni in celo Pesek sam se ne more vzdržati.
Vstane in z retoriko rutiniranega govornika obljublja: »Vi se mi med vsemi oškodovanci najbolj smilite. Prvi denar, ki ga dobim, dam vam. Prodal bom rudnik, bom vam vse izplačal.«
In — starka mu je celo za to patetično obljubo hvaležna. Z iskreno nado, ki jo ji je Pesek prižgal, se umakne.
Priča Karel Cotman je nasedel Peskovemu inseratu in v dobri nadi, da dobi lepo službo, je vložil v »Ljubljansko posojilnico« 14.000 Din, v »Jugoslovansko zavarovalno hranilnico« pa 1500 Din. Nazaj ne bo dobil niti beliča.
Marija Pire je hotela naložiti v kako varno posojilnico prihranjenih 2000 Din. Po dolgem posvetovanju z možem sta dognala, da je še najbolj vama »Jugoslovanska zavarovalna hranilnica«. Kako je bil tu njen denar »zavarovan«, se je mogla prepričati mesec dni kasneje.
Z izpovedjo Pirčeve se je včerajšnje zasliševanje zaključilo in razprava ob 8 zvečer končala. Nadaljuje se danes ob pol 9 zjutraj. Na vrsti so Se nekatere priče. Izgleda pa, da se bo razprava zavlekla še jutrišnji dan.
Spori
K VELIKIM KONJSKIM DIRKAM V LJUBLJANI.
V	primeri z drugimi državami, zlasti z Anglijo, Francijo in predvojno Rusijo, je konjski šport v Jugoslaviji šele v povojih. Dunavsko kolo jahačev in vozačev v Belgradu kot centrala vseh konjskosportnih društev v naši državi prireja sicer vsako leto več konjskih dirk in tudi po drugih krajih se vrše take dirke, vendar pa ne moremo trditi, da je konjski šport pri nas tako razvit, da bi lahko tekmovali z drugimi narodi. Med vsemi pokrajinami v naši državi je Slovenija v pogledu konjskega športa še najbolj zaostala, in sicer zato, ker do zadnjega časa nismo imeli organizacije, ki bi to panogo športa pospeševala. Mariborska oblast je v tem pogledu na boljšem, ker je zlasti okolica Ljutomera na polju konjskega športa precej agilna, dočim je v ljubljanski oblasti do ustanovitve Kola jalinč^v in vozačev v Ljubljani konjski šport vsa povojna leta počival. Ljubljansko Kolo jahačev si je nadelo težko nalogo, da priredi po dolgem času konjske dirke v tako velikem obsegu, kakor jih doslej Slovenija še ni videla. Dirke se bodo vršile v soboto 24. in v nedeljo 25. t. m. na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju. Začetek oba dneva ob 14.30.
Poleg drugih izurjenih dirkačev in vozačev, ki so povečini s svojimi konji že opetovano odnesli prve nagrade, se predstavi občinstvu v nedeljo glavni repreaentant konjskega športa v Jugoslaviji, konjeniški podpolkovnik, upravitelj dvornih konjušnic v Belgradu W. Seunig. Njegovo imo je znano v športnih krogih vse Evrope. Pred leti je študiral na Dunaju v španski jahalnici klasično umetnost jahanja. Tekom zadnjih let je bil na mednarodnih konjskih dirkah in turnirjih 29-krat odlikovan. Evropski tisk, zlasti športna glasila, so že opetovano priobčila o njem obširne članke. W. Seunig je sedaj eden najboljših in naj-rutiniranejših jahačev concours-hippique sploh. Dovršil je jahalno šolo v Baumueru v Franciji in v Dunajskem »Reitlehrerinstitutu«.
Poglobil se je tudi v metode švedskih in angleških jahalnih šol v Nederovu in Stromsholmu. Prvič je nastopil na inozemskem hipodromu leta 1910. in pozneje je posvetil ves prosti čas izpopolnitvi teoretičnega in praktičnega poznavanja konjskega športa. Holandci, ki se pripravljajo a veliko vnemo in vztrajnostjo na IX. olimpijado. poznajo dobro ime najboljšega jugoslovanskega jahača. Holandske revije »Nie\vue Rotterdamsche Courant«, »Corinthiana« in »01ympiada« so priobčile o njem več obširnih člankov, v katerih ugotavljajo, da je podpolkovnik Seunig eden najboljših jahačev v Evropi. Posebno je zaslovelo njegovo ime v evropskem športnem svetu predlanskim, ko so je udeležil velike mednarodne dirkalne tekme v Berlinu, kjer so nastopili častniki skoraj vseh držav, nad 4000 po številu. Na teh dirkah ie odnesel devet častnih nagrad. V maju in juniju lanskega leta se je udeležil mednarodnih konjskih dirk na Dunaju, kjer je dobil s svojima konjema Saro in Koheilanom tri prve nagrade.
Nastop podpolkovnika Seuniga priča, da bodo imele konjske dirke v Ljubljani značaj ene največjih konjsko-sportnih priredftev v Jugoslaviji in da bodo nudile izreden užitek no samo ožjemu krogu ljubiteljev tega viteškega športa, marveč tudi širšemu občinstvu.
IL KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA. V nedeljo Jadran s Primorje, Slovan s Hermes.
Na igrišču Primorja se vršita v nedeljo 25. t. m. ob 14.30 obe najvažnejši tekmi II. kola nogometnega prvenstva. V tekmah med Jadranom in Primorjem ter med Slovanom in Hermes se srečajo kvalitativno docela enaki nasprotniki, ki pa se poslužujejo različnih sistemov igre. Primorje in Hermes gojita kombinacijsko igro v kratkih potezah po tleh, Jadran in zlasti Slovan uporabljata uspešno hitrejšo, borbno igro v dolgih potezah. Različnost v načinu igre bo napr-jvila nedeljski prvenstveni tekmi tem bolj napeti in zanimivi,
V	II. razredu sc srečata v nedeljo ob 10 na igrišču Ilirije Svoboda in Reka, najbolj*! moštvi v tej skupini. Tudi ta igra obeta dober šport in utegne biti odločilnega pomena za jesensko prvenstvo v ljubljanskem II. razredu.
Rezervni moštvi Jadrana in Primorja igrata ob 10 dopoldne na igrišču Primorja, Slovana in Hermesa ob 14 na igrišču Ilirije.
* • m
40letni {ubile} slovenskega kolesarstva. Kolesarska zveza kraljevine SHS ljubljanska pododbora priredita v nedeljo, dne 25. t. m. dirko za »Gorsko prvenstvo Slovenije« na Vrhniki. Tem povodom naklonili so takratni člani prve slovenske kolesarske organizacije »Kluba slovenskih biciklistov Ljubljana«, ustanovljenega leta 1887., prehodni pokal. Kolesarska sekcija Vrhniškega športnega kluba priredi ta dan »Kolesarski tabor«, na kar se vsi klubi, včlanjeni v Kol. zvezi posebej opozarjajo, s pozivom, da se polnošte-vilno udeleže te prireditve. Zaključek prijav za prvenstveno dirko je nepreklicno v četrtek, dne 22. t m. ob 19. uri. _ Kolesarska Zveza — Ljubljanska pododbora.
Kolesarska zveza kraljevine SHS — Ljubljanska pododbora. Zaključna seja za nedeljsko prvenstveno dirko se vrši dne 23. t. m. ob pol 8 zvečer na Vrhniki. Udeležba skupnega odbora obvezna. Odhod ob 7 zvečer izpred kavarne »Zvezda«. — Ljubljanska pododbora.
S, K. Jadran, Danes ob 19.31 sestanek prvega in rezervnega moštva v Narodni kavarni. Sestanka naj se gotovo udeleže izmed ostalih sledeči igralci: Sever, Okrupa, Hudales, Markid, Steiner, Jerina, Milač, Logar P., Seidel, Gartner Štef., Koman, Strikberger, Samotorčan. Načelnik.
NESREČE, POPLAVE IN POŽARI, v Stockholm, 22. sept. (Izv.) Na vaji nekega švedskega polka se je včeraj pripetila težka nesreča. Dve patroli sta najbrže vsled lastne neprevidnosti prišli v stik z električnim vodom visoke napetosti 70.000 voltov. En vojak je mrtev, 15 pa je ranjenih, med njimi trije težko.
v Newyork, 22. sept (Izv.) Velik požar je popolnoma uničil katoliški misijon Beauval ob jezeru Laplonge v kanadskem distriktu Prince Albert. Pri tem je v ognju zgorela neka nuna z 12 indijanskimi otroki, ki so spali, 46 otrok pa je bilo rešenih.
v London, 22. sept. (Izv.) Poplava, ki je najprej zadela samo srednjo Anglijo, se je razširila tudi na severno Anglijo in na Škotsko. Mnogo vasi je odrezanih od železnice, letina pa je daleč naokoli uničena. V valovih je po-ginilo mnogo živine.
v Rim, 22. sept. (Izv.) Na kolodvoru v rimskem predmestju Porto Naccio je davi s tovornim vlakom trčil poseben vlak, s katerim se je peljalo 1000 mož »Zveze frontnih bojevnikov«. Ranjenih je 50 mož, med njimi trije težko.
v Weimar, 22. sept. (Izv.) Dopoldne se je pri Rudolfstadtu ponesrečilo neko prometno lelalo, s katerim so se vozile tri ženske. Ko se je letalo komaj za 30 do 40 m dvignilo za polet v Leipzig, je radi hudega vetra padlo na tla. Pilot in ena ženska je mrtva, ostali pa so težko ranjeni.
DROBNE VESTI IZ VSEGA SVETA. Šahovski mojster Capablanca — diplomatski zastopnik Kube. Predsednik Kube je imenoval kubanskega šahovskega mojstra Capa-blanco za diplomatskega zastopnika Kube brez stalnega bivališča. Na podlagi tega oficielnega položaja more Capablanca sodelovati pri šahovskih turnirjih v različnih delih sveta.
Sehober nc bo odstopil. Po julijskih dogodkih so se na dunajskega načelnika policije Schoberja z vseh strani zgrinjali napadi, vsled česar je Sehober zaprosil za ostavko. Ministrski svet je sklepal o njegovi prošnji. Po referatu podkanclerja je prošnjo zavrnil.
Gospodarstvo
Tekstllile v naši zunanji trgovini.
Že večkrat smo pisli o ugodnem razvoju tekstilne, zlasti pa bombažne industrije v naši državi in posebej v Sloveniji. Zadnji skok cen bombaža in nadaljnje kolebanje cen sicer škodujejo bombažni industriji pri njenih nakupih, toda tudi bombažni produkti so v ceni poskočili. Položaj bombažne industrije se ni dosti poslabšal, ker je še za daljšo dobo preskrbljeno z velikimi naročili.
Številke naše zunanje trgovine kažejo lep napredek domače bombažne industrije. Število statev se je v naši industriji zelo povedalo. Danes cenimo, da krije domača industrija bombažnih tkanin tretjino domače potrebe. Strokovnjaki cenijo, da znaša domača produkcija okoli 50—60 milijonov metrov pri sedanji popolni zaposlenosti. Lani smo uvažali
nad 100 milijonov metrov tkanin.			Uvoz bombažnih
tkanin je	znašal		
	ton	milij. Din	% uvoza
1922	12.162	1194	185
1928	15.687	1760	21.1
1924	15.046	1606	183
1926	15.681	1377	16.7
1926	Y2JSZl	1068	13.9
b teh Številk je razvidno, da je odstotni delež			
bombažnih tkanin pri celokupnem uvozu padel od ti% v letu 1928. na 14% v lanskem letu, iz česar M da sktopatl, da takstilije igrajo v našem uvozu ▼©dno manjšo vlogo in da je pripisovati to nara-ščajoči domači produkciji
Zlasti pa je znatno padel uvoz šivanega blaga: ▼ letu 1922. je znašal 395 ton za 64 milijonov Din, lani 114 ton za 26 milijonov Din. Padel je tudi uvoz nogavic in rokavic.
Ugodna konjunktura za tekstilno industrijo vlada tudi v prvi polovici t. 1. Uvoe bombažnih tkanin se je letos nekoliko zvišal. Medtem ko je znašal povprečno mesečno lani 1016 ton za 78 milijonov, je povprečno mesečno v prvi polovici letos narastel na 1086 ton za 78 milijonov Din.
Razvoj domače tekstilne industrije pa je posebno razviden iz stalnega naraščanja uvoza siro-
vega bombaža:			
	ton	milij. Din	% uvoza
1922	4159	91.5	1.6
1923	4564	91.1	1.2
1924	4909	167.6	1.9
1925	5763	173.5	2.0
1926	6893	165.8	2.2
Tudi	v tekočem	letu se uvoz	sirovega bom-
baža drži na lanski višini. Vendar pa bodo številke ze vse leto 1927 ugodnejše, ker se največ bombaža vedno uvaža v drugi polovici leta. V teku 5 let je, kakor je razvidno iz zgorajšnjih podatkov, n a ->r,aatel uvoz sirovega bombaža po količini (vrednosti se ne dajo primerjati tako radi gibanja dinarja kakor tudi fluktuiranja cen bombaža) za celih 64%.
Tudi uvoz bombažnega prediva, Id ga porabljajo tkalnice, stalno narašča.
Znašal je:
	toin	milij. Din	% uvoza
1922	4788	212	3.3
1928	5685	837	4.1
1924	6696	416	5.1
1925	7754	397	4 5
1926	7606	343	4.5
P temu je pripomniti, da veljajo odstotki uvo-			
za za vrednost v papirnatih dinarjih, ne za količine. Tu igra važno vlogo dvig dinarja v lertih 1923., 1924. in 1925.
Visok uvoz prediva nam kaže, da je naša predelujoča industrija znatno bolj razvita v primeri s
početno. Danes morajo naše tkalnice uvažati mnogo prediva iz inozemstva kljub temu, da delajo predilnice v dveh šihtih. To pomand, da znaša taktično število vreten še enkrat toliko: n. pr. v Sloveniji 59.000 vreten, ozlr. 118.000 radi dveh šiht.
Razvoj naše tekstilne industrije se vidi tudi iz naraščanja uvoza strojev za to stroko. Zal naša carinska statistika šele od druge polovice 1925 vodi evidenco o njih, dočim so za poprejšnja leta vsi industrijsik stroji skupaj.
Uvozili smo lani (v oklepajih podatki za drugo polovico 1925): strojev za pletenje 258.400 kg (52.145) v vrednosti 13,398.000 (3,354.000) Din; statev 936.430 (863.134) kg za 11,442.000 (3,247.000) Din; strojev za predenje 286.718 (204.773) kg za 3,077.000 (2,182.000) Din; ostalih strojev za tekstilno industrijo 2,161.480 (965.736) kg za 28,625.000 (11,485.000) Din; skupaj 4093 ton v vrednosti 66 milijonov 242.000 Din napram 1586 tonam v vrednosti 20,268.000 Dim v prvi polovici 1925.
Te številke nam jasno kažejo, da se zlasti razvija industrija pletenin, potem da se uvažajo stroji za tkalnice, majhen pa je uvoz materijala za predilnice, katerih razvoj zaostaja za ostalimi strokami.
Sadna letina v Prekmurju.
Mraz ledenih svetnikov je zapečatil usodo letošnje sadne letine. Na prvi mah se je zdelo, da je uničeno vse brez izjeme. Polagoma pa se |e pokazalo, da mraz ni škodoval vsem vrstam sadja v enaki meri.
Največ je trpelo rano sadje, kakor črešnje, slive, breskve. Tega je letos prav malo. Slana ie škodovala tudi orehom. Izjema so le višje ležeči kraji in pas ob Muri, kjer mraz ni naredil skoraj nobene škode in so tudi te vrste sadja obrodile, kakor druga leta.
Najbolj se čuti pomanjkanje jabolk in hru-šek. Jabolka in hruške igrajo celo v dobrih tn žitnih letinah prccejšnjo vlogo, ker so poleg kruha v veliki meri hranivo, tembolj bi se rabile sedaj, ko kruha ni. Pomanjkanje ni povsod enako. V gornjem Prekmurju in v vaseh ob Muri je dovolj jabolk in hrušek, tako da jih celo izvažajo. No izvažajo se sicer tako na veliko, ko druga leta, a v tej denarni krizi je tudi ta izkupiček velikega pomena. Najbolj je udarjena okolica Beltince, Turnišča, Dobrovnika, deloma Črenšovcc, kjer je jabolk in hrušek prav malo.
Kar se tiče obiranja sadja, treba naglasiti, da se mu ne posveča mnogo pozornosti. To je krivo, da sadje nima tiste cene, kakor bi jo lahko imelo in ne vkljub temu, da ga je tako malo, prodaja po zelo nizki ceni.
* * *
Izkaz o stanju Narodno banke z dne 15. t. m
(Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju z dne 8. t. m.) Aktiva: Kovinska podloga 483.6 (— 4.4), posojila 1506.2 (+ 16.7), saldo raznih računov 1.347.5 (+ 9.4); pasiva: glavnica 30, rez. fond 10.0 (+ 0.2), bankovci v obtoku 5.722.8 (— 62.1), drž. terjatve 222.6 (+ 78.4), bilančna vsota 9.864.76 (+ 21.8), ostale postavke neizpre-menjene.
Preokret na hmeljskem tržišča. Žalec, 22. sept. (Izv.) Prihod zastopnikov večjih trgovin, ki iščejo le dobro blago, katero je povečini še (90%) neprodano, je oživil tudi v Savinjski dolini kupčijo, tako da se danes lepega blaga ne da dobiti niti za 50 Din, četudi bi še pred par dnevi kupci dobili hmelja mnogo pod to ceno. Mnogo je pripomoglo k zboljšanju položaja na svetovnih tržiščih živahno nakupovanje pivovarnarjev, ki nočejo nasesti nakanam špekulantov, ki so hoteli blago poceni nakupiti iz prve roke in pognati ce-
no na dvojno višino na škodo pivovarnarjev. Inozemske vesti vedo poročati o izredno živahni kupčiji in čvrstih cenah predvsem za prvovrstno blago.
Načrt o prisilili poravnavi. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo prihodnji teden sklicala anketo, na kateri se bo razpravljalo o načrtu zakona o prisilni poravnavi. Ad Šport.
Izprcmembc v trg. registra. Vpisi: >Posest<, realitetna pisarna, d. z o. z. podružnica Celje (10.000 Din); Bendekovič et Weiss, izvozna trg. z živo in zakl. gov. živino in svinjami v črensov-oih; > Kočevje«, tekstilna industrijska družba z o. z v Kočevju (300.000 Din), »Polzela«;, tvornica navadnih in tkanih pletenin d. z o. z. v Polzeli (240.000 Din); Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah d. d. (kup. 14 milijonov Din); Weisz Darvid in drug. izvozna trg. z živino v Rogašev-cih; gradbeno podjetje graditelja Ročak et Cluha d. z o. z. v Trbovljah (300.000 Din, od tega nport 150.000 Din). Izbris: Sribar et Pongračič, izdel. in trg. s pleteninami v Celju (opustitev); S. Tschin-kola zet, podjetje za kavine surogete v Ljubljani (likvidacija končana).
Vpisi v zadružni register. Kmetska hranilnica in posojilnica v Videm-Dobrepolju, r. z. z n. z.; Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, r. z. z o. z.; Kmetijska hmeljarska zadruga v Žalcu, r. z. z o. z.
Jufcoslovansko-madjarska trgovinska pogodba. Iz Belgrada poročajo, da je prispela v Relgrad madjarska delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe z našo državo. Ta začetek pogajanj je pri« pisovati sporazumu g. Marinkoviča In madj. zunanjega ministrstva. Pogajanja so se včeraj začela. Sedaj je madjarska delegacija že tretjič v Belgradu.
Promet z efekti na ljubljanski borzi. V našem včerajšnjem članku je treba popraviti, da znaša nominalna (ne minimalna) vrednost papirjev, ki kotirajo (ne datirajo) na ljubljanski borzi, samo okrog 300. milijonov Din.
Celjska posojilnica, kakor smo že poročali, povišuje kapital od 2,500.000 na 4,687.500, oz. pet milijonov Din. Izvede se valorizacija, s katero so povišajo rezerve ter zviša kapital od 2,500.000 na 4,687.500 Din tako, da dobe stari delničarji za vsakih 8 delnic 7 novih; poleg tegn pa se zviša kapital radi zaokrožitve od 4,687.500 na 5,000.000 dinarjev.
Iz emajlne industrije. Iz Berlina poročajo, da je nemška emajlna industrija svojo zvezo zelo učvrstila. Za jesen bodo v kratkem objavili nov cenovnik kot bazo. Cene so povišali za 5%. Istočasno se je vršila seja zveze srednjeevropskih emajlnih tvornic, kjer so vzeli na znanje pristop Westenove tovarne v Olkuszu (Poljska). Novo cene bodo v kratkem uveljavljene. Pogajanja se vrše o pristopu nekaterih nenemških tvornic (tudi celjske Weštenove tvornice) v Zvezo, ker imajo pomen za prekomorsko trgovino.
Nova električna centrala v Avstriji. Znana družba »Tiwag< (Tiroler Wa«serkraftwerke A. O.), je te dni dogradila svojo ogromno električno con-tralo na Achenskem jezeru s 124.000 k. s. Centrala ho oddajala tok v velikih množinah tudi čez mejo na Bavarsko in so že sklenjene tozadevne pogodbe.
Bor^a
22. septembra 1927.
DENAR.
Tudi danes je bil London Čvrst: intervencijski kurz Narodne banke se je zvišal v Ljubljani na 276.425. To čvrsto tendenco v devizi London jzvajajo iz dejstva, da Nemci iščejo funte za odplačila svojih ravno sedaj zapadlih velikih kreditov iz Anglije. Praga (e bila dane6 slabejša v Ljubljani in je bil znaten promet. Trst je nadalje čvrst. Da je Berlin mednarodno zopet čvrsrejši ni imelo vpliva na naša tržišča.
Danes privatna ponudba deviz ni mogla zadostiti povpraševanju. Narodna banka je dajala devize: Curih, London in Prago. Promet je bil večji kakor včeraj; zlasti znaten je bil v devizah: Curih, Praga, London, Dunaj in Berlin.
Ljnbljana. Devize: Amsterdam 22.78—22.84 (22.81), Berlin 13.5125—18.5425 (13.5275), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.9918—8.0218 (8.00625, 8.0075), London 276.025—276.825 (276.425), Newyork 56.72 den., 56.74—56.72 bi., Praga 168.023-168.823 (168.40, 168.425, 168.46), Trst 308.375— 310.375 (309.375).
Zagreb. Amsterdam 22.77—22.83, Berlin 13.5225—13.5525, Curih 10.9-1—10.97, Dunaj 7.0914 —8.0214, London 276.05 -276.85, Newyork 56.626—
56.826, Pariz 222-224, Praga 168.05—168^5, Tnrf 308.B25-3tO.625.	__„
Curih. Belgrad 9.18, Amsterdam 207.90, Bedim 123.52, Budimpešta 9070, Bukarešt 8.226, Dunaj 73.08, London 25.23, Newyork 518.625, Pariz 20.315, Praga 15.37, Trst 28.20, Sofija 8.75, Varšava 58, Madrid 90.65.	_
Trst. Adria 135, Assicurazloni Generali 89.35, Newyork 18.34—18.86, Pariz 71.90—72.10. Madrid 318—319.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4825, KodanJ 189.80, London 34.4075, Milan 38.63, NewyorV 709.20, Pariz 27.82, Varšava 79.22. — Valute: dolarji 707.10, lira 38.60, češkoslovaška krona 21.015
Praga. Devize: Lira 183.75, Belgrad 59.45 Pariz 132.375, London 164.175, Newyork 83.7175
Dinar: Newyork 176.126, Berlin 7.40, London 276 25.
VREDNOSTNI PAPIRJL
V	Ljubljani so se Strojne nadalje nudilo po 70, Kranj. ind. iskana po 420 v soglasju s čvrstoč« na Dunaju.
V	Zagrebu je trg. drž. papirjžev kakor vSeraj slab. Vojna odškodnina je šla gor. 7% in agrari
iskani.
Na Dunaju je Trboveljska popustila na 81J9& Kranj .ind. pa na 53.
Ljubljana. Celjska 164 den., LjoblJ. kreditna 140 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod lflfl den., Strojne 70 bi, Vevče 185 den, Kranj, ind 420 den., Ruše 260—270, Stavbna 66 den^ Sešh 104 den.
Zagreb. 7% invest- posoj. 84—84.50, agrari 53 den., vojna odškodnina 883—888.50, okt. 38f —385.50, nov. 389 bi., Hrv. esk. 91, Hipobanka 56 —55.50, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140, Šečerana 545—560, Drava 569—670, Slavonija 11—13, Trbovlje 486—490.
Belgrad. Narodna banka 5.060—5.075, lzvr» na banka 1106 den, vojna odškodnina 381—884.5 sept. 384, okt. 391—392, dec. 894.76—896.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82, Zivno 108.78 Hrv. esk. 10.95, Alplne 49.60, Grelnltz 6, Leykam 12, Trbovlje 61.50, Kranjska industr. 58, Mundus 1.6675, Slavex 12.40, Slavonija 1.36.
Test. Adria 185, Assicurazloni Generali 4.747.50, Cosulich 205, Split cement 204, Dalmatla 105, Trž. Lloyd 775, Krka 90.
BLAGO:
Z ozirom na razna vprašanja, če so nslt, dunajski, budimpeštanski in chicaški kurzi mogoče od prejšnjega dne, izjavljamo, da so vsi naši kurzi od istega dne, ki je napisan na začetku borznih poročil, torej ne prevzeli iz drugih listov.
Ljubljana. Les: Išče se taninski in brusni les; trami 7—9, f. v. n. p. 1 vag. po 260, drva buk. suhn f. v. meja 2 vag. po 22; zaklj. 8 vag.; tend. neizpr. — Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava pronipt): pšenica bč. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 340.50—34250, ista za oktober 350—352.50, sr. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 337-339, slav. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 334-338; koruza bč. nav. vozn. 245—250, ml. tar. 240—246; moka pš. f. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 490; zaklj. —, tend. mirna.
Novi Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg, 2% 295—297, sr. 78-79 kg, 2% 292.5-295, ban. 78-79 kg, 2% 290 —295; rž bč. 72 kg, 2% 280—285; oves: bč. 200— 205, par. Delgrad 217.5, sr. 207.5—210; ječmen: bč. 65-66 kg 255- 260, sr. «5-66 kg 255-260, bč. 68-69 kg 270—275, maked. 61-62 kg 200; koruza: bč. 197.5—200, za 12, 1 187,5—195, ban. 197 5—200, sr. 177.5—180; fižol beli bč prebran 3% 320-325; moka: 0 g bč. 425—437.50, št. 2 bč. 407.5—415, št.
5	bč. 380—390, št. 6 bč. 317.5—827.5, št. 7 bč. 270 —280, št.8 bč. 205—210; otrobi: bč. v juta vrečah 175-177.5, sr. 175—177.5, slav. 175—177.5, ban. za nov. 180. — Tendenca: mirna. — Promet: 8 pšenice, 8 ječmena, 3 ovsa, 25 koruze, 9 otrobov,
6	moke, ksupaj 54 vag.
Dunaj. Trndenca neizpremenjena. Uradno no-tirajo v šil. vklj. blagovnoprometni lavek brez carine za 100 kg: pšenica 39—40, rž marchfeldskn 38.50—39, Wiener B.oden 38—38.50; oves in koruza sta obdržala svoje cene.
Budimpešta. Tendenca medla. Ogr. pšenica okt. 30.42, 30.50, zaklj. 30.40—80.42, marec 33.96, 33.02, zaklj. 32.94—32.96; ogr. rž okt. 28.76, 28.94, zaklj. 28.78—28.80, marec 30.08, 30.20, zaklj. 30.08 —30.10; koruza maj 25.12, 25.26, zaklj. 25.20— 25.22, jul. likv. kurz 25.70.
v Chicago, 22. sept. (Izv.) Pšenica za september 125.75 (včeraj ni kurza), za dec. 129.62 (130), za marec 132.87 (133.37). Koruza za sept. 97 (—), za dec. 98 (97.25). za marec 100.50 (100.12); rž za sept. — (—), za dec. 96.50 (—); oves za sept. — (-), za dec. 48.12 (48.12).
Mark Twain:
19
Kraljevič in siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
In £ez nekaj časa se je zopet oglasil: >Hoj, grof Viljem Herbertl Požuri se do mene in povem ti, kaj se mi je sanjalo. Še nikdar nisem Imel tako čudnih sanj... Grof Viljem! Ali slišiš? Veš, sanjalo se mi je, da sem se izpremenil v siromaka in... Hoj! Straža! Grof Viljem! Kaj! Ali ni
nobenega strežaja blizu? Ej, pokorili se boste--<
»Kaj pa te boli?« ga je vprašal rahel šepet v bližini. »Koga pa kličeš?«
»Grofa Viljema Herberta. Kdo pa si ti?« »Jaz? Ej, kdo neki? Tvoja sestra, Nan. Oj, To-mažek, pozabila sem! Še vedno se ti meša v glavi f— revež, še vedno se ti mesa, in jaz se nisem spomnila na to, ko sem se zbudila. Vseeno te pa prosim, brzdaj jezik, sicer nas bosta zopet pretepala, še do mrtvega!«
Iznenadeni kraljevič je planil deloma pokonci, a odreveneli, boleči udi so mu skeleče poklicali v spomin živo resnico; zaječal je, se zgrudil na prepe-relo slamo in vzkliknil:
»Oj, torej se mi ni sanjalo!« Kakor bi trenil, se je zavedel vse silne bednosti In tužnosti, ki mu jo je bilo spanje pregnalo iz spomina, in spoznal je, da ni bil več ljubljeni kraljevič, živeč v kraljevi palači, na katerega so se obračale obožujoče oči vse države, temveč zavržen siromak, oblečen v cunje, ujetnik v brlogu, ki je bil primeren samo za živali, in tovariš prosjakov in tatov.
Vzlic vsej žalosti pa je njegovo pozornost vzbudil živahen šunder in vpitje, ki se je slišalo iz bližine. Čez malo trenutkov se je slišalo močno trkanje po vratih; stari Kanti je nehal smrčati in rekel: »Kdo pa trka? Kaj pa hočeš?« Nek glas je odgovoril: »Ali veš, koga si sinoči oplazil z gorjačo?« »Ne, ne ven\, in mi je tudi kaj malo mar.«
»Le ne tako visoko; kmalu boš drugače govoril, da veš. Ako si hočeš obvarovati vrat pred vislicami, beži; samo tako se lahko rešiš. Tisti človek, ki si ga z gorjačo, pravkar umira. In nikdo drugi ni, kakor duhovnik, gospod Andrej!«
»Za vraga!« je zavpil Kanti. Mahoma je spravil vso družino pokonci in jim hripavo velel:
»Vstanite — pokonci — bežite! Ali pa ostanite, kjer ste, in poginite!«
Ni minilo pet minut in vsa Kantijeva družina je bila na ulici in bežala, da se reši. Stari Kanti je držal kraljeviča za zapestje, ga vlekel seboj po temni poti in mu s pridušenim glasom dajal sledeči nauk:
>Pazi na svoj jezik, nori bedak, in ne izgovori našega imena. Izberem si novo ime, da bodo psi postave izgubili vsako sled za nami. Ampak pazi na svoj jezik, pravim!«
Ostalim svoje družine pa je zarentačil: »Ako se slučajno prigodi, da se ločimo na begu, naj se vsak obrne k Londonskemu mostu. Tam naj poišče zadnjo platnarjevo prodajalno in počaka, dokler ne pridejo ostali, potem pa pobegnemo čez reko.«
V tem trenutku so Kantijevi prišli iz teme iz-nenada na svitlo, in ne samo na svitlo, ampak tudi v sredino nepregledne množice prepevajočega, plešočega, vpijočega ljudstva, ki se je trlo in prerivalo na rečnem bregu. Ob reki Temzi so goreli neštevilni kresovi, kakor daleč je seglo oko; Londonski most je bil razsvetljen, enako tudi drugi most, ki je držal čez vodo. Po vsej reki so se lesketale in žarele neštete barvaste luči; v zraku so neprestano pokale rakete in drugi umetelni ognji, ki so polnili nebo s čarobnimi, pokajočimi žari in gosto ploho vid jemajočih isker, ki so skoraj izpreminjale noč v dan. Vsepovsodi so se trle množice veselega ljudstva. Vse londonsko mesto je bilo pokonci.
Staremu Kantiju se je izvila grda kletvica iz ust in ukazal je svojcem, da naj se umaknejo; a bilo je že prepozno. Mogočni roji ljudi so zajeli njega in njegove ljudi, ki so v gnječi izgubili drug drugega, kakor bi trenil. Stari Kanti je še vedno krepko držal kraljeviča za zapestje. Dečku je močno utripalo srce; prešinilo ga je upanje, da se mu mogoče posreči po-
begniti. Ko se je Kanti na moč trudil, da bi se preril skozi gnječo, se je močno obregnil ob nekega človeka; bil je korenjaški brodar, precej navdihnjen od pijače; okrenil se je, položil krepko roko kantiju na ramo in rekel:
»Ej, kam pa se ti tako mudi, prijatelj? Mar to srce žene po umazanih opravkih ob času, ko praznujejo vsi ljudje, ki so zvesti in udani podložniki?«
5Moje zadeve te prav nič ne brigajo,« je Kanti sirovo odgovoril. »Proč z roko in pusti me dalje!«
»Ej, ker si take volje, pa res ne pojdeš naprej, dokler ne boš pil na zdravje našega prestolonaslednika, to ti povem! mu je dejal brodar in odločno zastavil pot.
»Pa mi daj kozarec, ampak požuri se, požuri se!«
Ta dogodek je vzbudil pozornost drugih ljudi, in zaslišali so se klici:
»Vrč ljubavi! Iz vrča ljubavi naj pije ta lopov, sicer ga vržemo v vodo!«
Mahoma so prinesli ogromen vrč z dvema ročajema. Brodar ga je prijel za en ročaj, ga podprl z drugo roko in ga ponudil po starodavni šegi Kantiju; ta ga je moral prijeti z eno roko za drugi, prosti ročaj, z drugo pa odkriti pokrov. Pri tem je moral kajpada za nekaj hipov izpustiti kraljeviča; 'deček se ni po-mišljal niti za trenutek, sklonil se je in izginil v množici nog okoli njega. V tistem razburkanem morju življenja ga živa duša ni mogla najti.
Kraljevič je mahoma to spoznal in se je neute-goma pobrigal za svoj položaj, ne da bi mu stari Kanti sploh še kaj prišel na misel. Hitro pa se je zavedel še nečesa drugega. Namreč, da je mesto proslavljalo in gostilo mesto njega nekega nepravega prestolonaslednika. In povsem naravno je, da je sklepal, da je siromašni deček Tomažek Kanti vedoma porabil neznansko ugodno priložnost in zavzel njegovo mesto.
Zavoljo tega mu je ostalo samo eno, kar je mogel in moral storiti — priti je moral tako ali tako v mestno hišo, se razodeti in razkrinkati sleparja. In sklenil je tudi, da bo dosegel, da bodo dali Tomažku dovolj časa, da se pripravi za smrt, potem ga pa obesijo in njegovo truplo raztrgajo na štiri kose, kakor je tisto čase določala postava za veleizdajo.
IIJ=III=
B
2 S
a „
m >
a in £T =»"
P rv
O
C
Ee » ?
° s
t)> H
N	ca
c	cn
to	-
W	m
■ 3"
•a <
N>
o >
S-
Sg
0	3
, § Sjg B*
1
r b ™ cn — K* <0
(0
t S
s i
f E.
o
B. CX	«3
o
E	c_
2 <0	a S fff
g S	I
o o	|
5" S	S
.	5T*
ra o I
n I

3,
<9
O <*•
2 ° 3 g
5. S P
2 rt, cd 2. KI I
° S
S S
—> c S < c
gr
■ 2. I
s
S o ta ■
I? ?


Knfige in reuf/e
A. Ermcnc, Knjiga sa preračunan}« vseh
vrst obsegov, površin, vsebin na metre in tekoče mere, ie ponovno izjla in sicer v založbi knjigarne V. Wcixl, Maribor. Ker je po tej knjigi bilo toliko vpraSanj, bo ta ponovna izdaja cenj. občinstvu gotovo ustregla. Cena broširani knjigi te 10 Din in poltrdo vezani 12 Din, poštnina 1 Din. Dobi se tudi že v raznih knjigarnah.
Dušica III. del je ifšel! Zaradi nepredvidenih zaprek .je šele zdaj izšel III. del obsežnega romana Dušica. Povest je tako zanimiva, da so čita-telji prvih dveh delov prav težko pričakovali tretjega delu Sa| je višek vse zanimivost, nape-togti in zapleti jajev dejanj ravno v III. delu Vsem, ki že imajo I. in II. del, bo s tem ustr<*ž<sno, da bodo imeli v ce'oti to izredno angleSk.i povest, spisano po blngočuteči angleški pisateljici B. Ore-zy. Oni pa, ki te povesti še niso brali, naj si jo nabavijo, ker bodo 7. njo izredno zadovoljni. I del stane 1B Din, II. del 25 Din, najobsežnejši III. del (do 500 strani) pa 82 Din. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5, ali Aleksandrova cesta 6.
DRUŽINSKA PRATIM
za leto
1926
s podobo
svele druilne te
Izšla
te dni.
Naročilo
se le sprejemalo.
Ša&
Poživljamo vse člane, da se sigurno udeleže sestanka v soboto, dne 24, t. m. v društvenem lokalu, v »Narodni kavarni«. Bliža se čas šahovskih tekem in je torej nujno potreba, da ima klubov kapetan že sedaj v začetku sezone natančen pregled čez materijal, ki se mu nudi za sestavo tekmovalnih šahovskih vrst, da se lahko sestavi moštvo, ki bode dostojno zastopalo klubovo stvar.
V pogajanjih smo z raznimi izvenljubljan-skimi klubi za tekme, ki se naj vrše v najkrajšem času. Obeta se obilo resne borbe, pa tudi zabave. Seveda se ne sme prezreti, da je za realizacijo teh načrtov treba doprinesti marsikatero žrtev in da se dajo doseči uspehi le z marljivim trainingom, resno voljo in železno disciplino.
Naj torej noben član, ki mu je napredek našega kluba na srcu, ne prezre tega poziva. Udeležite se sestanka vsi do zadnjega.
Vabimo pa tudi sploh vse prijatelje šaha, da se nam pridružijo in ojačijo naše vrste.
Vpisovanje v klub se vrSi vsako soboto zvečer v klubovem lokalu.
Odbor šahovskega kluba »Triglav«. * * *
Otvoritveni igralni večer Ljubljanskega šahovskega kluba je posetilo nad 20 šahistov, od katerih se jih je 10 udeležilo brzoturnirja za prvenstvo v septembru. Pri štiriurnem brzem igranju jc osvojil prvenstvo g. Mrzlikar, ki je dosegel 14 točk. Potem slede Vogelnik 12 in pol, Volkar, Fink po 10, Tekavčič 9 in pol, Židan, Osvald 7, Gabrovšek 6 in pol, Hribar in Hren po 5 in pol.
Splcšni turniT Ljubljanskega šahovskega kluba se bo pričel začetkom oktobra. K udeležbi se vabijo zlasti novi člani, ki se morajo v tem turnirju kvalificirati za ožji turnir. Prijave sprejema na igralnih večerih kluba, ki so ob sredah, od 17. ure dalje g. Furlani.
Medklubne tekme. Kakor je »Slovenec« v rubriki že na kratko javil, namerava Ljubljanski šahovski klub to sezono organizirati tekmovanje med vsemi klubi in krožki v mestu in bližnji okolici. S tem hoče dati delovanju v klubih večji razmah, ki bo gotovo tudi njim samim v korist. Sedaj so znani klubi in krožki, ki bi se mogli udeležiti tekmovanja: Ljubljanski, Šišenski, Triglav, sekcije Bratstva, Jadrana in Preporoda. Mogoče se da organizirati tudi sekcije v Danici ali Borbi, kar bi skreno pozdravili. Da se tekmovanje omogoči, prosimo imenovane klube, da nam pismeno ali po svojih članih javijo, ako so pripravljeni udeleževati se tekmovanja, nakar bi seja delegatov odločala o podrobnostih izvedbe.
S/užbe /sče/o
PRODAJALKA
mešane stroke, želi primerne službe. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod številko 7427.
ORGANIST
Andrej Jus, išče službe; p. Sv, Vid p. Planini, Štaj.
Prosfes/isžbe
Kmetsko DEKLE
pošteno, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva, sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. -Naslov v upravi it. 7394.
TAMBURIRARICO
spretno in vestno, za dobro plačo in stalno službo, sprejmemo takoj. Matek in Mikei, Ljubljana, Dalmatinova 18.
2> ■ '"V-rt;.	H
Dijaka-sostanovalca sprejmem na stanovanje. Cena 200 Din. Naslov v upravi lista pod št. 7446.	
Bi	
Pensionat Fran?ais
de Notre Dame de Lion via Alice 1 — Trieste.
Cours des langues čtran-geres: Italien, Anglais, Allemand. Piano Dessin Peinture. Arts Modernes. Belle position. - Confort Modern Soins Maternels.
Cnhirn maihn°- p«-
dUMILU prosto, išče delavec. - Ponudbe na upravo lista pod: Sobica.
TPoisve&ovanfa
Izgubila se jc 21. t. m. od hotela »Štrukelj«, Komenskega ulica, Vidovdanska cesta, Trg Tabor mala črno-bela boa. Pošten najditelj naj jo izroči proti nagradi na trgu Tabor 2, pritličje — desno
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za praznik Sv. Tcreiije Deteta Jezusa:
Bernau M., Mit Dir tu Gott! Wie bete und lebe ich Im Geist der kleinen hI. Theresia. 470 str., vez. Din 68.—.
Bernau M., Klcine hI. Theresia Dir nach! Herz Jesu-Bel raclitungen fiir jeden Tag des Monats im Geisle der hI. Theresia vom K. J., 238 str., vez. Din 34.—.
bierbaum P. A., Thcrcsienbiichlein. Andachtsbiich lein fiir Verehrer der heiligen Theresia v. K. J., 191 str., vez. Din 15.50.
Bierbaum P. A., Die Ordensfrau au! den Pfadcn der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 223 slrani, vez. Din 31.—.
Der Geist der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. Nach ihren Schriften und den Aufzeichnungen aus ilirem Leben. 223 strani, nevez. Din 54.—.
Gerard P. A., Thcresien-Gcbetbnrh. Enuiigungen und Gebete zu Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 280 strani, vez. Din 39.-
Lnveillc, Das Leben der heiligen Theresia vom Kinde Jrsti. 500 sttani, vez. Din 75.—.
Schmitt P. S.. Novene »ti Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 31 str., nevez. Din 5.—.
Die hrilige Theresia vom Kinde Jesu. Geschichte elner Seele. Volksausgabe. 391 str., vea. Din 84.—
Slika sv. Terezije od D. J., barvotisk, velikost 54X74 cm. Din 30.—.
Ofirij sv. Terezije od U. J. za brevir Dui LuO.
Mašni formular za misale Din 2.25.
Obcestni POSLOVNI PROSTORI
se za november oddajo v Tomažičevih hišah na Dunajski cesti. Informacije pri dr. Alb. Smoletu, advokatu, Dalmatinova ulica, Ljubljana. 7408
KruSno moko n
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Hesljeva cesta 24.
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po W najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
PREVZAMEM NAKUPOVANJE
poljskih pridelkov, lesa ali slično, za primerno provizijo. Naslov pove uprava pod štev. 7444.
VERANDA
za gostilniški vrt, dolga 16 m, široka 3 m, lesena, v najboljšem stanju
naprodaj.
- Vpraša se: »HOTEL EVROPA« v CELJE.
Naprodaj:
2 konjski prsni opremi,
1 voz (tajselj - do 2000 kg), i enovprežna kočija. - Poizve se ▼ trgovini na Starem trgu št. 32.
Brinje
dalmatinsko, lepo in čisto, nudi po 3.25 Din za kilo SEVER & KOMP., Ljubljana - Gosposvetska
cesta 5.	7421
Valvasor
originalna izdaja 1. 1689., vezava: telečje usnje, izredno krasen in redek eksemplar - popolnoma kompleten - 5000 Din. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7459.
SADNO DREVJE
visokodebelno, samo priznane vrste, nudi za jesensko in pomladno sajenje Josip Zakrajšček, šolski upravitelj v Blatni Brezovici pri Vrhniki.
Vsakovrstno
zlato Sfuptifc
po najvišjih cenah Parne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. ?
KISLO ZELJE
kupim več vagonov v sodih, in KROMPIR. Skrajna cena kolodvor. - Peter Škerbic, Domobranska cesta 2
Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke:
IvanKrižnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RNIK
me« ar
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stolnica poleg Zmajskega mostu
DIa2 Jantar
pleskar
Lfubltona, Breg
HH3I60UEZKICA i. I. D.
Kopitarjeva ulica 6/II
Deželna lekarna pri ,Mnr. Pomagaj'
Mr. ph. M. Leustek
Liubliana. Resljeva cest« i
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
Liubliana. Sv. Petra cesta 32
PRISTOU & BRICELJ
črkoslikarja, Ljubljana
Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903
Franc Fnjan
splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru.
tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7
KOVflClC & JAPELJ
trgovina s spet. kolonij In materil. blagom UUBIJflNfl. Kongresni trg 1S
Stanfto ftezele
splošno kleparstvo Ljubljana
Bohoričeva ulica št. 3
Prodajalna K. T. D. (91. NiCfnan)
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
UGODNA
prodaja FORD-AUTOMOBILOV
Radi opustitve zastopništva prodam ca 5—6 tisoi dinarjev pod določeno ceno štiri nove FORD-automobile, in sicer: 2 Touringa, 1 brzi tovorni voz, 1 navadni tovorni voz.
Zastopstvo »Forda«, čakovec.
MHM<MX<<HM
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov 1.1 d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
Polirji in akordanti — pozor!
Stavbeno podjetje na deželi išče zanesljivega polirja, akordanta, kateri bi bil zmožen zastopati samostojno stavbeno podjetje, ter prevzel dela v akordu, znal risati načrte, sestavljati proračune, S KAVCIJO DIN 10.000. — Blagovolite poslati ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »POLIR« štev. 7458.
Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol.				
Čas		Vrsla |Siet.		v smeri
ura |mln.		vlaka		
.	1«	bril	603	Dunaj.
(	53	ekspresnt	S. 0.	Beograd, Bukarešta, Carigrad.
1	29	bril	191	BudiinpeMa. Trst, Pariz.
4	12	ek.pre.nl bril	0.5.	
S	29		892	Trst, lloka.
S	23	potniški	«20	Bistrica-Boh. Jezero (le ob nedeljah
				in praznikih)
6	9&		sta	Maribor, Zagreb.
5	SO	mešani	40.1«	Kamnik (le ob nedeljah ln pražil.). Trst, Reka.
e	91	bril	694	
e	IS	potniški	61?	Trst.
s	96	m	1011	Kočevje, Karlovac, Sušak.
s	U	m	912	Jesenice, Bistrica-Boh. Jeiero.
7	48	„	615	Maribor.
7	48	mešani	4092	Kamnik.
7	50	m	6982	Vrhnika.
8	19	potniški	922	Kranj (le ob nedeljah In praznikih).
8	40	brci	698	Trst, Pariz.
8	45	„	4	Jesenice, Salzbnrg, Miinohen.
9	99	„	X	Zagreb, Beograd.
It	40	potniški	914	Jesenice, Blstrlca-Boh. jezero.
12	08	brzi	605	Maribor, Dunaj, Praga.
t:	15	potniški	617	Maribor, Zagreb.
13	18	„	1013	Kočevje, Karlovao, Split.
13	25	mešani	«934	Vrhnika.
u	10	B	4034	Kamnik.
14	1«	potniški	620	Trst.
14	15	99	621	Oelje.
14	40	■	916	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero.
17	2«		924	Kranj.
17	27	bril	606 623	Trst.
17	40	potniški		Maribor, Zagreb, Beograd.
18	t«	mešani	«03«	Vrhnika.
18	10	m	4036	Kamnik.
18	80	potniški	624	Bakek.
18	55		t:s	Jesenice, Bistrica-Boh. Jezero.
21	9«	bril	5	Zagreb, Beograd.
20	05	potniški	1015	Kočevje, Karlovac, Sušak.
21	11	brci	2	Jesenice. Salzburg, Miinchen.
21	22	potniški	«29	Zagreb (le ob nedeljah ln nraznikih razen 5.VL. 28.VI. in 14.VIII. 1927).
				
«2	90	mešani	6998	Vrhnika (le ob nedeljah in prazn.J.
22	45	potniški	625	Maribor, Zagreb.
23	15	bril	ei9	Trst. 1'arlz.
Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol.				
Čas		Vrsla 1 štev.		lx smeri
ura Imln.		vlaka		
0	98	bril	tet	Trst, T7eka.
1	43	ekspreanl	s. n.	Pariz, Trst.
1	23	bril	661	Trst, Reka.
3	20	potniški ekspretnl	812	Maribor, Zagreb.
4	05		O.S.	Carigrad, Bukarešta, Beograd.
S	14	bril	602	Budimpešta. Paria. Trst.
5	49	*	607	
5	55	■	604	Dunaj. Vrhnika.
6	48	mešani	6931	
7	04	m	4081	Kamnik.
7	19	potniški	615	Bakek.
7	23	m	911	Jesenice.
7	28		614	Celje.
7	34	m	1012	Sušak, Karlovao, Kočevle.
S	98	bril	4	Beograd, Zagreb.
8	35	K	1	Miinohen, Salzbnrg, Jesenice.
10	00	potniški	616	Beograd, Zagreb, Maribor. Kranj (le ob nedeljah in pravnikih).
10	18		923	
10	SO	mešaul	6033	Vrhnika.
10	44	potniški	617	Trst.
11	33	m	918	Biatrloa-Boh. jezero, Jesenice.
12	02	bril	605	Trst.
13	00	mešani	4033	Kamnik.
13	48	potniški	620	Zagreb, Maribor.
14	30		1014	Split, Karlovao, Kočevje.
16	40		615	Bi&trica-Boh. jezero, Jesenice.
17	17	mešani	6995	Vrhnika.
17	U	bril	606	Praga. Dnnaj, Zagreb.
17	84	mešani	4035	Kamnik.
18	11	potniški	t; 24	Maribor, Zagreb.
19	24	bni	(99	Pariz, Trst.
19	28	potniški	925	Ki in j.
19	38	bril	5	Miinchen, Salzbnrg, Jesenice. Vrhnika (le ob nedeljah ln pme-nlkih).
20	40	mešani	6937	
29	47	bril	J	Beograd, Zagreb.
21	08	potniški	917	Bistrica-Boh. jezero, Jesenice.
21	0«	mešani	4037	Kamnik (le ob nedeljah ln pravnikih).
21	83	potniški	1016	Suflak. Karlovao. Kotevje.
91	40	m	626	Zagrob, Maribor.
22	05	m	626	Trst.
29	10	0	919	Bistrica-Boh. Jezero 0« ob nedeljah ln praznikih).
Odhodi vlakov iz Maribora gl. kol. I
čns		Vrsta |	Stev.	v smeri
ura Imln.		vlaka		
2	52	bril	503	Trst. Reka.
3	17		7	Zagreb. Sušak. Split.
4	90		D 188	Dunaj.
5	Oil	potniški	711	Mnrska Sobota. Kotorlba.
5	30		515	Zagreb, Ljubljana.
5	38		1712	Prevalje. Celovec.
6	25	m	614	Dnnaj.
6	48	mešani	2244	St. Iti.
8	20	potniški	713	Vel. lvaniža. Murska Sobota.
9	20		612	Dunaj.
9	30	m	519	Zasreb, LJubljana, Trst.
10	30	m	1736	Fala.
11	40	m	715	Ptuj.
13	15	m	622	Dunaj.
13	18		1714	Prevalje, Celoveo.
13	30	mešani	2246	St. Ilj.
13	33	potniški	523	Ljubljana, Bakek.
11	12	bril	701	Budimpešta (od 26.VI.do 5. IX.1927).
14	35		505	Trst, Reka.
14	sr	\	3	Beograd, Split, Zagreb. Celovec. Beljak (od 26.VI. do 3. IX.
15	33		1702	
				1927).
15	10		D 182	Dnnaj, Praga.
16	42	potniški	717	Murska Sobota, Kotorlba.
17	10	m	1738	Fala.
17 18	20 30	mešani	525 2248	Ljubljana, Zagreb. Beograd.
18	34	potniški	1716	Prevalje, Celovec.
19	20	mešani	533	Pragersk
20	00	potniški	616	Dnnaj.
21	09		719	Cakovee.
23	10	•	611	Ljubljana, Trst.
Prihodi vlakov v Maribor gl. koL				
Cas		Vrsta	fltev.	li smeri
ura	min.	vlaka		
2	25	brzi	D 187	Dnnaj.
2	45	potniški	526	Trst, Zagreb, Ljubljana.
2	54	brzi	8	Split, Sušak. Zagreb.
3	14	m	504	Trst, Reka.
6	41	potniški	712	Cakovee.
7	28	m	512	Poljčane.
7	42	a	1711	Prevalje, Slovenjgradec.
7	43	mešani	2245	St. IU.
8	29	potniški	615	Dunaj.
9	37		514	Ljubljana.
10	20	»	714	Budimpešta, Kotorlba, M. Sobota.
11	52	B	516	Rakek, Ljubljana, Zagreb.
11	56	m	1735	Fala.
12	32	mešani	1213	Semmorlue.
12	58	potniški	1713	Celovoc, Prevalje.
13	49	brzi	1791	Beljak, Celovec (od 26.VI. do 5.IX.
13	53	a	D 181	1927). Praca, Dnnaj,
14	20	potniški	n6	Ptnj.
14	48	brzi	6	Beograd, Split, Zagreb.
14	53	mešani	2247	Št. Ilj.
15	01	brzi	50«	Trst, Roka.
15	16	w	702	Budimpešta (od 96.VI.do 5.IX.1927.V
16	33	potniški	518	Trst, Ljubljana, Zagreb.
18	20		611	Dnnaj.
18	22		718	Vel.Kantža. Kotoriba, Mur.Sobota.
18	43	„	1737	Fala.
20	00	mešani	?249	St. Ilj.
21	04	potniški	1715	Celovec, Prevalje.
21	43	»	720	Kotoriba, Murska Sobota.
21	56	m	524	Zagreb, LJnbljana.
22	21	»	613	DiminJ.
"ll ITI IV*,	zeleno francosko žganje
fPM	l-ajt*1^* j8 najboljše sredstvo
proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper", Celje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon U 442.
Zaspala je v Bogu naša oboževana, preskrbua zlata mama, ozirom stara mama, tašča, teta, gospa
Terezija Cesar
vdova žel. uradnika
včeraj pred dvanajsto uro po dolgem trpljenju, previdena večkrat s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti.
Pogreb nenadomestljive blagopokojnice bo v petek popoldne ob pol 5. iz hiše smrti, Slomškova ulica 13, k Sv. Križu. Ohranite ji blag spomini
Ljubljana, 22. sept. 1927.	Globoko žalujoči ostali.
Zahvala,
Ob žalostnem, smrtnem slučaju naše nepozabne gospe učiteljice
Anice Štrubelj roi. Setina
smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, pismenih in ustmenih da nam je težko, da bi se vsakemu posebej zahvalili. Vendar čutimo dolžnost, da sc posebno zahvalimo preč. duhovščini, gospodom pevcem, gosp. zdravniku dr. Maleriču, obema gospodoma govornikoma, vsem društvom in družbam, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, zlasti pa še njenim tovarišicam, tovarišem in uradništvu in sploh vsem, ki so pomagali olajšati težko bol in spremili pokojnico k večnemu počitku.
Ohranimo jo v blagem spominu!
V Črnomlju, dne 21. septembra 1927,
Žalujoči rodbini ŠTRUBELJ, ŠETINA.
inserirajte v »Slovencu
itn