8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. januarja 2021. Cena: 1,46 EUR Leto: XXI ŠT. 11 I 23. december 2020 Kot družba se moramo ozavestiti in predrugačiti vrednote 15 Za praznike (tudi) letos doma 16 Ni res, da se nismo družili 25 Ni vsak dan dober. Je pa nekaj dobrega v vsakem dnevu. Upanje mir, veselje, ljubezen T. T. Poseben venec, drugačen od ostalih v dolini, so izdelali člani Turističnega društva Lipa Gotovlje in ga postavili na sredo vasi pod vaško lipo. Tudi v Braslovčah pri cerkvi je zares velik, morda največji v dolini. Postavili in uredili so ga članice in člani Prosvetnega društva Braslovče. Božični venci zdaj svetijo z vsemi štirimi svečami v vsem svojem sijaju, posebej pa bodo osvetlili jutrišnji božični večer. J. Pižorn Smo v adventnem času, katerega simbolizirajo adventni venčki s štirimi svečkami tako rekoč po vseh domovih, cerkvah, sredi vasi in še kje. Prižigamo jih štiri adventne nedelje zapored. Prvo svečo smo letos prižgali na zadnjo novembrsko nedeljo, 29. novembra, zadnjo pa minulo nedeljo, 20. decembra. Prva adventna sveča simbolizira pričakovanje ali upanje, druga mir, tretja predstavlja veselje in četrta ljubezen. Naj bo 2021 drugačno! LUCIJA KOLAR Lahko bi rekli, da največji adventni venček v dolini stoji pred cerkvijo v Braslovčah. Božič in novo leto v tišini K. R. Letošnji božično-novoletni prazniki bodo za vse drugačni. Ker se po rekordnih številkah v novembru in decembru število okuženih, obolelih in umrlih s sars-cov-2 v zadnjih dneh le rahlo znižuje, vlada vztraja pri strogih ukrepih za zajezitev širjenja okužb. Nekaj sprostitev bo veljalo samo za božič in morda. Takrat omejitev gibanja na občino oziroma regijo ne bo veljala (od 12. ure 24. decembra do 20. ure 25. decembra, glede na situacijo bo podobno na silvestrovo). Dovoljeno bo druženje z osebami iz največ dveh gospodinjstev, vendar ne več kot 6 odraslih oseb. Prepoved gibanja v nočnem času od 21. ure do 6. ure zjutraj vseeno ostaja tudi takrat. V veljavi ostajajo tudi druge prepovedi, omejitve gibanja, druženja in zbiranja na javnih mestih, ... Čeprav je vlada RS 16. decembra ob strogih omejitvah in varnostnih ukrepih pogojno dovolila zbiranje vernikov v cerkvah, so se v Mariborski metropoliji, kamor spada tudi Škofija Celje, odločili, da svete maše do nadaljnjega ostanejo brez navzočnosti vernikov, lahko pa jih verniki spremljajo po televiziji, radiu in na spletu. Dovoljena pa je individualna duhovna oskrba, torej da verniki po vnaprejšnjem dogovoru z duhovnikom opravijo sveto spoved, prejmejo obhajilo. Vlada je sprejela tudi 7 protikoronski paket s pomočjo za določene skupine prebivalstva. V njem pa je med drugim prepovedala prodajo in uporabo pirotehnike. Letos je vse čisto drugače. Pred dvema letoma smo decembra pisali o odličnem trenerju alpskega smučanja iz Zabukovice Gregorju Koštomaju, ki je z Ilko štuhec slavil zmagi. Ti sta bili še toliko slajši, saj se je Ilka na smučarske strmine vrnila po hudi poškodbi. Sredi tega decembra je Gregor Koštomaj slavil smukaško zmago svojega novega varovanca, Celjana Martina Čatra. V običajnem decembru smo v vsej dvajsetletni zgodovini Utripa komaj uspeli novinarsko spremljati vse dogodke, druženja, prireditve in praznična ustvarjanja ljudi. Danes porabimo Utripovci največ časa, da uskladimo, kako bomo sploh prišli do intervjuja, sladki pogovor v živo motita najmanj dvometrska razdalja in maska, če ne že monitor ali telefon. Letos ne slišimo najbolj znanega decembrskega vprašanja Kje boš za novo leto, za praznike?, ker »za praznike bomo spet doma«. Če bomo za božič pridni, bomo lahko šli k sorodnikom v drugo občino še za silvestrovo. To je pa to od odpustkov. Ampak če imamo veliko družino, pa otroke stare petnajst in več, imamo že problem, če bi, denimo, radi šli k štiričlanski družini naših sorodnikov, kajti skupaj nas je lahko le šest. No, eni bodo kot vedno tudi letos delavni, samo v malo več (zaščitne) opreme, veliko več, pravzaprav … Zdravniki, medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje v bolnišnicah … Ti bi bili najbrž z veseljem doma. Tako kot bi tisti z delom od doma bili z veseljem kje drugje, ker kljub temu da je bilo v službi včasih naporno, jutranja kavica in šale s kolegi iz pisarne, pa možganski prepih ekipe sodelavcev v živo bolj stimulirajo možganske celice in ustvarjalnost. Da ne govorimo, da je delo od doma ob šoloobveznih otrocih ali kombinaciji šolarjev in malčkov iz vrtca prav poseben izziv, saj smo že sami nekoliko siti pogovora preko »filtrov« računalniških monitorjev. Če sploh imamo računalnik, če ga sploh imamo samo zase, če sploh lahko omogočimo vsej družini, da vsak dela zasvojim računalnikom … Če sploh imamo toliko življenjskega prostora, da lahko to vsak zase v miru naredimo … svobodni v tem, kam gremo in da sploh lahko gremo, v službo, v družbo, v šolo, na kavo s prijatelji, na »kuhančka« in druženje v praznično okrašeno mesto, v fitnes na miganje … Skratka, brez gledanja na uro ali na obcestne table, po zdrav duh in zdravo telo, kamor nas že nese v iskanju obojega. Pravzaprav imamo zaradi tega, ker smo bolj ali manj zaprti ali/in stran drug od drugega slab občutek, kaj nam roji po glavi kot narodu. Sem pa vesela, vsaj po pobudah v naši dolini, da se ljudje ne dajo, da so okrasili vaške trge in svoja ognjišča, da si pridejo pomahat na daleč. Naj vas ob tem spremlja misel našega tokratnega sogovornika, predstojnika Urgentnega centra Letos ne slišimo najbolj znanega decembrskega vprašanja Kje boš za novo leto, za praznike?, ker »za praznike bomo spet doma«. In ko se vse to vprašamo (in še veliko več je različnih vprašanj) in ko nam požugajo vedno znova, da se nečesa ne držimo in da smo krivi, ni čudno, da se komu »utrga« in pade nekje ven ter da komu »dol visi«. Potem pa v kakšni kleti spije s kakšnim prijateljem kak kozarček, ker »doma ni za zdržat«, ker nam gre počasi na živce že nekaj, kar vemo, vsaj odrasli, da nam v normalnih časih ne bi šlo. Na koncu niti nismo zelo zahtevni, še mask smo se navadili. Radi bi bili samo zdravi, pa v Celju in popotnika Andreja Strahovnika, ki se dnevno sooča s covidom-19 in ga je tudi sam prebolel: »Zares srečne ljudi sem srečal v zelo odročnih krajih, kjer jim materialni svet ne pomeni prav veliko.« Upam, da smo se iz prestopnega leta 2020 kaj naučili. Kako simbolen bo ob tridesetletnici dan samostojnosti. Naj nas ponovno poveže in naj nam najlepši prazniki v letu pod smrekico vendarle prinesejo edino, kar potrebujemo, zdravje in svobodo telesa ter duha. Naj bo 2021 leto druženja! OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 12 I december 2020 V Žalcu profesionalizirano področje mladih L. K. B. P. Maja je bil v poslovni register vpisan zavod Mladinski center Žalec, katerega ustanovitelja sta vsak v 50-odstotkih Občina Žalec in Študentski klub Žalec. Njegovo osnovno poslanstvo je omogočanje mladim aktivno in koristno preživljanje prostega časa, zagotavljanje zadovoljevanja najrazličnejših interesov in znanj, vključevanje vseh skupin mladih, širjenje njihovih socialnih omrežij ter omogočanje njihovega osebnega razvoja v sposobne in konkurenčne odrasle posameznike, nam je povedal Tomaž Kozovinc, ki je z novembrom postal direktor Mladinskega centra Žalec, potem ko je pred tem vodil Študentski klub Žalec. »Obstoj zavoda bo zagotovo dvignil kakovost bivanja mladih v občini in poskrbel, da se bodo tudi po zaključenem šolanju raje vračali nazaj domov. Do sedaj so za to področje skrbela predvsem lokalna mladinska društva, ki pa delujejo večinoma na prostovoljni ravni. Z ustanovitvijo javnega zavoda smo končno profesionalizirali tudi to področje, kar bo omogočilo kontinuiteto delovanja in splošno izboljšanje pogojev,« je o tem, kaj bo mladinski center pomenil za mlade v Občini Žalec, povedal Tomaž Kozovinc. Katere naloge bodo sedaj prešle na Mladinski center, kaj bo počel kdo sedaj? »Področje mladih v Občini Žalec do ustanovitve zavoda ni bilo profesionalizirano. Društva, kot je Študentski klub Žalec, so tako večinoma s prostovoljnim delom skrbela za čim bolj pestro dogajanje, a menjavale so se generacije, vodstvo in način delovanja. Za kakovostne in bolj kompleksne rešitve pa potrebujemo trajnostne programe, ki se več let razvijajo in rezultate kažejo na dolgi rok. Zaposlovanja mladih na primer ne moremo rešiti v enoletnem mandatu vodstva mladinskega društva, prav tako pa marsikdo na društvenem nivoju nima časa ali pa znanja za ukvarjanje s takšno problematiko. Študentski klub Žalec bo kot društvo s svojimi aktivnostmi nadaljeval nemoteno. Kjer bo možnost dobre vsebinske projekte nadgraditi, bo prišlo do partnerstva z m ladinskim centrom. Sicer pa bo mladinski center poleg delovanja lastnih vsebinskih projektov za mlade deloval tudi kot koordinator mladin- Tomaž Kozovinc skega dogajanja v občini in servis za mladinska društva. Vsako leto se namreč pojavljajo novi zakoni, ki že tako obremenjenim prostovoljcem v društvih otežujejo delovanje, marsikoga pa tudi odvrnejo zaradi strahu pred finančnimi sankcijami.« Ideje o tem, da bi mladinski center dobil prostore v stavbi nekdanje Hmezadove banke, so propadle, sedež mladinskega centra je sedaj v stavbi, kjer je tudi študentski klub. Ali bo to končna lokacija? »Da potrebujemo prostor, ki bi ga mladi začutili kot svojega in kjer bi lahko avtonomno izvajali najrazličnejše programe, je bil tudi glavni zaključek okrogle mize marca 2019. Župan je takrat omenil, da ima občina že nagledano stavbo (kasneje se je izkazalo, da gre za staro Hmezadovo banko) in manjša ekipa, sestavljena predvsem iz aktivistov Študentskega kluba Žalec pod mojo koordinacijo, je na podlagi načrtov poslopja pripravila elaborat o vzpostavitvi Mladinskega centra Žalec na Hmeljarski ulici 3. Načrti so, kot ste omenili, propadli, saj je poslopje z boljšo ponudbo kupilo lokalno podjetje, ki tam že izvaja svoje dejavnosti. A mladi nismo obupali, v letu 2019 smo pripravili še dva elaborata, in sicer za propadajoče občinsko poslopje v Cankarjevi ulici, kjer je zadnjih nekaj let javno parkirišče, in pa za staro kinodvorano. Pri slednji so bili načrti veliko realnejši. Pripravljena je bila pogodba o dolgoročnem najemu in načrti obnovitvenih del. Prav tako smo že pripravljali vsebino za veliko dvorano, ki se je pozabljena še vedno skrivala za stenami stavbe. Na koncu pa se je lastnik stavbe, podjetje Martin, d. o. o., na hitro odločilo, da želijo prodati celoten industrijski kompleks na Hmeljarski ulici 1 in da novih najemnikov ne bodo sprejemali. Ker je občina lastnik stavbe na Aškerčevi 13, smo se na koncu skupaj odločili, da je najboljše investicijo izvesti tam. Tako smo v letu 2020 pridobili idejno zasnovo za novi mladinski center z večnamensko dvorano, hostlom, kavarno, učilnicami in urejenimi društvenimi prostori. Trenutno se spreminja OPPN za območje Frenga, ki bo vse planirane spremembe tudi zajel in bo podlaga za pridobivanje projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Tako na Če kdo, smo mladi zagotovo tisti, ki smo vajeni hitrih sprememb in narekujemo inovacije. Zato sem prepričan, da bomo začrtane cilje, kljub omejitvam, z inovativnimi spremembami brez težav izpeljali. začetek gradbenih del računamo v zaključku leta 2021 oziroma začetku leta 2022, odprtje novega mladinskega centra pa v letu 2023.« Kakšen je torej program Mladinskega centra Žalec? »Prvo leto si je potrebno zastaviti realne in izvedljive cilje. Pri pripravi programa sem črpal iz konkretnih pobud, potreb mladih, izpostavljenih na okrogli mizi leta 2019, in vseh kasnejših elaboratih. Moj cilj je razvijati kakovosten in (predvsem) mladim prijazen in spodbujajoč program. Menim, da je treba stremeti k trajnostnemu programu, ki se bo skozi leta nadgrajeval in kontinuirano stopnjeval do še višjih ciljev. Prioriteta ne sme biti kopičenje suhoparnih projektov, ampak delo na vsebinsko smiselnih projektih, ki si jih mladi v občini želijo in bodo prispevali k njihovemu razvoju ter osebni rasti. Mlade bomo opogumljali, da sami pristopijo z idejami za projekte in postanejo projektni koordinatorji, pri čemer pa jih bo naša strokovna ekipa podprla z Zaključili investicijo v PC Vrbje L. KOLAR SAVINJSKA TV Sredi novembra so s predajo dokumentacije zaključili investicijo v Poslovni coni Vrbje, ki jo je Občina Žalec začela konec leta 2019. Projekt sta sofinancirali Evropska unija in Republika Slovenija. Zgradili so komunalno infrastrukturo in razširili poslovno cono Vrbje. S tem je omogočen hitrejši razvoj gospodarstva na tem območju, a tudi širše. Pogodbena vrednost projekt je znašala 1.033.361 evrov z DDV. Dejanska obračunska situacija po izvedenih delih pa 978.831 evrov z DDV. Pogodbeni partner za izvedbo gradbenih del je bilo podjetje NIVO Eko. Del projekta, ki predstavlja izgradnjo parkirišča za 91 vozil, je Občina Žalec financirala v celoti iz lastnih sredstev. Evropski sklad za regionalni razvoj in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa sta sofinancirala gradnjo nove ceste in rekonstrukcijo obstoječe ceste v PC Vrbje. Gradnja je potekala v več fazah. Izvajalcu gradbenih del NIVO EKO je uspelo do letošnjega maja, kljub ukrepom epidemije, zgraditi in asfaltirati večino novogradnje. To so parkirišča na vzhodnem delu in dovozna cesta na severnem delu PC Vrbje. Sledila je rekonstrukcija obstoječih cest na južnem in zahodnem delu cone. Do 16. 11. 2020 je bilo na novo zgrajenih in obnovljenih 818 metrov cest, postavljena je bila tudi javna razsvetljava v skupni dolžini 830 metrov, zgrajeni so bili pločniki ter avtobusno postajališče in parkirišča. Ob tem je bil obnovljen še vodovod v skupni dolžini 565 metrov in kanalizacijski vod v dolžini 80 metrov. Poglobljeno pa je bilo tudi 175 metrov plinovodnega omrežja. Gradnjo parkirišča v višini 177.658 evrov z DDV je v celoti pokril občinski proračun. V tem delu so zajeta asfaltirana parkirišča za 91 osebnih vozil. Urejena so 4 parkirna mesta za invalide, 4 za motorna kolesa in 4 za polnjenje električnih vozil. Prav tako je Občina Žalec postavila dve polnilni postaji za polnjenje električnih vozil. Ta del investicije (pa tudi celotna PC Vrbje) je v neposredni bližini načrtovanega vodnega parka Hopslandija, ki ga želi Občina Žalec s partnerji zgraditi v prihodnjih letih, saj je uspešno kandidirala na razpisu za evropska sredstva in pridobila 834.426 evrov. Ta del sofinanciranja je razdeljen na Evropsko unijo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 75 odstotkov, ter na Republiko Slovenijo oziroma na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki prispeva 25-odstotni delež. Takole naj bi izgledal novi mladinski center, če bo potrjena ideja izgradnje na sedanji lokaciji. mentorstvom in potrebnim materialom. Vsebinski načrt za prihodnje leto je seveda še v izdelavi, bo pa zagotovo zajemal večino naslednjih področij: alternativna kultura, neformalno izobraževanje, zaposlovanje mladih, aktivno državljanstvo, izobraževalne vsebine za priseljence in integracija, izvajanje servisne dejavnosti za mlade in ostale mladinske organizacije v občini, vizualno in umetniško ustvarjanje, prostovoljstvo itd.« Čas epidemije je nekoliko neroden za začetek delovanje in aktivnosti … »Če je marca izgledalo, da bo treba potrpeti štirinajst dni in bo vse mimo, se zdaj več kot očitno zavedamo, da bo vsaj še nekaj časa epidemija naša realnost. Trudimo se, da bi bil vpliv na začrtane cilje čim manjši, delovanje pa je seveda treba konkretno prirediti. Tako se skupaj s soustanoviteljem Študentskim klubom Žalec, ki ima ob izvajanju trenutnega letnega načrta podobne težave, že pogovarjamo o vzpostavitvi skupnega multimedijskega studia, iz katerega bomo koordinirali vse dogajanje, skrbeli za prenose delavnic, izobraževanj in drugih vsebin v živo. Razmišljamo pa tudi o povezavi z lokalno televizijo, ki jo je možno spremljati v večini programskih shem in s katero bi lahko nagovorili še druge ciljne skupine. Če kdo, smo mladi zagotovo tisti, ki smo vajeni hitrih sprememb in narekujemo inovacije. Zato sem prepričan, da bomo začrtane cilje, kljub omejitvam, z inovativnimi spremembami brez težav izpeljali. Trenutno se moje delo vrti predvsem okoli vzpostavitve delovanja javnega zavoda ter pripravi vsebinskega in finančnega načrta za leto 2021. Potrebno je obnoviti prostore na Aškerčevi 13, da bodo vsaj do predvidene rekonstrukcije in gradnje prizidka primerni za izvajanje osnovnih dejavnosti administracije mladinskega centra. Kupiti je treba osnovno opremo, skleniti pogodbe s partnerji na računovodskem, telekomunikacijskem in ostalih področjih. Pomembna je tudi dobra komunikacija z ustanoviteljema, ki sta se zaenkrat izkazala kot odlična partnerja. Na nek način skupaj “orjemo ledino”, saj je zavod res še čisto svež. Seveda pa je pogled že usmerjen v prihodnje leto, ko bomo Mladinskemu centru Žalec dodali tudi vsebino, za kar je bil zavod v končni fazi tudi ustanovljen.« Tomaž Kozovinc o tem, kako je v teh časih epidemije poskrbljeno za mlade, predvsem za študente: »Časi so res težki, veliko skupin in posameznikov se počuti zapostavljene. Duševne stiske se vedno bolj izražajo in negativne posledice počasi postajajo neizbežne. Socializacija je pomemben del odraščanja. Spoznavanje novih ljudi, mreženje, iskanje priložnosti tako na osebnem kot kariernem področju je trenutno oteženo vsem. V času prvega vala sem tudi še sam zaključeval študij in bil deležen tiste »spolitizirane« enkratne pomoči, ki je bila odgovor vlade na močne pritiske Študentske organizacije Slovenije. Večina študentov ne more preživeti samo z državno štipendijo, ki v najboljšem primeru znaša tam okrog 200 evrov. Zato koristi možnost študentskega dela. Slednje pa je bilo že v času prvega vala množično ukinjeno, saj so delodajalci najlažje odslovili študente. Prihodki so se zmanjšali ali pri nekaterih celo izginili, stroški pa so ostali isti. Po podatkih mednarodne raziskave Evroštudent slednji na povprečnega študenta presegajo 500 evrov mesečno. Mnogi prihajajo iz socialno šibkih družin, ki jim pri pokrivanju takšnih stroškov ne morejo pomagati. Na nek način smo padli nekaj stoletji nazaj, ko je bil študij omogočen le premožnejšim. ŠOS je predlagal, da država v enem izmed protikoronskih paketov predvidi denarno pomoč študentom in dijakom, ki so izgubili možnost študentskega dela v višini 80 odstotkov povprečnega dohodka v preteklih mesecih. Vlada se je odzvala z enkratno pomočjo v višini 150 evrov za vsakega rednega študenta, kar je bilo za nekatere popolnoma nepotrebno, za druge pa veliko premalo. In ne pozabimo: zmanjšan obseg študentskega dela za vsaj 30 odstotkov glede na lansko leto se kaže že več kot 9 mesecev, študenti pa so v tem času prejeli, razdeljeno po mesecih, manj kot 17 evrov finančne državne pomoči. ŠOS je zato tudi sam skupaj s svojimi entitetami pripravil dodatni razpis za podelitev enkratne denarne pomoči študentom v stiski. Drugi problem pa je kvaliteta študija. Veliko kolegov ne more dokončati študijskega programa, saj je laboratorijsko delo onemogočeno in posledično ne morejo končati diplomske oziroma magistrske naloge s praktičnim delom. Večino časa so bile zaprte tudi knjižnice. Kvaliteta študija pač ni ista kot v časih pred korono, o čemer priča tudi nedavni zapis rektorja Ljubljanske univerze, ki upa, da se razmere čimprej normalizirajo, saj bomo v nasprotnem primeru posledice nosili še več desetletij.« OBČINA ŽALEC ŠT. 12 I december 2020 3 Vlada prezrla mlade, posebej študente L. K. OSEBNI ARHIV Maja je bil v poslovni register vpisan zavod Mladinski center Žalec, katerega ustanovitelja sta vsak v 50-odstotkih Občina Žalec in Študentski klub Žalec. Kako je v času epidemije poskrbljeno za mlade, predvsem za študent, in kako preživljajo krizo, ki je študij preselila na daljavo, njihova druženja pa sprva omejila in v drugem valu tako rekoč prepovedala. Ali so ukrepi vlade zadostni in bodo rešili njihove stiske, smo se pogovarjali z Andražem Čuvanom, predsednikom Študentskega kluba Žalec, in Kristijanom Kosom, predsednikom komisije za visoko šolstvo in izobraževanje v Študentski organizaciji Slovenije. Andraž Čuvan, predsednik Študentskega kluba Žalec: »Kot vsem je tudi nam prekrižal poti covid-19. Veliko projektov, tudi Žalsko noč mladih, smo bili primorani odpovedati. Hitro smo začeli iskati alternative in jih tudi uspešno implementirali. V avgustu smo soorganizirali drivein koncert s skupino Tabu, ki se je izkazal za zelo uspešnega, saj smo ga razprodali. Čeprav je nekaj projektov res odpadlo, predvsem zaradi nepredvidljive situacije in konstantnega spreminjanja ukrepov, se bomo v leto 2021 podali bolj izkušeni, predvsem pa bolje opremljeni. Skupaj z Mladinskim centrom Žalec smo namreč ravno v fazi nakupa osnovne avdio-video opreme, ki bo omogočila izvajanje on-line predavanj, delavnic in še česa na najvišjem možnem nivoju.« O tem, kako je vlada »poskrbela za mlade, pa: »Situacija ni dobra. V začetni fazi smo sicer bili vključeni v paket pomoči, vendar se z enkratnim zneskom 150 evrov ne da preživeti naslednjih 9 mesecev. Z zapiranjem študentskih domov je nastal še dodatni problem, ker so se tako mnogi bili primorani vrniti v slabe socialne razmere ali pa v odmaknjene kraje, kjer nimajo osnovnih telekomunikacijskih sistemov za nemoten študij na daljavo. Zaradi ukrepov je v nekaterih mesecih študentsko delo padlo tudi za 50 odstotkov. V dogovoru s krovno organizacijo, Študentsko organizacijo Slovenije, smo se vse entitete uskladile in se na večino problemov skupno odzvale, saj smo mnenja, da lahko le na ta način nekaj dosežemo. Na žalost smo bili v večini preslišani. Še več, dodatno so posegli po našem pomembnem viru iz naslova ZUJF, kar nam bo zagotovo otežilo delovanje v prihodnjih letih.« Kako se v vključevanje stisk študentov odziva Študentski klub Žalec? »Akcija podeljevanja enkratne denarne pomoči študentom v stiski je že potekala preko krovne organizacije ŠOS. Se pa zavedamo, da bodo podobne akcije še potrebne tudi na lokalni ravni, saj, kot omenjeno, država ne ukrepa. Tudi zato bomo na začetku prihodnjega leta poskušali izpeljati razpis, kamor bi se lahko dijaki in študentje v stiski anonimno prijavili in prejeli enkratno pomoč. Problem je, ker odločevalci dostikrat pozabijo, da nekateri študentje niso več oskrbovani člani, ampak se morajo preživljati sami, kar pa je ob onemogočanju študentskega dela težko. Verjamem, da bo ta znesek nekomu olajšal situacijo in skrbi. Sicer pa socialne projekte redno uvrščamo v svoj program in tudi letos ni nič drugače. V mesecu decembru smo sodelovali v vseslovenski akciji Božiček za en dan, v sklopu katere smo obdarili 10 otrok iz socialno ogroženih družin; v akciji Mala pozornost za veliko veselje smo starejšim občanom v domovih za starejše poslali voščilnice in jim dali vedeti, da v teh težkih časih, kljub izolaciji, niso sami; v dobrodelni akciji Misija človek smo zbirali osnovne življenjske potrebščine za osebe v stiski in tudi sami prispevali tri nakupovalne vozičke osnovnih živil (moka, testenine, riž, kvas, olje, tuna, kava …) ter še bi lahko naštevali.« Kristijan Kos, ki na ŠOS-u predseduje odboru za visokošolstvo, pa ugotavlja tudi, da ima kakovost študija na daljavo veliko pomanjkljivosti in se težko primerja s klasičnim študi- Andraž Čuvan Kristjan Kos jem: »Študij na daljavo v nobenem pogledu ne more nadomestiti klasične oblike študija, saj je kvaliteta nižja. Spremljanje kvalitete študija oziroma opozarjanje na morebitne težave je ena izmed temeljnih nalog Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Zaradi tega smo na ŠOS od marca, ko smo prvič prešli na študij na daljavo, opravili dve anketi, s katerimi smo preverjali kakovost tovrstnega študija in na ta način pridobivali povratne informacije študentov. Zadnja anketa je razkrila kar nekaj težav, s katerimi se srečujejo študentje, ki pa hkrati jasno kažejo, da kakovost študija upada. Več kot 60 odstotkov vprašanih meni, da so med študijem na daljavo pridobili manj znanja, ob tem pa več kot polovica meni, da so za študij porabili več časa. Očitno se je oblikoval nek trend, več časa za manj znanja. Študentje poudarjajo tudi velike težave z IKT-tehnologijo in internetno povezavo, kar še dodatno otežuje problem. Vseeno je potrebno pohvaliti vse tiste pedagoške delavce in študente, ki se kljub nastali situaciji trudijo, da bi študijski oz. izobraževalni proces potekal kar se da nemoteno.« Kot predstavnik študentske populacije pa je Kristijan Kos o tem, ali je država zadosti poskrbela za študente v času epidemije, povedal: »V začetku leta, ko se je celotna situacija v povezavi z boleznijo covid19 začela, smo bili vsi v precejšnji nevednosti. Zato se težav ni dalo reševati z danes na jutri. Ukrepi so bili na začetku smiselni, omogočilo se je spreminjanje učnih načrtov (kar skladno z Zakonom o visokem šolstvu čez leto ni mogoče), dodala se je možnost dodatnega leta študija zaradi posledic bolezni covida-19 (ki je v nadaljevanju bila nekoliko slabše implementirana). Študentje smo dobili solidarnostni dodatek itn. Kasneje pa ukrepov na področju visokega šolstva in socialnega položaja študentov ni bilo oziroma so bili nesmiselni za vsebino interventnega zakona. V določene “protikoronske zakone” so se začeli dodajati ukrepi, ki z reševanjem krize nimajo nobene veze, eden izmed takšnih primerov je 52. člen iz “šestega protikoronskega paketa”, ki določa, da se standardi kakovosti študija preverijo šele po preteku 10 let in ne 5, kot je to določala trenutna zakonodaja. To pomeni, da lahko posamezni visokošolski zavod še naslednjih 5 let izobražuje, ne da bi se dosegal standarde kakovosti. Močno je ogrožen tudi socialni položaj študentov, ponudba študentskega dela, ki večini študentov omogoča, da lahko nemoteno opravljajo svoje študijske dolžnosti, je močno upadla (na začetku epidemije za 50 %, trenutno pa za okoli 22 % v primerjavi z lanskim letom). Zato študentje ne morejo delati in plačevati svojih rednih stroškov. Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov je bil sicer več kot dobrodošel, nikakor pa ni omogočil, da bi lahko študentje normalno plačevali vse svoje redne stroške (bivanje, prehrana, literatura itn.), ki jih imajo zaradi študija. O tem, kako se bo epidemija, obdobje omejitev in prepovedi odrazilo na študentski populaciji, pa je Kristjan Kos povedal: »Študentska populacija je ena izmed socialno najbolj ogroženih populacij v naši družbi, saj nima lastnega prihodka. Štipendije pa so absolutno premajhne (osnovna državna štipendija na mesec znaša 125 evrov). Glede na raziskavo Evroštudent pa stroški študija v Ljubljani na mesec znašajo okoli 500 evrov, med krizo pa se je situacija še poslabšala. Na ŠOS smo na žalost prejeli veliko klicev, so študentje povedali, da bodo preprosto prenehali s študijem, saj nimajo s čim plačati vseh stroškov, ki jih študij prinaša (bivanje, prehrana itn.). Kot že omenjeno, je kakovost študija začela upadati, zato se pojavlja vprašanje, kakšna bo kakovost znanj, ki jih bodo študentje prejeli med študijem na daljavo. Ne smemo pozabiti tudi na psihosocialno stisko, ki jo doživlja veliko posameznikov in posameznic zaradi nastale situacije in lahko pusti dolgotrajne posledice. Za konec pa je treba poudariti tudi neformalno izobraževanje in obštudijske dejavnosti, ki so pomemben del pridobivanja znanj in so trenutno onemogočene, največje žrtve pa so seveda študentje in študentke. Vse to bo imelo nepopravljive posledice za trenutno študentsko populacijo, ki se bodo zaradi slabše kakovosti znanja, pomanjkanja delovnih izkušenj in socialne stiske odražale tudi pri vstopu na trg dela. Z optimizmom pa navdajajo tisti študentje in ostali posamezniki, ki med nastalo situacijo delajo v dobrobit družbe in so vsekakor žarek upanja, da se bo situacija kmalu umirila, življenje pa bo steklo po ustaljenih tirnicah.« S prižiga lučk v Žalcu (predsednik MS Žalec Rado Gašperšič in župan Janko Kos) V Žalcu prižgali luči T. T. SAVINJSKA TV »S praznično okrasitvijo Žalca smo občanom omogočili, da se prepustijo prazničnemu času,« pravijo na žalski občini, so letos lučke prižgali 4. decembra. Tokrat je bilo prižiganje lučk prvič brez druženja in prihoda Miklavža. Prižig sta opravila žalski župan Janko Kos in predsednik Mestne skupnosti Žalec Rado Gašperšič. Letošnja razsvetljava je enaka lanski, denar, ki bi ga sicer namenili za nakup novih elementov, pa je občina namenila za zagotavljanje obrokov za socialno šibke, saj je povpraševanja po hrani vedno več. Ob tem so v občini spomnili, da so se že pred leti odpovedali novoletnemu ognjemetu in denar namenili za povečanje sredstev za javna dela. Zaradi varovanja zdravja tradicionalnih prireditev, druženj in koncertov ne bo. To ne pomeni, da v dolino ne bo treh dobrih mož. Ti bodo v vsakem primeru prišli, vendar so se letos modernizirali in se bodo z občani družili virtualno. Podelili priznanja za urejenost L. KOLAR SAVINJSKA TV Prejemnike letošnjih priznanj za urejenost so letos namesto v živo na odru predstavili v oddaji na spletnih medijih in na Savinjski TV. Že osemnajstič zapored so decembra kljub epidemiji sklenili projekt »Najlepši kraj, hiša in kmetija«, tudi tokrat v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter v sodelovanju z Zvezo turističnih društev Občine Žalec ter Občino Žalec. Sodelovalo je lepo število prijavljenih kandidatov, tako da je imela tričlanska ocenjevalna komisija, pod vodstvom Štefanije Kos Zidar, težko nalogo. Priznanje in prvo mesto za urejenost v kategoriji »Kraj« je prejelo Železno, od odcepa pri POŠ Trje do križišča. Najbolj urejena med hišami je bila hiša Brede in Marijana Kvartiča iz Petrovč, drugo mesto je osvojila hiša Zlatke Muhovec iz Levca, tretje pa domovanje Ane Mari Petre Aubreht in Janija Aubrehta z Železnega. Brez konkurence je prvo mesto med kmetijami osvojila Kmetija Oset iz Drešinje vasi, v kategoriji vrtcev pa enota Vrtcev Občine Žalec na Trju. Med poslovnimi objekti je najbolj prepričal Hotel A, Mala Pirešica, drugo mesto je zasedla Savinjska pivovarna Clef Brewery iz Arje vasi, tretje pa Gasilsko-reševalni center Griže. Med obnovljenimi objekti kulturne dediščine je najbolj prepričalo spominsko obeležje žrtvam NOB na Ponikvi, drugo pa Perišče v Dobriši vasi in tretje vinska klet v Zalogu. Priznanje za najbolj urejen kraj Železno sta prevzela predsednica TD Galicija Gabrijela Sedminek in predsednik KS Galicija Peter Vipavc. Letos zaradi ukrepov epidemije organizatorji niso mogli pripraviti klasične sklepne prireditve v Domu II. slovenskega tabora. Zato so se odločili za pripravo oddaje, ki so jo predvajali preko spletnih kanalov ZKŠT in na Savinjski televiziji STV. Zelena nit predstavitve nagrajencev v oddaji je bila »Povsod lepo, doma najlepše«. Idejne zasnove, scenarija in snemanja humornih napovednikov v oddaji se je lotil Franci Podbrežnik. Opise je brala Saška Pukl, snemanje in montažo pa je opravil Samo Sadnik iz Savinjske televizije. V oddaji so poleg nagrajencev sodelovali še župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar in predsednik Zveze turističnih društev Občine Žalec Danilo Basle. OBČINE 4 ŠT. 12 I december 2020 Vodovod v dolini se posodablja T. TAVČAR Letos bodo v Spodnji Savinjski dolini skupaj zgradili in obnovili skoraj 6 kilometrov vodovoda. Z obnove vodovoda na Brinjski cesti v Ločici ob Savinji, kjer se bo oskrba s pitno vodo izboljšala za 11 gospodinjstev. V občinah Spodnje Savinjske doline, natančneje v Braslovčah, Preboldu, na Polzeli, v Taboru, na Vranskem in v Žalcu, bodo do konca letošnjega leta obnovili in na novo zgradili skupaj 5.981 metrov vodovoda. Vrednost del znaša 555.865 evrov, financirale pa jih bodo omenjene občine iz svojih proračunov. Za oskrbo s pitno vodo in vzdrževanje vodovodov skrbi Javno komunalno podjetje Žalec (JKP). V Občini Žalec so obnovili naslednje vodovode: v Hmeljarski ulici 140 metrov v vrednosti 19.370 evrov, v Bezovniku 520 metrov v vrednosti 40.465 evrov, na Šprajčevem hribu v Šempetru 136 metrov v vrednosti 18.014 evrov, v Hmeljarski ulici - Soseski - Savinjski ulici 155 metrov v vrednosti 18.555 evrov, transportni vodovod Vrbje 330 metrov v vrednosti 60.325 evrov, transportni vodovod Liboje - Kasaze 340 metrov v vrednosti 67.601 evrov. V Občini Prebold so zgradili vodovod Burkelčev hrib – 2 faza 1.700 metrov v vrednosti 88.233 evrov, obnovili vodovod ob gradnji pločnika na Graščinski cesti 200 metrov v vrednosti 22.930 evrov. V Občini Polzela so obnovili vodovod na Brinjski cesti v Ločici ob Savinji 360 metrov v vrednosti 63.066 evrov. Občina Braslovče se ponaša z obnovo vodovoda Klovno 1. faza 530 metrov za 44.845 evrov, Občina Tabor pa z gradnjo vodovoda Tabor jug - Miklavž v dolžini 490 metrov v vrednosti 13.973 evrov in z gradnjo vodovoda Ojstriška vas v dolžini 110 metrov v vrednosti 11.911 evrov. Občina Vransko je zgradila vodovod Čeplje Grof v dolžini 210 metrov in v vrednosti 25.954 evrov ter vodovod Vransko - Pristalič v dolžini 170 metrov in v vrednosti 21.077 evrov ter prestavila vodovod v PC Vransko v dolžini 90 metrov v vrednosti 9.515 evrov. Seja na Polzeli prvič na daljavo T. TAVČAR S potrditvijo javno-zasebnega partnerstva bodo v letu 2021 zagotovili hitro in učinkovito izgradnjo in energetsko obnovo javne razsvetljave, za občino kot javnega partnerja pa lažji nadzor nad izvajanjem projekta. Polzelski svetniki in svetnice so se 26. novembra sestali na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Polzela, in sicer virtualno preko videokonferenčne aplikacije Zoom, kar se je zgodilo prvič v zgodovini delovanja polzelskega občinskega sveta. Sprejemanje odločitev in glasovanje je potekalo z osebnim izrekanjem, na dnevnem redu pa je bilo devet točk. Svetniki so se seznanili z dokončnim poročilom nadzornega odbora (NO) o opravljenem nadzoru Proračuna Občine Polzela za leto 2019, ki jih je predstavil predsednik NO Janez Tomšič. Največ razprave je bilo na seji namenjene novelaciji investicijskega programa za novogradnjo, energetsko obnovo in upravljanje javne razsvetljave v Občini Polzela ter izvedbi tega projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva ter potrditvi poročila strokovne komisije za izbiro koncesionarja. Oba sklepa so svetniki soglasno potrdili. Občina Polzela je že maja 2018 začela postopek izgradnje javne razsvetljave v celotnem nižinskem delu. V tem času in vse do oktobra 2020 je Občina Polzela izvajala postopke za izbiro koncesionarja. Najugodnejši ponudnik je za izvedbo novogradnje in zamenjave ponudil 850 tisoč evrov. Financiranje bodo opravili po modelu javno-zasebnega partnerstva z zapiranjem finančne konstrukcije z javnimi sred- stvi in sredstvi zasebnega partnerja, pri čemer bo zasebni partner vložil 502.612 evrov, javni partner Občina Polzela pa 347.388 evrov (vse brez DDV). Z izbranim ponudnikom bo občina sklenila koncesijsko pogodbo za dobo 10 let. V času trajanja koncesijske pogodbe bo občina plačevala stroške upravljanja in vzdrževanja v znesku 91.500 evrov neto. Omrežje javne razsvetljave, ki bo predmet prenove, obsega 588 svetilk. Glavni cilj investicijskega projekta je imeti kakovostno, energetsko učinkovito in okolju primerno osvetljenost vseh naselij v občini. Zato bo zamenjanih 161 svetilk, ki so neustrezne (niso v skladu z uredbo in so energetsko potratne), s sodobnimi, energetsko učinkovitimi svetilkami z LED-tehnologijo. V nižinskem delu občine v naseljih Polzela, Ločica pri V Braslovčah so ugotovili, da je rušenje braslovškega starega kulturnega doma boljša rešitev od prenove. Star kulturni dom podrli T. Tavčar Najprej je bila v načrtu prenova, potem pa so ugotovili, da je porušitev lažja in tudi za trideset odstotkov cenejša rešitev. Dotrajani objekt skoraj sto let starega kulturnega doma v Braslovčah so porušili. Občina Braslovče bo na tej lokaciji v letih 2023 in 2024 gradila večstanovanjski objekt. Objekt starega kulturnega doma (oz. zadružna dvorana) je bil zgrajen leta 1924 in je večino časa služil kulturnim dejavnostim v Braslovčah. Občina je leta 2007 dvorano odkupila od tedanje lastnice KZ Braslovče in začela pripravljati idejni projekt celovite obnove objekta za namen kulturnih dejavnosti. Zaradi velikega pomanjkanja neprofitnih stanovanj se je leta 2016 odločila obstoječi kulturni dom rekonstruirati in spremeniti v večstanovanjski objekt. Kulturna dvorana je tako leta 2015 svoje prostore dobila v pritličju poslovnega centra Jager. Zaradi zahtevnosti predvidenih posegov je bila investicija ocenjena 13. redna seja Občinskega sveta Občine Polzela je potekala virtualno preko videokonferenčne aplikacije Zoom, kar se je zgodilo prvič v zgodovini delovanja polzelskega občinskega sveta. Polzeli in Breg pri Polzeli, ki trenutno še nimajo omrežja javne razsvetljave, pa bo postavljenih 360 novih svetilk. Župan Jože Kužnik je pojasnil, da Sreča je v malih stvareh, dobrosrčnih ljudeh in iskricah v očeh. Želimo vam vesele božične in novoletne praznike! OBČINA PREBOLD bo investicija v obliki javno-zasebnega partnerstva dražja, kot pa če bi se občina zadolžila, je pa nujno potrebna predvsem z vidika zagotavljanja na nekaj več kot 1,2 milijona evrov z DDV. Po ponovnem pregledu in reviziji projekta v letu 2019 je bilo ugotovljeno, da bi bila porušitev obstoječega objekta in izgradnja novega večstanovanjskega objekta lažja in po grobi projektantski oceni tudi cenejša za okoli 30 odstotkov. Občina je na osnovi te ugotovitve takoj pristopila k pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušenje, ki je bilo nujno, saj je bil stari kulturni dom že tako dotrajan, da je obstajala resna nevarnost zrušenja ostrešja. To bi imelo hude posledice tudi za sosednji stanovanjski blok. Načrti občine v zvezi z izgradnjo večstanovanjskega objekta ostajajo nespremenjeni, saj so potrebe po stanovanjih še vedno velike. Glede na nekatere investicije, ki so že uresničene oziroma načrtovane, izgradnjo večstanovanjskega objekta predvidevajo v letih 2023 in 2024. boljših bivanjskih pogojev v nižinskem delu občine. Tako bo lahko občina kljub temu v naslednjem letu izvajala investicije, ki so za občane nujno potrebne, kot npr. obnova ceste v Dobriču. Na koncu so svetniki potrdili še sklep o ugotovitvi javne koristi za pridobitev zemljišča za gradnjo skupne javne ceste na območju, ki je po veljavnem Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Polzela opredeljeno kot stavbno zemljišče znotraj ureditvenega območja naselja. Prav tako so potrdili še sklep o ceni odvoza odpadnih nagrobnih sveč, po katerem Simbio kot izvajalec javne službe zaračunava svoje storitve zbiralcu odpadnih nagrobnih sveč in ne gre za ceno, ki bi jo morali plačati občani. OBČINE ŠT. 12 I december 2020 Skavti »prižgali bližino« D. N. Letošnja poslanica Luči miru iz Beetlehema je »Prižgimo bližino«. Tako kot vsako leto so se tej akciji z veliko zavzetostjo pridružili tudi skavti Prebolda in Polzele, ki družno delujejo. Člani prihajajo iz vseh koncev Savinjske doline in tudi od drugod. V soboto so imeli svojo stojnico na preboldski kmečki tržnici, kjer so delili plamen miru. Ob tej priložnosti so tudi izročili Luč miru iz Betlehema preboldskemu županu Vinku Debelaku. Prejšnja leta so mu jo izročili na sedežu občine, tokrat pa zunaj v prijetnem okolju tržnice. Plamen miru so skavti v nedeljo delili tudi po drugih krajih Savinjske doline. Kot pravijo skavti, poskušajo s tem spomniti, da sta ljubezen in bližina (zaradi virusa na varni razdalji o. p.) v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena, ker vsako majhno dejanje, ki izkazuje bližino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka luč šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobcena lučka. Naš svet danes še posebej potrebuje tihih in drobnih sporočil, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Luč upanja v Braslovčah T. T. Četudi je čuden čas, v katerem živimo, »utišal« člane Prosvetnega društva Braslovče, ni mogel preprečiti tega, da se ne bi znova zbrali in ustvarili adventnega venca, ki sedaj že tradicionalno krasi braslovški trg. Letos ima venec še toliko večji pomen. Njegove luči namreč prinašajo upanje, da končno le ugledamo svetlobo. Če bi bil čas normalen, bi se na prvo adventno nedeljo, tako kot vedno, v velikem številu srečali pred veroučno učilnico. Tako pa so le prižgali prvo lučko na velikem adventnem vencu. Z njenim prižigom je svetloba prihajajočega adventa zajela celotno Občino Braslovče in verjamejo, da se bo v prihodnjih dnevih dotaknila tudi prebivalcev. Tudi letos je venček blagoslovil župnik Ivan Gosak, župan Tomaž Žohar pa je s slovesnim prižigom v Braslovčah »ustvaril« luč upanja. Skavti ob predaji Luči miru preboldskemu županu Kanalizacija in odvodnjavanje do konca meseca T. T. V zaselku Šmatevž pri gradnji drenažne kanalizacije V Občini Braslovče v zaselku Rakovlje gradijo fekalno kanalizacijo za pet gospodinjstev, v Šmatevžu pa potekata odvodnjavanje za 15 stanovanjskih hiš in izdelava drenažne kanalizacije. Dela bodo končana do konca decembra. Na javnem razpisu so za gradnjo izbrali podjetje Tegar Velika Pirešica. Ocenjena vrednost del znaša 50 tisoč evrov z DDV. Hkrati bo obnovljena še meteorna kanalizacija v križišču pri Trgovini Jager, asfaltirano pa bo tudi vozišče, kjer so polagali cevi za kanalizacijo. V Šmatevžu so uredili odvodnjavanje iz novega naselja. Zamenjali so neprimeren in dotrajan prepust čez lokalno cesto Kamenče–Parižlje z armiranobetonskimi cevmi. Uredili pa so tudi odvodnjavanje čez travnik, ki hkrati služi kot odlagališče gradbenega materiala. Pogodbena dela so ocenjena na 30 tisoč evrov z DDV. Dela izvaja gradbeno podjetje Požin Griže, končana pa bodo pred novim letom. Potrdili proračuna 2021 in 2022 D. NARAGLAV Beseda je tekla o odlokih proračuna občine za prihodnje leto in tudi za leto 2022, ki sta bila v enomesečni javni obravnavi. V zvezi s tem je bilo sprejetih več sklepov, s katerimi so ju potrdili, in sicer Načrt razvojnih programov Občine Prebold za obdobje 2021– 2024/25 in Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine za leto 2021 in 2022. Na tokratni seji so obravnavali tudi Letni program športa in Letni program kulture za leto 2021 in oba predlagana programa dali v tritedensko javno obravnavo. Za sofinanciranje posameznih športnih programov naj bi bilo v proračunu namenjenih skupaj 53 tisoč evrov, za financiranje športnih prireditev dodatnih 6 tisoč evrov, za programe in projekte s področja kulture pa 198. 500 evrov. Na dnevnem redu tokratne seje je 5 bil tudi predlog plana nabave gasilske tehnike, opremljanja in usposabljanja za obdobje 2020–2024. Gasilska zveza Prebold je na podlagi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč ter sprejete Kategorizacije PGD v Občini Prebold pripravila predlog plana. Pri tem je upoštevala obstoječe stanje gasilske tehnike in zaščitne reševalne opremljenosti posameznih PGD. Po tem planu bodo v teh letih sofinancirali nabavo treh novih avtomobilov, od tega bosta dva namenjena za prevoz moštva (eden že letos, drugi v letu 2024) in gasilsko vozilo z vso opremo za gašenje in druge intervencije, ki bi ga naj pridobili v letu 2022. V tem obdobju pa bodo po planu nabavili še 67 gasilskih zaščitnih oblek, 56 gasilskih čelad in drugo potrebno opremo. Poleg tega so na seji obravnavali predlog Odloka o določitvi volilnih enot v Občini Prebold, ki so ga po razpravi, kjer ni manjkalo pomislekov, dali v 20-dnevno javno razpravo. Sprejeli so Pravilnik o upravljanju, uporabi in oblikovanju cen za najem športnih prostorov v občini. Razveljavili so Odlok o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve lokalnih cest in javnih poti v občini. S sklepom so ukinili javno dobro na parceli v Latkovi vasi. Obravnavali so tudi Predlog tržnega reda na kmečki tržnici in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Sprejeli pa so še sklep, da se Lovski družini Prebold povrne preveč obračunana okoljska dajatev za Lovski dom na Golavi za obdobje od 2013 do 2017, in sicer v višini 1.177 evrov, ter sklep o oprostitvi najemnine in stroškov za tiste najemnike v ZD Prebold, ki zaradi prepovedi NIJZ in vlade v tem korona času niso mogli delati. Župnik Milan Gosak, predsednica Prosvetnega društva Braslovče Irena Kolar in župan Tomaž Žohar NOVI Č KE T. T., D. N. Za večjo varnost pločnik V Parižljah v Občini Braslovče so začeli graditi pločnik, ki bo dolg okrog 170 metrov in širok 1,6 metra, ob državni cesti na območju vrtca Bambi in Gasilnega doma Parižlje. Z izgradnjo pločnika bodo zagotovili večjo varnost za otroke in starše ter za varovance delovnega centra Muc, ki gredo tod vsakodnevno na sprehod. Pogodbena vrednost del znaša 60 tisoč evrov z DDV. Dela izvaja VOC Celje, končala pa se bodo do konca tega meseca. Obnova lokalnih cest V Občini Braslovče so se v mesecu decembru lotili obnove treh odsekov lokalnih cest. Izvedli so preplastitev lokalne ceste v Spodnjih Gorčah proti Parižljam, v Letušu proti Gmajni ter dovozno cesto proti Podružnični osnovni šoli v Letušu. Cesto so po celotni dolžini razširili na 4 metre in uredili odvodnjavanje. Skupna dolžina vseh treh odsekov je okoli 400 metrov. Vrednost del znaša 30 tisoč evrov, dela je opravilo podjetje Remont Celje. Elektrika z drogov v zemljo Občina Polzela je z Elektrom Celje dosegla dogovor o kabliranju elektrovodov na več delih občine z drogov v zemljo. V teh dneh izvajajo kabliranje na ulici Pod gradom na Polzeli, že v kratkem pa se bo nadaljevalo v zaselku Topolovec v Andražu nad Polzelo. Zamenjava nosilnih drogov in napeljava kablov v zemljo sta pomembni predvsem na tistih področjih, kjer so drogovi elektrovodov moteči za promet oziroma kmetijstvo. Marsikje pa so tudi že v slabem stanju. Dodaten denar za gasilce Vlada RS je odločila, da se prostovoljnim gasilskim društvom iz proračuna zaradi koronavirusa v letu 2020 zagotovijo finančna sredstva, in sicer za Prostovoljna gasilska društva (PGD) I. kategorije 2.000 evrov, za II. 3.000, III. 3.500, IV. 4.000 in za V. kategorijo 4.500 evrov. V Gasilski zvezi Žalec, ki združuje prostovoljna gasilska društva iz petih občin, je 32 gasilskih društev, od tega je 21 gasilskih društev I. kategorije, ostala so pa II. ali višje. Navedene vrednosti bodo nadomestile del izpada sredstev, brez katerih so letos ostala gasilska društva zaradi odpovedanih dejavnosti, kjer se po navadi zbirajo dodatna sredstva za nakup osebne gasilske opreme in gasilskih vozil. Da bi gledali s srcem, da bi prepoznali dragocenost časa, da bi imeli srečo, zdravje, mir in da bi soustvarjali lepe trenutke, ki se jih bomo ob letu z veseljem spominjali. (J. Volfand) Želimo vam prijetne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2021 ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE TOMAŽ ŽOHAR S SODELAVCI 6 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2020 Občanom najprej zdravje L. K., D. N., T. T. Ob infrastrukturnih projektih in sredstvih za njihovo izvedbo si župani naše doline želijo tudi, da se življenje vrne v normalo in da se bomo lahko ponovno družili. V našem časopisu smo skozi vse leto spremljali živahne aktivnosti in številne projekte po občinah Spodnje Savinjske doline v z epidemijo zaznamovanem letu. Ob zaključku leta smo šest županov povprašali, kakšno leto 2021 si želijo v svojih občinah, če bo leto 2020 kaj vplivalo na načrte za naprej in kateri so največji projekti, ki jih načrtujejo. Vodo bomo v poletnih mesecih uporabljali tudi za zabavo, za kopanje. Zato želimo bazen posodobiti in pridobiti še dodatno ponudbo. A getsko sanacijo Zdravstvenega doma Polzela in Podružnične OŠ v Andražu nad Polzelo. Pridobljeno imamo gradbeno dovoljenje za gradnjo Tomaž Žohar Vinko Debelak včasih nam vode še za vsakdanjo rabo zmanjka, zato smo se izboljšanja oskrbe lotili v sodelovanju s sosednjimi občinami in za zdaj še obljubljeno pomočjo iz Evrope. Veliko je še neopravljenega in čaka, da tudi to zaključimo. Po bežnem pogledu nad opravljenim pa lahko z občutkom skozi ves ta naš skupni čas, ves čas prisotnega, urejenega, umirjenega in odgovornega delovanja zadovoljno zapremo tudi ta list našega življenja, list, na katerem piše leto 2020. Leto 2020 z vsemi virusi vred naj gre čim prej v zgodovino, prihajajoče leto pa vsemu povedanemu navkljub postavlja pred nas vprašanja kam, predvsem pa kako naprej. Bo tudi nadaljevanje zaznamovano z mirom, bo vladal razum, bomo zdravi in kdaj bomo izbojevali to bitko z virusom, pa kako bomo z njim živeli? Naš razum bo tudi v naslednjem letu na težki preizkušnji, pod vplivom dvoma skeptičnega časa, ki ga živimo, in okolja, ki ga človeštvo ves čas skruni. Žal preveč radi verjamemo samo tistemu, kar vidimo. Mislimo, da vse, česar s svojo pametjo ne razumemo, ne more obstajati. Vsak dan se sprašujmo, ali smo pripravljeni več in bolje narediti ali samo zahtevamo. Delajmo bolje in odgovorno, karkoli že in kjerkoli. Veselimo se življenja, spoštujmo se. Drug drugemu in sebi privoščimo vse dobro, strpnost, ljubezen in ZDRAVJE. Potem ima pričakovanje čar in zgodi se naj korak za korakom. Zdravo, srečno in uspešno leto 2021!« Kulturno-izobraževalnega medgeneracijskega centra KIMC Polzela. S tem projektom se bomo prijavili na katerega izmed objavljenih razpisov za evropska sredstva. Skupaj bomo za investicije namenili skoraj 2 milijona evrov.« Marko Semprimožnik Janko Kos Joze Kuznik Franc Sušnik pogojem delovanja se je občinski svet redno sestajal in odločal. Občinska uprava pa je tekoče izvajala vse naloge in upravne postopke. V preteklem obdobju smo na Vranskem občani najbolj pogrešali številne športne, kulturne, verske in družabne dogodke, ki so odpadli zaradi epidemije. V letu, ki prihaja, si v Občini Vransko najbolj želimo rahljanja sprejetih ukrepov. Močno upamo, da bo z napovedanim pričetkom cepljenja kmalu konec epidemije in da se bomo vrnili v normalno, ustaljeno življenje in delovanje. V proračunu Občine Vransko, ki ga sprejemamo v teh dneh, ohranjamo dosežene standarde na vseh področjih delovanja naše občine in izvedbo planiranih investicij. Aktualna vlada je s povišano povprečnino in sprejetjem zakona, ki znatno finančno razbremenjuje lokalne skupnosti, prisluhnila zahtevam občin in pokazala razumevanje za podeželje in nam pomembno olajšala pripravo proračunov. Na področju investicij, investicijskih transferov in investicijskega vzdrževanja načrtujemo: pričetek izgradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko, izgradnjo druge faze čistilne naprave Vransko, rekonstrukcijo osrednje vpadnice na trg Vransko, izgradnjo mostu v centru trga Vransko, energetsko prenovo razsvetljave v večnamenski športni dvorani Vransko, postavitev fitnesa na prostem pri VŠD, dela na zunanji ureditvi pokopališča in mrliške vežice, sofinanciranje naložb v kmetijskih gospodarstvih, obnovo stanovanj v lasti občine Vransko, investicijsko vzdrževanje večnamenske športne dvorane in kulturnega doma Vransko, sofinanciranje nakupa gasilskih vozil za PGD Prekopa, Čeplje Stopnik in PGD Ločica pri Vranskem. Verjamem, da bomo v letu, ki prihaja, uspešno premagali grozečo zdravstveno in socialno krizo in normalno zaživeli. V imenu občinske uprave, občinskih svetnic in svetnikov v novem letu iskreno želim vsem vam zdravja in sreče!« vzorcu so sledila številna podjetja v občini, zato se jim moram posebej zahvaliti. Večji projekti, ki jih načrtujemo v naslednjem letu, pa so: s pomočjo Direkcije za ceste dokončanje ceste v Šempetru, 2. del (za prvi del je rok podaljšan do aprila), to je izgradnja ceste od Špara s krožiščem, s katero bi začeli najkasneje v začetku leta 2022, če ne že konec leta 2021. Potem sledi še 3. del, izgradnja mešane steze za pešce in kolesarje od Šempetra proti Žalcu. Z Darsom in DRSI-jem se dogovarjamo za projektiranje in izvedbo javnega naročila za uvoz in izvoz avtoceste v Arji vasi v letu 2021. V drugem delu naslednjega leta je v načrtu izvedba javnega naročila za porušitev in izgradnjo novega mostu v Grižah. Že spomladi je na vrsti sanacija mostu v Kasazah. Pomembna je tudi izgradnja kolesarske poti od Celja do Šešč ob Savinji, ki bo pomembno povezala urbani središči Celje in Žalec. Nosilec je direkcija RS za infrastrukturo. Potreben projekt, težak vsaj 500 tisoč evrov, je izgradnja novih učilnic v OŠ Žalec, kjer bomo iz spodnje predavalnice šole zgradili dve učilnici, z nadgradnjo v nadstropju pa še dve, torej skupaj štiri …V naslednjih letih bo potrebno razmišljati še o kakšnem prizidku šole, ker je otrok zaradi novih priselitev čedalje več … Velik projekt s pomočjo evropskih in državnih sredstev je v naslednjem letu izgradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni Arnovski gozd III, kjer smo predhodno že izvedli pogodbeno komasacijo, zdaj pa čaka več kot 10 potencialnih investitorjev, da zasedejo območje. Do konca tega leta bomo oddali vlogo za evropska sredstva. V naslednjih letih bomo tako dočakali celovito zaokrožitev Arnovskega gozda 1, 2 in 3 v eno največjih in najsodobnejših poslovnih con v Sloveniji. Nadaljujemo s popolnitvijo javne razsvetljave, zgrajenih bo kar nekaj odsekov cest po krajevnih skupnostih. Več občin SSD se skupaj prijavlja na sredstva za projekt izgradnje vodovoda, v okviru katerega bomo na območju KS Galicija zgradili črpališče in nov vodovod do naselja Hramš. Rešili bomo oskrbo z vodo za celo Galicijo, ne le vodovod za Hramše. Ob vseh velikih infrastrukturnih in drugih načrtih se moramo zavedati, da je največji kapital tega sveta človeški, socialni kapital. Rad bi, da bi bilo drugo leto več bližine, da si bomo lahko stisnili roke, se skupaj poveselili, imeli prireditve, druženja, kot smo jih že imeli, da bomo konec koncev lahko skupaj nazdravili pomembnim pridobitvam. Rad bi, da bi bili čim bolj solidarni in da bi ljudem vrnili zaupanje. Po naravi sem optimist. Nikoli se ne smemo predati. Treba je verjeti, da bo boljše, da je luč na koncu tunela, ljubezen tudi nekaj šteje in pomembna je pozitivna energija. Gremo naprej, k zmagi, skupaj. Srečno in veliko bolj zdravo leto 2021 vsem!« Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar: »Srce in tisto pravo zlato naše občine predstavljajo naše občanke in občani. Zato v letu 2021 želim prav vsem zdravo leto, brez vseh omejitev, leto polno pozitivne energije ter uresničenih ciljev. Glede na trenutno situacijo, nas zagotovo čaka izredno težko leto, leto polno izzivov in dejstvo je, da bodo naša človečnost, solidarnost in razumevanje pod veliko preizkušnjo. Kot župan vam vsekakor zagotavljam, da si bomo skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo ves čas maksimalno prizadevali, da z našim trdim in transparentnim delom ter realiziranimi zastavljenimi cilji kar se da v največji meri poskrbimo za dvig kakovosti življenja naših občank in občanov. Tako kot v preteklih dveh letih imamo tudi v letu 2021 izredno ambiciozen plan realizacije projektov. Kot največje bi vsekakor izpostavil dokončanje prizidka k osnovni šoli v Braslovčah v skupni vrednosti dobrih 1,3 milijona evrov, izgradnjo celostne komunalne infrastrukture od Gomilske do Grajske vasi v vrednosti dobrega 0,5 milijona evrov, obnovo in razširitev mostu čez Savinjo v Letušu z izgradnjo krožišča in križišča na vsaki strani mostu v vrednosti okoli 1 milijon evrov, izgradnjo jeza na Savinji v Parižljah v vrednosti slab milijon evrov, številne investicije v vrednosti okoli 400 tisoč evrov, povezane s kakovostno oskrbo s pitno vodo, izgradnjo mrliške vežice v Šentrupertu v vrednosti okoli 120 tisoč evrov, celostno rekonstrukcijo ceste Braslovče–Preserje mimo pokopališča v vrednosti okoli 200 tisoč evrov ter še vrsto drugih manjših projektov, vendar nič manj pomembnih za ljudi in za razvoj naše čudovite občine. Med pomembnejšimi projekti bi vsekakor izpostavil še cilj pridobitve evropskega denarja v višini okrog 1,5 milijona evrov za namen izgradnje kanalizacijskega omrežja v delu Pariželj in celotni Orli vasi. Ekipa občinske uprave je izredno kompetentna in učinkovita, kar ne nazadnje dokazujejo vsi realizirani projekti na terenu v zadnjih dveh letih. Epidemija nam vsekakor močno otežuje delo, vendar verjamem, da bomo z ustrezno motivacijo, organizacijo in pozitivnim pristopom tudi v prihodnje uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev ter da razmere ne bodo pomembneje vplivale na naše delo.« Župan Občine Prebold Vinko Debelak: »Iztekajoče se leto nam je prineslo koronavirus in še kako zaznamovalo naša življenja. Prineslo nam je prej nepredstavljive stvari, šolo so nam zaprli, znance in prijatelje so nam prepovedali. V velikem upanju in veselem pričakovanju moramo zastaviti snovanje novih projektov, novih pridobitev, a čim prej dokončati začeto. Otroke sprejmimo v razširjeno, posodobljeno in varno šolo. Poti, ki vodijo v šolo, pa naredimo še bolj varne. Želimo si pridobiti čim več evropskega denarja in z njim urediti center Prebolda, a ob tem ne pozabiti na okoliška naselja in tam živeče občane. Jože Kužnik, župan Občine Polzela: »V Občini Polzela si tako kot vsepovsod po svetu najbolj želimo, da se obdobje pandemije čim prej konča in zaživimo vsaj približno normalno življenje, brez omejitev in ukrepov. Seveda lahko, kar se nas tiče, priporočila ostanejo, saj smo prepričani, da smo odgovorni občani in jih bomo upoštevali. Večino načrtovanih projektov smo v preteklem letu izvedli, je pa nekaj takih, ki so se časovno zamaknili v naslednje leto. V letu 2021 bomo poskušali dokončati več evropskih projektov. Gre za gradnjo komunalne infrastrukture v PC Garant ter dokončanje kanalizacije ter vodovoda skupaj z občinami Spodnje Savinjske doline. Poleg tega bomo začeli s prvo fazo rekonstrukcije lokalne ceste Dobrič ter navezovalne ceste v t. i. stari Polzeli zaradi zaprtja prehoda preko železnice. Čaka pa nas seveda še več manjših projektov v sklopu rednega vzdrževanja občinskih cest, dograditev manjših parkirišč na Polzeli ter izboljšava v Športnem parku Polzela. Poseben poudarek bomo namenili pripravi projektne dokumentacije za prizidek k OŠ Polzela ter pripravi projektne dokumentacije za ener- Marko Semprimožnik, župan Občine Tabor: »Prvo leto županovanja je za mano in če sem iskren, je čisto drugače, kot sem si predstavljal. Vendar pa se človek uči celo življenje in ta služba ni nobena izjema. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo se z občinsko upravo odlično ujeli. Delujemo kot homogena celota, pomagamo drug drugemu, si zaupamo in zaradi tega je delovno vzdušje prijetno. Logična posledica vsega so dobri rezultati. Letos se je zgodilo veliko lepega, dobrega in pomembnega za našo lokalno skupnost, vmes pa tudi kaj neprijetnega. Stvari in dogodkov, ki jih kot župan nikoli ne pozabiš in prižigajo iskrice v očeh, so malenkosti, ki to službo naredijo res lepo. Nikoli ne pozabiš recimo vsakoletnega sprejema prvošolčkov v hram učenosti, sprejema mamic z novorojenčki, povabila in praznovanja stoletnice naše občanke … Novo leto ni mejnik, ki bi kakšno stvar spremenil. Vse skupaj nas samo postara za eno leto, naše delo pa teče naprej. Z vso vnemo se bomo še naprej ukvarjali s projektom izgradnje infrastrukture za kakovostno vodooskrbo. Temna zvezda stalnica so naše makadamske ceste, ki so po vsakem neurju uničene in so potrebne sanacije. Tudi projekt kolesarskih povezav je v polnem teku. Težave s kanalizacijo v vzhodnem delu Ojstriške vasi smo zopet potegnili iz predala. Seveda računamo na večjo podporo naših občanov kot doslej in potem nam mora uspeti. Prijavili smo se na kar nekaj novih razpisov in ker računamo, da je Božiček poštenjak, nam mogoče prinese pozitivno rešene vloge. Če pa že omenjam Božička in prednovoletni čas, bi vsem ljudem, še posebej pa bralcem Utripa, zaželel srečen božič in zdravja v letu 2020. Zdravje je namreč tista stvar, ki nam omogoča, da dosežemo še tako neverjetne cilje v našem življenju.« Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »Leto, ki se izteka, je bilo v vseh pogledih nenavadno in posebno. Obvladovanje okužb, povezanih s koronavirusom, je bila rdeča nit delovanja in ukrepanja Občine Vransko vse od 12. marca naprej. Ocenjujem, da smo bili pri tem uspešni. Posebej smo bili uspešni v prvem spomladanskem valu, ko v naši občini nismo beležili okužb. Za to je zaslužnih veliko organizacij in prostovoljcev v občini in vsem se za to zahvaljujem. Kljub neobičajnim in nenavadnim Župan Občine Žalec Janko Kos: »Želim si, da se dokončno izvijemo iz objema koronavirusa in iz epidemije, da spet živimo normalno. Zagotovo bodo epidemiološke razmere imele kakšne posledice, bolj kot kjerkoli drugje se bo poznalo na čustvenem in socialnem področju. Otroci so bili prikrajšani za del mladosti, starejši so bili prikrajšani za socialne stike, in to pusti posledice. Dolgotrajna socialna abstinenca vodi v bolezen. Potrebujemo zdravilo za dušo in srce, dobro voljo, smeh. Če tega dolgo ne bomo imeli, bomo kot narod bolni. Zelo je pomembna tudi solidarnost. Ker na občini letos nismo kupovali daril, ker nismo delali sprejemov ob zaključku leta, smo ves denar namenili v humanitarne namene. Temu PO DOLINI ŠT. 12 I december 2020 7 Več socialnih stisk in nasilja v družini LUCIJA KOLAR V žalski enoti Centra za socialno delo so letos zaznali povečanje vlog za denarno socialno in za izredno denarno pomoč. V obdobju od marca do novembra 2020 prejeli 741 vlog za izredno denarno socialno pomoč, kar je 235 več v istem obdobju lanskega leta … O tem, kako posebnosti tega leta v primerjavi s prejšnjimi leti zaznavajo na Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška oz. na njegovi enoti Žalec, smo se pogovarjali z direktorico CSD Savinjsko-Šaleška Heleno Bezjak Burjak in pomočnico direktorice žalske enote CSD Hikmeto Metko Prevolnik. Hikmeta Metka Prevolnik je povedala, da so spremembe opazne že v spremenjenem načinu dela, saj je zaradi razglasitve epidemije delo na CSD letos potekalo prilagojeno novim razmeram z namenom preprečevanja in obvladovanja širjenja okužb z novim koronavirusom. »Dinamika življenja se je zelo spremenila, nasilje v družinah še bolj ostaja zaprto med štiri stene. Žrtve zaradi sobivanja s povzročitelji nasilja nimajo niti priložnosti poklicati in izraziti stisko, prositi za pomoč.« »Vsa navodila in napotila so za uporabnike izobešena na vidnih mestih ob vhodu na enoto CSD ter na spletni strani. Osebni dostop uporabnikov je omejen na predhodno najavo uporabnikov. Sicer pa smo ves čas dostopni za kontakte po e-pošti in telefonu, opravljamo aktivnosti na terenu.« Za oddajo vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev pa so pri vhodu v žalski CSD na voljo nabiralnik in mape z vsemi obrazci vlog za uporabnike, ki jih dnevno dopolnjujejo. V prvem valu epidemije je bilo ustavljeno izvajanje stikov otrok s starši pod nadzorom. »Takrat smo opravljali le nujne zadeve. Stališče Vrhovnega sodišča Slovenije pa je bilo, da gre za ukrep, ki ni namenjen takojšnji, nujni in neposredni zaščiti otrokovih koristi, tako da stikov pod nadzorom niso izvajali. Občutno več je bilo predlogov staršev za izdajo začasnih odredb, v katerih postopkih CSD podajamo mnenja. V drugem valu epidemije pa se je praksa spremenila in se stiki pod nadzorom ves čas izvajajo ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.« V žalskem CSD pa v tem obdobju ugotavljajo tudi povečano potrebo uporabnikov po informacijah v zvezi z njihovim delovnopravnim statu- som – kakšne pravice imajo, kaj jim pripada, kam se lahko obrnejo. »Prav tako je v ospredju potreba po izvajanju našega preventivnega programa, socialno-pedagoška pomoč posamezniku in družini, saj so starši šoloobveznih otrok zelo obremenjeni s šolanjem na daljavo. Povezovali smo se tudi z lokalnimi skupnostmi, občinami pri ukrepih za blaženje socialne stiske naših uporabnikov, občanov predvsem pri posredovanju informacij javnega značaja. Sodelujemo tudi s Štabom Civilne zaščite Občine Žalec, saj je v času epidemije objavljena telefonska številka in e-naslov Enote Žalec, kamor lahko občani pokličejo v primeru potrebe po pomoči (dostava hrane, zdravil v primeru karantene). Pokličejo lahko tudi starejši, ki nimajo socialne mreže. Te potrebe posredujemo Štabu CŽ,« je povedala Hikmeta Metka Prevolnik. Težave v družinah, več nasilja V enotah CSD Savinjsko-Šaleška je bilo do konca novembra izrečenih 68 ukrepov prepovedi približevanja, je povedala direktorica CSD Savinjsko-Šaleška Helena Bezjak Burjak. »Če sledimo statistiki, v primerjavi z lanskim letom, beležimo upad izrečenih ukrepov. Kljub temu pa v tem času izpostavljamo problematiko na področju obravnave nasilja v družini. Na področju nalog in pooblastil preprečevanja nasilja v družini je bilo v Enoti Žalec v obdobju od januarja do 16. decembra 2020 izrečenih 28 ukrepov prepovedi približevanja (UPP). Po številu izrečenih UPP izstopa mesec maj, ko je bilo izrečenih 5 UPP, sicer pa tudi beležimo porast obravnav zaradi neurejenih družinskih razmer. Izpostavljamo predvsem zahtevnost obravnav nasilja v družini, kjer se prepleta več razlogov, zaradi katerih prihaja do nasilja: ni samo ekonomska stiska, so tudi težave v duševnem zdravju, različne odvisnosti, sobivanje brez možnosti umika, kot je npr. odhod v službo, v šolo, na obiske, na sprehode.« Epidemija zaradi omejitev in prepovedi zelo vpliva na družine. »Na CSD vsekakor prepoznavamo veliko sprememb v družinski dinamiki tudi zaradi dejstva, da so družine zaradi epidemije naenkrat cele dneve doma, skupaj, mogoče v majhnih stanovanjih, brez možnosti odhoda v službo, šolo, vrtec, na sprehod. Dinamika življenja se je zelo spremenila, nasilje v družinah še bolj ostaja zaprto med štiri stene. Žrtve zaradi sobivanja s povzročitelji nasilja nimajo niti priložnosti poklicati in izraziti stisko, prositi za pomoč.« Na terenu prepoznavajo tudi težave staršev pri vzgoji otrok v času, ko se šolajo od doma. »Prejemamo klice staršev, ki so predvsem vzgojno nemočni in iščejo pomoč, kako naprej pri delu z otroki tako v vzgojnem kot tudi šolskem vidiku. Predvsem se pogosto ne znajdejo starši v vlogi inštruktorjev, saj nimajo znanj, s katerimi bi lahko pomagali svojim otrokom,« je povedala Helena Burjak Bezjak. Več socialnih stisk Zaradi letošnjih občasnih prepovedi poslovanja v gospodarstvu se veča tudi brezposelnost, zato je čutiti tudi več pritiskov po socialni pomoči. »Vse to, kar žal epidemija prinaša s seboj – opravljanje dela s krajšim delovnim časom, čakanje na delo doma, izguba službe, včasih strah pred neznanim, »kaj vse se mi lahko zgodi«, daljši čas šolanja otrok na daljavo, priskrbeti otroku vse, kar šolanje od doma zahteva, pomoč pri šolskih obveznostih, skrb za starejše, skrb za osnovne zdravstvene potrebe, se čuti tudi pri vlagateljih za različne oblike pomoči. Že v pomladnem času smo zaznali porast vlog za denarno socialno pomoč, tudi v Enoti Žalec,« je povedala Helena Burjak Bezjak. »Prejemamo klice staršev, ki so predvsem vzgojno nemočni in iščejo pomoč, kako naprej pri delu z otroki tako v vzgojnem kot tudi šolskem vidiku. Predvsem se pogosto ne znajdejo starši v vlogi inštruktorjev, saj nimajo znanj, s katerimi bi lahko pomagali svojim otrokom.« Hikmeta Metka Prevolnik pa je dodala: »Če navedemo primerjavo obdobja v letošnjem letu, ko je bila razglašena epidemija in so veljali izredni ukrepi, torej od marca do novembra 2020 z istim obdobjem lanskega leta, ugotavljamo povečanje vlog za denarno socialno pomoč. V tem obdobju je bilo 3.104 vlog, v istem obdobju lanskega leta pa 2791. Govorimo torej samo o vlogah za redno denarno socialno pomoč in ne o drugih pravicah iz javnih sredstev. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je bilo tako spomladi kot sedaj v drugem valu epidemije opravljeno avtomatsko podaljšanje veljavnosti pravic (letnih in mesečnih), ki se iztečejo v času izrednih ukrepov, za katere upravičenec ni vložil vloge za podaljšanje pravice. Predpostavlja se, da mu je to bilo zaradi izrednih ukrepov onemogočeno. Socialno stisko je nekoliko omililo tudi izplačilo dodatka ranljivim skupinam, prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (izplačilo maj 2020). Zaznavamo tudi povečano število vlog za izredno denarno socialno pomoč (IDSP), predvsem izpad dohodka zaradi izgube zaposlitve, čakanja na delo, s. p. ki ne morejo opravljati svoje dejavnosti in ne ustvarjajo prihodkov oz. dobička. Tako smo v obdobju od marca do novembra 2020 prejeli 741 vlog za IDSP, v istem obdobju lanskega leta pa 506.« Helena Bezjak Burnik Omejen dostop do CSD Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, tudi njegova žalska enota, v času ponovno razglašene epidemije zaradi covida-19 ostaja odprt za uporabnike. »Izvajanje našega dela sicer poteka v drugačni obliki, ki pa velja že od 13. marca. Uporabnike preko medijev ves ta čas pozivamo, da se na strokovne delavce po pomoč ali z vprašanji obrnejo preko telefonskega klica ali napišejo elektronsko pošto. Strokovni delavci se v obeh primerih odzovejo in vzpostavijo sodelovanje z uporabnikom. V primeru res nujnih razgovorov se strokovni delavci z uporabniki dogovorijo za prihod na CSD ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, prav tako velja tudi za obisk na domu, ves čas izvajamo tudi delo na terenu. Naše telefonske linije so ves čas zelo obremenjene, zato pozivamo uporabnike, da vsi, ki so vešči uporabe elektronske pošte, uporabijo le-to, saj se zna zgoditi, da smo preko telefona skoraj nedosegljivi, saj imamo klicev res zelo veliko. Vsi kontakti zaposlenih po enotah in službah so objavljeni na spletni strani CSD Savinjsko-Šaleška.« O tem, ali je zaradi epidemije omejena tudi aktivnost zaposlenih s Centrov za socialno delo na terenu, nam je Helena Burjak Bezjak povedala, da so delo CSD prilagodili vsem zahtevam služb: »Te že od marca narekujejo, kako naj se samozaščitno vedemo in ukrepamo, da do morebitnih okužb s covidom-19 ne bi prihajalo. V pomladnem času je pristojni minister izdal sklep, po katerem smo CSD izvajali samo štiri nujne naloge, vse ostale naloge se niso izvajale. V drugem valu, z oktobrsko razglasitvijo epidemije, pa z delom nadaljujemo nemoteno, izvajamo vse naloge CSD skladno z ukrepi za preprečevanje okužb. Uporabnike vabimo, da čim več nalog izpeljemo preko elektronske pošte in telefona, če pride kdo osebno na CSD, se strokovni delavci z uporabnikom dogovorijo. Na ta način skrbimo za preglednost, kdaj in koliko ljudi prihaja v naše poslovne prostore zaradi tega, da preprečimo morebitna srečevanja in zadrževanja ljudi na hodnikih. Poslovni čas in uradne ure so tako nespremenjene, drži pa, da imamo skupino sodelavcev, ki svoje delo opravljajo od doma, ker jim narava dela to omogoča. Prav tako imamo v tem času tudi pri nas prisotnost bolniških odsotnosti in drugih oblik odsotnosti, ki so posledica zaprtja vrtcev, šol in samih okužb. Zaradi tega tudi mi pripravljamo nadomeščanja. Zato mogoče trenutno uporabniki ne morejo govoriti s točno določenim strokovnim delavcem, ker imamo urejena nadomeščanja. Vsi zaposleni, ki delajo od doma, imajo urejeno prevezavo telefonov, zato so ves čas dosegljivi za uporabnike.« Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v času razglašene epidemije lahko pošljete po elektronski pošti, po navadni pošti in preko e-uprave. Na vseh enotah CSD so zato namestili poštne nabiralnike, kamor lahko oddajajo uporabniki vloge, druga dokazila in uveljavljanje sprememb. V izjemnih primerih pa lahko uporabnik odda vlogo tudi po telefonu, če nima nobene od prej naštetih možnosti. Center za socialno delo bo potem identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko. To je lahko EMŠO ali davčna številka oziroma tudi z urejenim elektronskim podpisom, če ima urejenega. Vse vlagatelje pravic iz javnih sredstev prav tako prosijo, da na vloge in druga dokazila nujno pripišejo mobilno številko ali elektronski naslov zaradi morebitnega kasnejšega urejanja vse dokumentacije, ki bo na ta način lažje potekala. Vesel božič in srečno novo leto! 8 OSREDNJE TEME ŠT. 12 I december 2020 Kot družba se moramo ozavestiti in predrugačiti vrednote KSENIJA ROZMAN ANDREJ STRAHOVNIK, SB CELJE »Drugemu valu se izogniti ne bi mogli, lahko pa bi ga pričakali bolje pripravljeni in omilili razmere, v katerih smo se znašli,« je povedal predstojnik Urgentnega centra Celje, Žalčan Andrej Strahovnik. Epidemija je prav vsakega izmed nas postavila na preizkušnjo, zagotovo pa je največje breme naložila zdravstvu. Tudi v Splošni bolnišnici Celje so v drugem valu širjenja okužb že več tednov zasedene vse postelje, ki so jih pripravili za covid bolnike, prav tako tiste za intenzivno terapijo. Težko si je predstavljati, kaj vse v tem času doživljajo zdravniki in medicinske sestre oziroma tehniki, kako je bolnikom, ki nimajo stika z nikomer, razen z osebjem v tako imenovanih skafandrih. Zato smo za pogovor prosili predstojnika Urgentnega centra Celje v Splošni bolnišnici Celje Andreja Strahovnika, dr. med., specialista splošne kirurgije, ki dela tudi na covid oddelku in je tudi sam prebolel to bolezen. Otroštvo ste preživeli v Žalcu. Je kaj nakazovalo, da se boste odločili za poklic zdravnika? »Prav nič. Zanimalo me je veliko stvari, lep del mladih let sem bil povezan z glasbo in muziciranjem. Oče je imel fotoaparat Yashica in sem se (prepovedano) rad igral z njim. Verjetno sem zato kasneje veliko fotografiral in razvijal slike, bolj mi je bilo blizu naravoslovje.« Kot študent in še pozneje ste veliko potovali in fotografirali. Katerih potovanj se najbolj ali najraje spominjate? »Če bi lahko, bi ponovil obdobje potovanj: svoboda, srečanja, ljudje, okus, glasba svetov ... Vsa potovanja so bila neponovljiva, preprosta, na povsem drugačen Na oddelku za intenzivno obravnavo Andrej Strahovnik iz Žalca je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1995, opravil specializacijo iz splošne kirurgije in leta 2012 na medicinski fakulteti habilitiral v naziv asistenta za področje kirurgije. Poleg svoje redne zaposlitve v celjski bolnišnici je tudi glavni zdravnik v Slovenski vojski, med drugim je bil na misijah v Afganistanu. Kot popotnik in odličen fotograf zna gledati življenje z drugačnih zornih kotov, kot jih vsiljuje naša potrošniška družba. skem muzeju v Ljubljani z naslovom Slovenci in Afganistan. Posebej mi je laskalo, da so bile moje fotografije postavljene ob bok fotografijam uglednih fotografov, kot je Arne Hodalič. Poleg razstav sem sodeloval s fotografijami v več knjigah in še imam načrte: manjka še vsaj knjiga fotografij iz zraka. Vsega pa seveda ne izdam.« Zaposleni ste v celjski bolnišnici. Vas je kdaj vleklo drugam? »Je, posebej na začetku kariere. In sem tudi poskusil. Dežural sem na Obali, v Zasavju, poizvedoval sem o delu, kjer so bili dobri zaslužki. Opravil sem nekaj razgovorov, vendar me je poniževalen odnos do tujcev odvrnil. Pravočasno sem uvidel, da zaslužek ni najpomembnejši. Ne nazadnje sem delal kot zdravnik na misijah, pa tudi kot medicinec na Madagaskarju.« Zdaj ste predstojnik Urgentnega centra Celje. Če govoriva o predkoronskem času: bi moralo veliko tistih, ki so prihajali na urgenco, urejati svoje zdravstvene težave po rednih poteh? »Tudi urgenca je redna pot za iskanje pomoči za zdravstvene težave, vendar je zdravstveni sistem postavljen tako, da je urgenca vse prepogosto zlorabljena. Zdravje kot vrednota pa je bilo postavljeno povsem na dno, posledično tudi vrednost in vrednotenje zdravstvenih delavcev.« Preiskave covid bolnika kadar imamo pred seboj mlada življenja. Doživljanje smrti v operacijski dvorani pa je posebej težko, občutek nemoči in krivde mora predelati vsak sam. Zagotovo vsako srečanje z umirajočim pusti neki pečat. Z leti je tako ob vsej lepoti poklica tudi grenkobe kar nekaj.« Kako to, da ste se kot zdravnik pridružili Slovenski vojski? »Po koncu vojne na Balkanu je Slovenija sodelovala v SFOR-ju in poiskal me je polkovnik Prislan ter me pritegnil na misijo v Sarajevo. Izkušnja je bila zanimiva, pravzaprav smiselna kombinacija potovanj in poklicne poti. Ostanki vojne povsod, izziv za dobro fotografijo. Po misiji se je sodelovanje nadaljevalo, vojaška zdravstvena enota se je razvijala. Delo vojaškega zdravnika je izredno dinamično, polno izzivov in prava popestritev vsakdanjega dela v bolnišnici.« Ste prebrali trditev ene od znanih Slovenk, ki se je razširila po družabnih omrežjih, da slovenski vojaki na misijah pomagajo pri pobijanju domačinov? način kot potujemo danes. Posebna izkušnja je bilo bivanje s staroselci v pragozdu Amazonije, pa divji Irian (Papua), čarobna glasba v Burkini Faso, podoba raja na Zanzibarju … Na potovanjih sem spoznal raznolikost kultur, razumevanje biti in tostranstva. Zares srečne ljudi sem srečal v zelo odročnih krajih, kjer jim materialni svet ne pomeni prav veliko.« Imeli ste več razstav fogotrafij. »Doslej sem pripravili štiri samostojne razstave in skupno v EtnografVodstvo celjske bolnišnice ob obisku predsednika vlade, Andrej Strahovnik je prvi z desne. “Ne pridejo vse nevihte zato, da bi vam zamešale načrte v življenju, nekatere pridejo zato, da vam očistijo pot.” Pričnite leto z majhnimi koraki. Ne boj’te se stopati odločno in opazno. Vstopajte v neznano in zaupajte. Zaupajte, da bo vsak korak točno takšen kot mora biti. Ob prihajajočem letu vam želimo zdravo srce, odločen korak in zvrhano mero optimizma. POGUMNO 2021! Kateri primeri z urgence so po vašem mnenju najbolj nesmiselni in bi jih bilo mogoče preprečiti? »Ljudje smo nagnjeni k iskanju enostavnih rešitev, četudi so skregane z zdravo pametjo. Kot predstojnika urgentnega centra me izredno moti »mimobežnost« obiska na urgenci. Na urgenci naj bi reševali nujna stanja, pogosto pa rešujemo kronične težave, socialne stiske, čakalne vrste ... Dostop do specialistične obdelave na urgenci je preveč odprt, s tem so ogroženi zares bolni in življenjsko ogroženi bolniki. Najbolj nesmiseln primer: učiteljica je poslala učenca na urgenco, ker je med poukom večkrat zaspal.« Kako se kot zdravnik soočate s smrtjo? »Smrt in umiranje bolnikov je del našega poklica. Čeprav je smrt naraven zaključek življenjskega kroga, je srečanje z umirajočim nekaj posebnega. Vsaka nenaravna smrt, kot so prometne in delovne nesreče, je posebej težko doživetje, še posebej, »Zares srečne ljudi sem srečal v zelo odročnih krajih, kjer jim materialni svet ne pomeni prav veliko.« »Zapis me je vznemiril, takoj sem poklical najodgovornejše v vrhu Slovenske vojske. Ponovno se je pokazalo popolno nerazumevanje demokratičnih vrednot, ko je demokracija povsem narobe razumljena in je dovoljeno vsakomur, da sodi, kar se mu zahoče. Precej odgovornosti zato nosijo mediji, ki objavljajo populistične nesmisle. Na vseh misijah smo slovenski vojaki reševali in rešili mnoga življenja, dobili smo priznanje mednarodne skupnosti, prav zaradi odličnosti. V Afganistanu smo bili prepoznani po uspešnem kirurškem delu, na drugem koncu, 1.000 km stran, so slišali za naše uspešno delo. Izjava je bila zlonamerna in nepoštena.« Študenti zelo radi prisluhnejo vašim predavanjem o zdravstvu v izrednih razmerah, predvsem o vaših izkušnjah na misijah. Kako zdravniki delujete v izrednih razmerah? »Izredne razmere niso samo v vojni, lahko nastopijo vsak trenutek. Množične nesreče, potresi, naravne ujme, industrijske nesreče narekujejo posebno organizacijo dela, kjer so za učinkovito delovanje zdravstvenega sistema logistika, vodenje, komunikacije enako pomembne kot medicina sama. Zdravniki imajo odlično medicinsko znanje, manj imajo prej naštetih veščin. V izrednih razmerah moramo upoštevati vse okoliščine in rešujemo več ljudi z omejenimi sredstvi. Visoko zahtevna diagnostična obdelava posameznikov ne sme biti v ospredju. V izrednih razmerah se ves čas odločamo o prednostnih nalogah, izvajamo triažo in sprejemamo hitre in pomembne odločitve pogosteje kot pri vsakodnevnem delu.« So zdaj, v času koronakrize, v slovenskih bolnišnicah izredne razmere? »Čas epidemije za zdravstvo pomeni izredne razmere: ustavili smo redne programe, razdelili bolnišnico na čisti in nečisti del, prerazporedili osebje, določili stopnje nujnosti delovanja vseh dejavnosti znotraj sistema. Soočamo se z bistveno večjo obremenitvijo z manj razpoložljivega osebja. V najslabšem tednu smo imeli v bolnišnici 250 obolelih med zaposlenimi. Vsakodnevno preštevamo proste postelje, pregledujemo zaloge opreme, načrtujemo prerazporejanje zdravnikov in sester. Razmere so zares težke.« Vam je bilo kot zdravniku takoj jasno, da virus sars-cov-2 ni nedolžen kot drugi koronavirusi? »Takoj seveda ne. Ko so prihajala prva poročila iz Wuhana, smo sicer zaznali stiske kitajskih kolegov, nekako mimobežno. Po poročilih iz Italije je epidemija postala resna grožnja. Prvo povpraševanje o zalogah kirurških mask in rokavic smo posredovali v mesecu januarju in dobili odgovor o pretirani zaskrbljenosti.« Prvi val epidemije smo v Sloveniji kar dobro »zvozili«. Javno zdravstvo se je pokazalo kot učinkovito. »Učinkovito je bilo vodenje celotnega sistema, strah v ljudeh in spoštovanje ukrepov sta prinesla dobre rezultate.« Pred poletjem smo slišali napovedi in svarila, da prihaja jeseni drugi val, ki bo lahko veliko bolj usoden. Bi se bilo mogoče po vašem mnenju izgoniti temu, kar doživljamo zdaj? »Težko je ocenjevati, kako bi lahko bilo. Zagotovo smo zamudili poletne mesece za pripravo na prihajajoči drugi val. Utrujeni od spomladanskega vala smo vsak zase iskali počitnice, institucije niso upoštevale v polni meri svaril stroke pred drugim valom, politika je z medsebojnim obračunavanjem preusmerila fokus drugam. OSREDNJE TEME ŠT. 12 I december 2020 Drugemu valu se izogniti ne bi mogli, lahko pa bi ga pričakali bolje pripravljeni in omilili razmere, v katerih smo se znašli.« Ste pričakovali, da boste tudi sami zboleli? Kako ste prebolevali covid-19? »Pravzaprav sem pričakoval, kot vsi, ki delamo na urgenci in na najbolj izpostavljenih mestih. Kljub uporabi osebne varovalne opreme in spoštovanju zaščitnih ukrepov, je vprašanje časa, kdaj se okužimo na najbolj izpostavljenih deloviščih. Sam sem imel morda malo več kot blago obliko bolezni, recimo srednjo. Dovolj, da sem poiskal pomoč v našem Urgentnem centru. Dovolj, da sem videl in doživel stiske ostalih bolnikov s hujšo obliko. Po vrnitvi po prebolelem covidu delam tudi na enem od covid oddelkov, kjer so razmere vse prej kot lahke.« Kakšne so zdaj razmere v celjski bolnišnici, koliko delate zdravniki in drugo medicinsko osebje? »Razmere so težke. Obremenitve celotne bolnišnice so precej večje, osebja je manj. Intenzivni oddelek in covid oddelki so polno zasedeni. Nekateri oddelki delujejo v 12-urnih turnusih, izobražujemo tako zdravni- »Epidemijo bomo zajezili ali celo premagali, ko bo vsak posameznik ozaveščen o smiselnem in varnem ravnanju. Cepivo in odgovorno ravnanje vseh nas lahko prineseta lepo pomlad.« ke kot sestre za delo na intenzivnem oddelku, prerazporejamo kadre glede na dnevne potrebe. Srečujemo se z vdori okužbe na čisti del bolnišnice, imamo bolnike s covid okužbo, ki potrebujejo kirurško zdravljenje in jih operiramo v posebej pripravljeni operacijski dvorani, operiramo v skafandrih. Zdravstveno osebje je izčrpano. Zavedati se moramo tudi velikih naporov vseh podpornih služb, ki zagotavljajo delovanje bolnišnice: tehnične službe sproti postavljajo covid oddelke, šivajo zaščitne plašče, nabavna služba skrbi za sproten dotok osebne varovalne opreme, uprava se utaplja v zahtevah višjih inštanc. Ob vsem tem pripravljamo načrte za morebitni tretji val epidemije. Za povrh tu poteka energetska sanacija in novogradnja bolnišnice.« Veliko je spletnih razprav o tem, da zaradi covida umirajo le tisti, ki bi tako ali tako umrli ... »O tem pišejo in sodijo spletni filozofi, teža teh zapisov ni prav velika.« Ob koncu leta in ob praznovanju rojstnih dni si vedno zaželimo tudi veliko zdravja. V tem času pa se zdi, da je večji problem to, da ne moremo kot vsako leto kupovati daril, se lepo obleči, hoditi na zabave, na smučanje. Kot zdravnik podpirate odprtje vseh trgovin, druženja vsaj sorodnikov? »Konec leta doživljamo kot poseben čas. Kar lahko najdemo dobrega v letošnjem doživljanju konca leta, je več vsebine in manj potrošništva. Obdarovanja so lahko zares simbolična in pomenijo lahko dosti več kot brezglava nakupovanja sicer. Enako velja za brezmejno predajanje zabavam in prekomernemu popivanju in prenajedanju. Lahko se podružimo v družinskem krogu, lahko v omejenem številu tudi s prijatelji, si zaželimo dobrih misli na daljavo, brez prevladovanja in vsiljevanja marketinško dodelanih nepotrebnih stvari. Omejeno druženje je po mojem mnenju dober ukrep, popolna sprostitev vseh ukrepov in odprtje vseh trgovin pa nas pelje v tretji val v sredini januarja. Epidemijo bomo zajezili ali celo premagali, ko bo vsak posameznik ozaveščen o smiselnem in varnem ravnanju. Cepivo in odgovorno ravnanje vseh nas lahko prineseta lepo pomlad.« Materialne stiske, omejitev gibanja povzročajo mnogim ljudem duševne težave, več je nasilja v družinah. So lahko glavni razlogi za to koronavirus in ukrepi? Smo kot družba »zavozili« že daleč pred tem? »Stiske v času korone so nepredstavljive, še posebej socialno šibkejših, starejših, osamljenih. Trajanje epidemije in posledičnih ukrepov zagotovo načenja psihično stabilnost večine, prave posledice šele prihajajo. Obenem se lahko ob nastalih razmerah kot družba ozavestimo in predrugačimo vrednote. Globalizacija sveta in svet globalizacije sta postavila zahteve življenja na prevelike obrate. Potrošništvo, obremenjevanje okolja, migracije, varnostne razmere, podnebne spremembe so posledice nepremišljenega ravnanja človeka. Morda nas je pandemija opomnila, kako zelo smo ranljivi, kljub visoko razvitim tehnologijam. Se bomo kaj naučili?« Kaj najbolj pogrešate v tem času? »Druženje.« Kako praznujejo novo leto otroci v Afganistanu? »Ga ne.« 9 Izobražujejo mlade prostovoljce D. NARAGLAV Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec se je lansko leto vključilo v konzorcijski projekt šestih območnih združenj Rdečega križa (poleg Žalca še Ljubljana, Kočevje, Cerknica, Tolmin in Ajdovščina) z naslovom Prostovoljci, temelj organizacije. Z njim med drugim spodbujajo tudi vključevanje mladih v prostovoljske aktivnosti Rdečega križa, s čimer si želijo da bi prispevali k napredku svoje skupnosti in domačega okolja. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, si v žalskem združenju prizadevajo v svoje vrste pritegniti družbeno odgovorne mlade ljudi. Zato so pridobili novega mentorja in koordinatorja prostovoljstva, ki bo s svojimi izkušnjami in delom pomagal k izpolnitvi zastavljenih ciljev projekta. To nalogo opravlja Tomaž Deželak iz Trbovelj, po izobrazbi zgodovinar in teolog, ki se s prostovoljstvom ukvarja že več let. Je pobudnik številnih mladinskih in humanitarnih projektov v Zasavju in širši okolici, pri katerih je tudi sodeloval in jih organiziral. Kot pravi, predstavlja zanj prostovoljstvo osebno zadovoljstvo ter nekaj, kar te čustveno, družbeno izpolnjuje, saj je občutek dajanja drugim mnogo lepši in precej boljši od prejemanja. Občutek, da si nekomu pomagal, je resnično lep, kar v tem času, ko se soočamo z epidemijo in nepredvidlji- Bolničarka Mojca Gregorc na usposabljanju za covid-19 vo prihodnostjo, dokazujejo številni dobri ljudje, prostovoljci, ki redno pomagajo v združenju in na terenu v okviru krajevnih organizacij RK. Kljub vsem preprekam in izzivom, s katerimi se trenutno soočajo, so priskočili na pomoč bolničarji/prostovoljci, ki v Splošni bolnišnici Celje pomagajo zdravstvenemu osebju pri prevozih in drugih opravilih. V novembru so pomagali razdeliti skoraj 10 ton hrane ljudem v stiski. Prostovoljci krajevnih organizacij RK v teh razmerah, ko so obiski in kontakti zelo omejeni, niso pozabili na svoje člane, predvsem na starejše. Redno jih pokličejo po telefonu in jim nudijo oporo, dokler jih ne bo mogoče obiskati. Na dom jim prinašajo tudi hrano in zdravila. Projekt Prostovoljci, temelj organizacije v okviru javnega razpisa Razvoj in profesionalizacija NVO in prostovoljstva 2019 financira Ministrstvo za javno upravo Slovenije. V prazničnem času so družbeno odgovornost pokazala številna podjetja in posamezniki. Lokalni podjetji v sodelovanju z žalskim združenjem želita v prazničnem času obdariti starejše ljudi, ki so socialno ogroženi, s humanitarno akcijo. Za obdarovanje otrok v Savinjski dolini pa bo med prazniki poskrbela Dobra vila s Polzele, ki se bo letos potepala tudi v Žalcu. Mlade prostovoljke iz Krajevne organizacije RK Polzela že tretjo leto zapored s projektom Dobra vila skrbijo za obdarovanje najmlajših in najranljivejših v savinjskih občinah ter tako v veselem decembru poskrbijo za otroške nasmehe. Število okuženih se zmanjšuje T.T. Med domovi za starejše v dolini je v zadnjem mesecu z okužbami s covidom-19 gotovo najbolj obremenjen Dom upokojencev na Polzeli, a tudi tam se okužbe počasi umirjajo. Medtem ko je število okuženih začelo naraščati na začetku meseca in je bilo še 16. decembra okuženih 83 stanovalcev in 18 zaposlenih, pa se zdaj stanje umirja. Kot je povedala direktorica doma Eva Lenko, je bila statistika za 19. december naslednja: 56 okuženih stanovalcev (od tega jih je 6 v Splošni bolnišnici Celje, 1 v Golniku) in 11 okuženih delavcev. »Na srečo so okužbe v večini primerov v mili obliki. Zato ni nič čudnega, da se tudi stanovalci v rdeči coni počutijo dobro. Obiski se izvajajo, priboljške sprejemamo.« Sicer pa domu vseskozi stojijo ob strani prostovoljci Civilne zaščite Polzela, Karitasa Polzela in KO Rdečega križa Polzela in jim pomagajo tako s svojim delom kot tudi z materialnimi dobrinami. Minuli četrtek se je ekipi pridružila Ala Adamia, zdravnica prostovoljka. Zaradi epidemije jih letos v začetku decembra ni obiskal sveti Miklavž, so pa za darila, sadje in jogurte poskrbeli v Župnijski karitas Polzela. Minuli petek pa jim je Neža iz Študentskega kluba Žalec dostavila praznične voščilnice, ki so jih za varovance doma izdelali mladi člani kluba. V klubu so se s tem pridružili vseslovenski akciji “Mala pozornost za veliko veselje”. Varovancem pa so ob negi in vsem, kar zanje počnejo zaposlenih v teh težkih razmerah, še kako pomembni pomoč in tudi drobne pozornosti, ki so dokaz velike solidarnosti različnih ljudi, skupin in generacij. Naši odnosi so na veliki preizkušnji T.T. Gostja pogovorne oddaje Covid-19 kot izziv na Savinjski televiziji je bila 11. decembra doc. dr. Sara Jerebic, specialistka zakonske in družinske terapije. Vesel božič in srečno 2021! DELOVNI ČAS PON.-PET.: 7.00-20.00 SOB.: 7.00-12.00 T E L . : 0 3 7 1 3 1 7 7 7 referent.avtokontrolza@tehnicnipregledi.si Doc. dr. Sara Jerebic je strokovna direktorica Družinskega inštituta Bližina. Vodi individualne, zakonske in družinske terapije, od leta 2005 pa tudi skupinske terapije za ženske žrtve nasilja. V letu 2007 je zasnovala in pričela izvajati program Varen otrok ter voditi terapevtske skupine za posameznike z izkušnjo spolne zlorabe. Poleg psihoterapevtskega dela obsežni del časa namenja preventivnim dejavnostim: vodi in izvaja programe Šola za starše, Partnerske delavnice, Varen otrok, Terapija z otroki, delavnice za učence in dijake, izobraževanja za rejnike. Rdeča nit pogovora, ki ga je vodila Jolanda Železnik, posneli pa so ga v avli Doma II. slovenskega tabora, so bili naši odnosi, ki so v času epidemije posebej na preizkušnji. V drugem valu smo že skoraj dva meseca ujeti v epidemiji. Veliko je okuženih, ki so potrebni bolnišničnega zdravljenja, pa tudi mrtvih. Epidemija prinaša številne izzive, ki za posameznika predstavljajo vir stresa, vzbujajo strah in negovotovost, vplivajo na odnose. Strokovnjakinja je razložila, kako spremenjene razmere vplivajo na partnerske odnose, kaj narediti, če dva spoznata, da sta preveč različna, doživljata odtujenost in ne vidita več nobenega izhoda. Pojasnila pa je tudi, kako premostiti razlike, kako se začeti pogovarjati, kaj konkretno narediti. Ker je veliko stisk, ki jih povzroča šolanje na domu, je bila pozornost pogovora usmerjena tudi na to, kako lahko starši najbolj pomagajo svojim otrokom v zvezi s šolo, kako ravnati glede uporabe računalnikov, saj otroci veliko časa preživijo pred računalniškimi ekrani. Strokovnjaki so že pred epidemijo opozarjali na škodljive posledice, sedaj pa so računalniki in pametni telefoni za otroke edini vir povezanosti z drugimi. Koliko je preveč, kaj starši lahko naredijo? Aktualen pogovor si lahko še vedno ogledate na programu Savinjske televizije in na Youtube. V prvem adventnem tednu je bila gostja cikla pogovorov na Savinjski TV direktorica Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, s katero se je pogovarjala Jolanda Železnik. Dr. Šuster Erjavec je najprej predstavila Zdravstveni dom Žalec, njegovo organizacijo, število zaposlenih, programe, ki jih izvajajo, razvojne projekte in ambulante. Spregovorila je tudi o obremenjenosti zdravnikov. Osrednji del pogovora je bil namenjen obvladovanju trenutne situacije, ki jo kroji koronavirus. Dr. Šuster Erjavec je predstavila tudi covid točko, ki v Žalcu deluje od 24. septembra. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2020 Leto začeli kot Matjaž, končali kot Hörmann Slovenija LUCIJA KOLAR ARHIV PODJETJA Leta 2019 so ustvarili nekaj manj kot 15,6 milijona evrov prometa, kar je največ doslej (leta 2018 nekaj manj kot 14 milijonov evrov). Letos so poslovali bolje od pričakovanja zaradi epidemije, a 10 odstotkov manj kot lani. Podjetje Matjaž iz Petrovč bi letos praznovalo 30 let, potem ko je leta 2019 zabeležilo najuspešnejše leto v svoji zgodovini. Februarja pa se je lastnik podjetja Matjaž Goršek odločil, da se umakne ter podjetje preda in proda nemškemu koncernu Hörmann, sicer partnerju vseh trideset let delovanja. O tem, kaj pomeni zamenjava in kako je v posebnem letu 2020 poslovalo podjetje, ki ga je začelo pod imenom Matjaž, končalo pa kot Hörmann Slovenija, smo se pogovarjali z direktorjem v prvem in drugem obdobju delovanja Primožem Osetom. »Naš lastnik Matjaž Goršek se je odločil, da se umakne ter podjetje preda in proda nemškemu koncernu Hörmann, ki je bil naš dobavitelj in partner vseh trideset let. Podjetje je prodal v zelo »dobri kondiciji«, saj smo vsa leta poslovali uspešno, zaposlovali vedno več ljudi. Danes Vodja razvoja Franc Marovt in direktor Bogdan Kronovšek s priznanji in toplotno črpalko Adapt Toplotna črpalka Adapt je naj inovacija 2020 T. TAVČAR Z leve: Solastnik koncerna Hörmann Christoph Hörmann, direktor Hörmann Slovenija Primož Oset, vodja prodaje Hörmann za vzhodno Evropo Natalja Greenyer in nekdanji lastnik podjetja Matjaž Goršek Hörmanov terenski servis v novi preobleki nas je redno zaposlenih 80, če še dodamo pogodbene monterje, pa presežemo številko 100. Novi lastnik Christoph Hörmann je januarja ob obisku pri nas vsem zaposlenim povedal, da se uspešne zgodbe ne spreminja, in zagotovil, da bomo lahko delali tudi naprej z našo energijo in našim načinom dela, ki je tudi za koncern Hörmann navdihujoč. Konec leta lahko potrdim, če se lahko malo pošalim, da se sprememba vidi predvsem v barvi, saj smo sivordečo barvo zamenjali za modro, ter slogan »Ustvarjamo pozdrave« spremenili v »Hörmann Slovenija – ljubimo vrata«. V ostalo poslovanje pa se razen kontrolinga novi lastniki niso vmešavali,« je povedal Primož Oset, ki je sicer ocenil, da je prodaja podjetja v letošnjem letu primerna razmeram. »Do pandemije je bila prodaja dobra. Potem strah in podobno kot leta 2009, so čez noč »utihnili« telefoni. Vsako krizo vidimo tudi kot priložnost in takoj smo dodelali način prodaje preko interneta. Tam smo dodali spletne asistente, ki so jih stranke lahko kontaktirale na več načinov, povečali oglaševanje preko tiskanih medijev, bili aktivni preko socialnih omrežij, sodelovali v oddaji Ambienti na TVS in podobno. Zelo smo pogrešali sejme, saj se jih letno udeležimo vsaj pet. MOS v Celju je za nas poseben dogodek, kjer povabimo v Petrovče preko 500 poslovnežev iz različnih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije in Nemčije. Dogodek nadgradimo z ogledom naše lepe Savinjske doline, obiskom naših malih pivovarn, ogledom hmeljarskega muzeja in seveda fontane piva. Vsako leto so vsi gostje zelo navdušeni in presenečeni, kaj vse ponuja naša Občina Žalec. Vsega tega letos ni bilo in se je tudi to poznalo na prodaji skozi leto. Po prvem valu epidemije smo imeli od junija dalje zelo dobro prodajo, a se trije meseci žal ne morejo nadoknaditi. A tako je v poslu, treba se je prilagoditi razmeram, ne čakati, kaj bo, ampak se pogumno spopasti z razmerami. Je pa res, da imamo srečo, da se ukvarjamo s takšno dejavnostjo, da lahko izvajamo določene storitve nemoteno ali z nekaterimi omejitvami, saj gradbeno dejavnost, pod katero spadamo, Vlada RS ni popolnoma ustavila.« V podjetju so od vsega začetka pandemije sodelavce opozarjali, kaj morajo upoštevati, preden pridejo v podjetje, in kaj, ko so v podjetju. »Kjer je narava dela takšna, del sodelavcev dela od doma. Seveda pa montaže, servisa, logistike in podobno ni možno delati na tak način. V pisarnah je samo ena oseba. Veliko predavalnico in sejno sobo smo »uporabili« tudi za sodelavce, da lahko delajo na primerni razdalji. Na delo prihajamo v časovnih zamikih, da ni druženja. Prezračujemo prostore, nosimo maske, razkužujemo roke, se držimo razdalje, merimo temperaturo – skratka pazimo, kolikor se da, saj si usodo krojimo sami, da nam ne bo potrebno zapreti podjetja zaradi covida. Moram pohvaliti sodelavce, da smo »zaenkrat« dobro krotili virus in da proces dela poteka skoraj nemoteno.« Kljub temu da so nekaj okužb v podjetju imeli, so se temu uspešno prilagodili in prebrodili, čeprav težko, ker je vsako delovno mesto optimizirano. Vsaka odsotnost pomeni dodatno delo za druge zaposlene. Tudi na začetku zastavljene cilje so zato nekoliki prilagodili novi situaciji, a leto bodo, kot ocenjujejo, vendarle končali bolje, kot je kazalo. »Aprila smo bili črnogledi, prestrašeni pred neznanim in tudi cilji so bili dani na stranski tir. Potem poleti, kot da ni bilo nič, z drugim valom pa ponovna streznitev in strah pred prihodnostjo. Leto 2019 je bilo za naše podjetje najuspešnejše v zgodovini poslovanja, saj smo dosegli 15,6 milijona evrov prihodka. Letos ocenjujemo, da bomo ustvarili 10 odstotkov manj. Ob dejstvu, da smo bili spomladi mesec dni »zaprti« in smo tudi sedaj, ko se pogovarjamo, zelo omejeni pri delovanju našega podjetja, bo rezultat zelo dober in cilj dosežen. Hvaležen sem svojim sodelavcem, da so zdržali vse te pritiske, strahove, negotovost in da bomo čez 2 tedna potegnili črto za še enim uspešnim letom.« V leto 2021 vseeno vstopajo optimistično. »Jaz sem vedno optimist. Zadnja leta osvežujemo ekipo, novi sodelavci dajejo novo energijo, tisti, ki so z mano že veliko let, pa so pripadni, željni dela in pripravljeni na spremembe brez »cone udobja«, in to se vidi tudi na rezultatih. Sem zelo ponosen in hvaležen, da lahko vodim takšno ekipo sodelavcev. V načrtu imamo izgradnjo novega modernega skladišča v velikosti skoraj 3.000 m2, nadgradili smo poslovno-informacijski sistem, da bomo lahko uvedli tablično poslovanje, poskušamo digitalizirati čim več procesov. Vlagamo v zaposlene, saj le zadovoljni in srečni sodelavci lahko zadovoljijo pričakovanja naših kupcev in še bi lahko našteval. Verjamem, da bomo iz te epidemije prišli boljši in močnejši.« Leto 2020 je za Kronoterm v vseh pogledih izjemno Inovativna toplotna črpalka Kronoterm Adapt je v sklopu Dneva inovativnosti 2020 prejela kar dve nagradi – nagrado Naj inovacija po izboru javnosti ter srebrno nacionalno priznanje GZS za inovativnost. V okviru Dneva inovativnosti 2020, najbolj prepoznavnega slovenskega dogodka na področju inovativnosti, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm iz Orle vasi prejel kar dve nagradi, eno mu je podelila javnost, drugo stroka. GZS je v izbor za najboljše inovacije uvrstila 43 slovenskih podjetij, ki so bili zmagovalci regionalnega izbora. Izbor Naj inovacija 2020 po izboru javnosti je potekal z glasovanjem na spletni strani GZS. Za izbrane inovacije je bilo podeljenih malo manj kot 16.000 glasov, od katerih jih je več kot 3.000 prejela toplotna črpalka Adapt. Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek: »Inovacija je namenjena vsem, zato nam je izbor javnosti velika potrditev, da nam je resnično uspelo in da smo trud ter čas vložili v pravo stvar. Glavno vodilo pri razvoju črpalke Adapt je bilo narediti najbolj prijazno toplotno črpalko, ki je v tem trenutku resnično popolna toplotna črpalka zrak-voda. Ker smo razvojno naravnani in ves čas razmišljamo, kako bi presegli svoje dosežke, kako bi izboljšali naše rešitve in storitve, že imamo nekaj idej za izboljšave. A kot pravijo, vse ob svojem času.« S črpalko ADAPT so v podjetju Kronoterm nedvomno začrtali novo pot in prihodnost toplotnih črpalk. Inovativna naprava je prilagodljiva glede delovanja, vgradnje in videza. Zasnovana je tako, da ostane nevidna in se čim bolj zlije z okolico. S pojavnostjo in hrupom ne vzbuja pozornosti, hkrati pa z izjemno učinkovitostjo (SCOP 5,2) uporabniku zagotavlja maksimalno udobje v smislu ogrevanja, hlajenja, nizke hrupnosti in nizkih stroškov obratovanja. Ena izmed najtišjih toplotnih črpalk v Evropi popolno prilagaja delovanje potrebam objekta in uporabnika ter celo vremenskih razmeram. Prvič so uporabili popolnoma novo hladivo R452b, ki ne škoduje ozonu in ima kar 67 % nižji ogljični odtis od obstoječih hladiv. Nova generacija okolju prijaznih toplotnih črpalk ADAPT je tako edina, ki ob varčni uporabi zagotavlja tudi učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Odličnost, kakovost in inovativnost toplotne črpalke ADAPT potrjujejo številne prejete nagrade, med drugim mednarodna oblikovalska nagrada Archiproducts Awards ter nagrada Big SEE v okviru Meseca oblikovanja. Izjemna učinkovitost in inteligentno prilagajanje sta pripomogla k preboju na prvo mesto v sezonski učinkovitosti v Evropi (Bafa lista - primerjava učinkovitosti 1.176 toplotnih črpalk – junij 2019). Vodja razvoja pri podjetju Kronoterm Franc Marovt je ob prejetju obeh nagrad povedal: »Zelo smo veseli, da je javnost prepoznala našo inovativnost in sem lahko ponosen na svojo ekipo. Opravili so odlično delo in verjamem, da bomo v prihodnosti še boljši. V Kronotermu vidimo še zelo veliko priložnosti za inovativnost, ker so dosedanje toplotne črpalke zelo tehnično naravnane. Velikokrat uporabnikom niso prijazne in ne nudijo dobre uporabniške izkušnje. Prav v tem vidimo še veliko priložnosti.« Kako je Kronoterm posloval v letu, ki se izteka? »Leto 2020 je za Kronoterm v vseh pogledih izjemno. Navkljub izredni situaciji na trgu smo uspeli pridobiti velike, večletne projekte, ki nam omogočajo rast tudi v teh negotovih časih. Kot razvijalec in proizvajalec imamo veliko prednost na trgu in tako uživamo zaupanje velikih svetovnih igralcev. Posledično smo tudi letos več zaposlovali, ogromno smo vložili v digitalizacijo poslovanja in optimiziranja procesov, kar bo dolgoročno imelo vpliv na naše delovanje na trgu in poslovanje z našimi poslovnimi partnerji tako doma kot v tujini. To priložnost bi tudi izkoristili in bralcem zaželeli mirne in spokojne praznike ter uspešno leto 2021«. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 12 I december 2020 Mlekarna v prilagojenih razmerah uspešna L. KOLAR V Uniforestu tudi letos uspešno ARHIV MLEKARNA LUCIJA KOLAR D. N. Tudi letos bodo v skladu z načrti odkupili skoraj sto milijonov litrov mleka in poslovali z dobičkom. Hvaležni, da poslujejo v panogi, ki je epidemiološka kriza ni posebej prizadela. V za gospodarstvo zelo posebnem letu, polnem omejitev, jo je živilska panoga, ki je opredeljena kot nujna, odprta pa je tudi trgovska mreža, ki vseskozi nemoteno prodaja živilske izdelke, odnesla še najbolje. Direktor Mlekarne Celeia Vinko But, ki mlekarno vodi že leto in pol, je povedal, da so bile potrebne prilagoditve, a da so lahko v mlekarni glede na razmere zadovoljni. »Trenutne razmere vplivajo na vse v preskrbovalni verigi. S požrtvovalnim delom pa se to ne odraža na zmožnosti oskrbovanja prebivalcev Slovenije z mlekom in mlečnimi izdelki. Rezultat poslovanja je do sedaj pozitiven in trudimo se, da ta trend ohranimo. Zahvaliti se je treba prav vsem, zaposlenim v naši mlekarni, rejcem, transportnim delavcem in tudi delavcem v trgovini, ki v danih razmerah in z upoštevanjem ukrepov pripomorejo k nemotenemu poteku poslovanja,« je povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But. V trgovinah sicer v tem obdobju ponovno opažajo večje povpraševanje po trajnejših izdelkih in večjih pakiranjih, kar lahko primerjajo s podobnim dogajanjem spomladi, ko je bila razglašena epidemija, vendar pa ne v tako izrazitem obsegu. »Veseli nas, da so kupci, po promocijskih aktivnostih zgodaj poleti, spoznali in utrdili zavedanje o pomenu podpore slovenski živilski industriji, kamor se uvrščamo tudi mi, in da pri svojih nakupih vedno bolj prepoznavajo parametre kakovosti surovin izdelkov, kot je npr. naše izključno slovensko mleko brez GSO. Trgovine sicer delujejo normalno in kupcem omogočajo sprotno obnavljanje zalog. Prav tako je nemotena naša dostava do skladišč in trgovin vseh naših trgovinskih partnerjev,« je k temu dodal Vinko But. V Mlekarni Celeia so sicer dobro organizirali poslovanje v času strožjih varnostnih ukrepov epidemije. »Takoj ob začetku epidemije smo sprejeli vrsto ukrepov na različnih V podjetju Uniforest iz Prebolda so se zaostrenim razmeram na trgu zaradi epidemije v tem letu dobro prilagodili, zato bodo po besedah direktorja Draga Pintarja dosegli še nekoliko boljši poslovni rezultat kot v lanskem letu. »V podjetju Uniforest iz Prebolda sledimo viziji, da utrdimo svojo pozicijo na področju proizvodnje gozdarske mehanizacije. Ne glede na zaostrene razmere uvajamo nove inovativne izdelke, spremembe v načinu vodenja in organizaciji, saj smo korona krizo sprejeli kot priložnost za rast povezanosti, zavzetosti in pripadnosti zaposlenih,« je o izzivu leta 2020 povedal Drago Pintar. Vinko But nivojih delovanja mlekarne in uspeli zagotoviti domala nemoteno proizvodnjo. Naš ključni fokus ves ta čas ostaja nemoten odkup mleka z vseh naših več kot 900 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije ter nemotena proizvodnja naših izdelkov.« Tudi delo v proizvodnji so organizirali tako, da je čim manj možnosti okužb, varnostni pogoji dela so pa v živilski industriji že brez epidemije zelo strogi. »Da bi se izognili širjenju okužbe, so bili določenih digitalizacijskih sprememb deležni delovni procesi, ki omogočajo delo na daljavo. A v velikem delu našega podjetja to ni mogoče. Zato smo v ospredje postavili predvsem že tako stroge varstveno-zdravstvene ukrepe, ki so nam zagotovili nemoteno poslovanje. To je bila zagotovo najboljša naložba v uresničitev načrtov, ki jih imamo.« V prvem valu so bile težave s kopičenjem velikih količin mleka, tokrat teh težav ni. Vinko But je o tem povedal: »Odjem mleka, za katerega s ponosom pravimo, da je najboljše mleko slovenskih kmetij, edino brez GSO v Sloveniji, poteka ves čas nemoteno, na kar smo izjemno ponosni in hvaležni vsem, ki so vpeti v ta proces. Primerno smo se organizirali, zato proizvodnja poteka nemoteno. Prizadevali si bomo, da tako tudi ostane. V tem trenutku je naša glavna skrb, da vse mleko predelamo v produkte, ki bodo na voljo slovenskim potrošnikom.« V tem smislu direktor Mlekarne Celeia Vinko But ob iztekajočem letu tudi poslovanje mlekarne v letošnjem letu glede na zastavljene cilje ocenjuje kot dobro: »Glede na razmere smo lahko zadovoljni. Letošnji rezultat je posledica ukrepov, ki smo jih na ravni poslovanja celotne mlekarne implementirali lani. Razvijamo nove izdelke in se z njimi pripravljamo na prihodnost. Smo marketinško in prodajno aktivni, negujemo odnose z zadrugami in našimi kmeti, pridelovalci mleka. Poleg tega bomo letos odkupili skoraj sto milijonov litrov mleka, kar je po načrtih, in poslovali z dobičkom.« V Mlekarni Celeia so ob koncu leta izdali tudi letni koledar 2021, ki so ga poimenovali Utrinki mlečne ceste 2021. Ustvarili so ga skupaj z dobavitelji mleka in z udeleženci na družbenih omrežjih, prinaša pa foto utrinke iz »zelene doline«, kjer se v sodelovanju z 900 kmetijami začenja mlečna cesta in se nadaljuje vse do mlekarne in njihovih mlečnih izdelkov. Drago Pintar To jim je gotovo uspelo tudi zaradi dejstva, da obolelih v podjetju skorajda ni bilo. »Vsi zaposleni so resno sprejeli vse ukrepe za preprečevanje obolelosti. »Upoštevali smo vsa priporočila NIJZ in vlade. Zahvala gre vsakemu sodelavcu posebej, ker so se in se obnašajo odgovorno do sebe, podjetja in družbe.« A ob prvih informacijah o kovidni nevarnosti so bili precej bolj zaskrbljeni. »Če se spomnim meseca aprila, situacije v Italiji, informacij italijanskih kupcev o stanju v državi, zaporah, omejitvah, priznam, da me je takrat zajel precejšen val pesimizma. Kako bomo prodajali sedaj, kaj nas čaka, vse polno je bilo negotovosti, vprašanj, dvomov.« Situacija, v kateri so se v podjetju znašli, je prinesla kar nekaj sprememb, na katere so se morali kar hitro prilagoditi. »Sejmi so izredno pomembni za predstavitev proizvodnega programa podjetja, a tudi za vzpostavitev neposrednega stika s kupci. Te priložnosti v letu 2020 nismo imeli. Imamo prepoznavno blagovno znamko Uniforest, ki je v teh nepredvidljivih časih izjemnega pomena. Ponosni smo na vse svoje kupce in dobavitelje, s katerimi imamo stkane pristne poslovne odnose, da smo tako uspešno kljubovali negotovim razmeram, brez sejmov, tokrat preko videokonferenc.« V letošnjem letu so tako uspeli kljub vsemu realizirati kar nekaj načrtovanih projektov. »Pridobili smo nove skladiščne poslovne prostore, skupaj z zunanjimi izvajalci smo vzpostavili sistem digitalizacije procesov v podjetju in trajnostno poslovno strategijo. Poslovni rezultat bo v primerjavi z lanskim letom nekoliko boljši. Zavedam se in sem hvaležen, da poslujemo v panogi, ki je epidemiološka kriza ni posebej prizadela. Naše poslovanje je posredno povezano z naravo, h kateri se človek vrača ob vsaki krizi,« je povedla direktor Pintar. »Moj cilj za jutri je jasen, in sicer biti pripravljen na izzive prihodnosti in obstati med najboljšimi. Vsem zaposlenim v podjetju Uniforest in njihovim družinam, našim poslovnim partnerjem in vam dragi bralci in ustvarjalci Utripa pa želim vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravo leto 2021.« Okus po najlepših praznikih Tradicionalni božični jogurt Zelene doline že enaindvajset let prinaša okus po najlepših praznikih. Vsako leto ob koncu jeseni v Mlekarni Celeia v najboljše mleko slovenskih kmetij skrbno umešajo jabolka, lešnike in cimet ter pripravijo najbolj priljubljen slovenski praznični jogurt. Tokratni božični spomini segajo v leto 1999, leto pred novim tisočletjem, ko so v Mlekarni Celeia prvič polepšali praznike mnogim z danes nepogrešljivim božičnim jogurtom Zelene doline. Vabljiv okus po praznikih in danes že enaindvajset let tradicije marsikomu pričarata lepe spomine. Le kakšni bi bili prazniki brez vonja po cimetu, okusnih jabolkih in hrustljavih lešnikih? Prav to so se takrat, pred dobrimi dvajsetimi leti, vprašali v Mlekarni Celeia in prav zato te okuse dodali v svoj tradicionalni božični jogurt. 11 Rimska 35, Šempeter v Savinjski dolini Čarovnija prazničnih okusov Božični jogurt, tako kot vsi ostali izdelki Mlekarne Celeia, nastaja iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, ki je brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Prav takšno mleko je osnova za izjemen okus jogurta, ki mu nato dodajo ščepec praznične čarobnosti in okus tradicije. ZA VAS SMO ODPRTI PON.–PET. 8.00–17.00 SOBOTA 8.00–12.00 Informacije in naročila na: 03 700 06 30, 051 326 677 Želimo vam lepe praznike, se vidimo v 2021! Vaša Optika Simona Promocijsko besedilo Luči na dreveščku prižigajo v ljudeh iskrice upanja, ki se zrcalijo v njihovih očeh. Z roko v roki in s prijazno besedo je lažje stopati še po neznanih poteh. Naj bodo vse poti tlakovane s prijazno srečo, uspehom in trdnim zdravjem v letu 2021. Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje. Kolektiv podjetja Elmar, d. o. o. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 12 ŠT. 12 11 I december november 2020 Gostinci in hotelirji med najbolj prizadetimi L. K., D. N., B., P. Dlje ko bodo hoteli in gostinski lokali zaprti, hujše bodo posledice. Zaradi ukrepov epidemije sta gostinstvo in hotelirstvo gotovo panogi, ki sta utrpeli največ škode. Nekaj gostincev in hotelirjev v Spodnji Savinjski dolini smo povprašali, kako se spopadajo s tem in kako bodo omejitve in vnovično zaprtje objektov vplivali na poslovanje. Nekaj se jih na naše vprašanje tudi ni odzvalo, kar govori samo zase, kaj si mislijo o gospodarskih posledicah epidemije. Mirko Laznik, Hiša Lisjak Tabor: »Spomladi smo bili na epidemijo in zaprtje gostiln bistveno bolj nepripravljeni kot pa, ko nas je jeseni zajel drugi val. Poleti smo lahko delali, sicer prilagojeno, a smo si naredili eno rezervo pred drugim valom. Sedaj naši zaposleni ne delajo, so na čakanju. Upamo, da si lahko obetamo pomoč države, kot je obljubila. V tem času smo naredili tudi reorganizacijo v Hiši Lisjak. Določene slabše dobičkonosne dejavnosti smo opustili, odpiramo pa novo kavarno in restavracijo v Celju, v starem Merxu, kjer smo v tem času obnavljali, nismo mirovali. Delamo tudi na novi ponudbi v gostilni Pri mamici, poročni ponudbi in seveda v celjski restavraciji Lisjak Celjski. Seveda nam je hudo, da ne moremo biti odprti tudi za praznična praznovanja, a zdravje je na prvem mestu. Zaposlenim se zahvaljujemo za potrpežljivost in smo prepričani, da bomo prišli nazaj močnejši.« Matic Kriter, vodja Hotela A, Mala Pirešica: »Prioriteta je, da ohranimo svojo vrednost na trgu, zato smo se odločili, da obratujemo v dovoljenem obsegu, tako da dosledno upoštevamo izvajanje vseh navodil in priporočil. Še posebej se trudimo, da širimo optimizem med zaposlenimi in našimi gosti. Izpad prihodka predstavlja nepredstavljivo breme, vendar smo optimistični, da bomo kmalu lahko ponovno obratovali v obsegu, ki je za nas vzdržen. Čas, ki ga imamo trenutno na voljo, namenjamo razvoju nove restavracije ob Hotelu A ter pridobivanju higienskih in trajnostnih certifikatov za Hotel A. Verjamemo, da ko bo ponovno mogoče obratovati v željenem obsegu, bomo kot skupnost še bolj povezani in bomo vse zamujeno kmalu nadoknadili.« Damjan Lamovšek, direktor Hotela Žalec: »Zaradi razglašene epidemije smo v letošnjem letu že drugič zaprti in, kakor kaže, bo tako tudi še v januarju. Na naše poslovanje to vpliva zelo negativno, čeprav lahko okrnjeno poslujemo v skladu z usmeritvami vlade. Smo pa v letošnjem letu prenovili recepcijo in delno teraso hotela. Tako kot vsi si želimo čimprejšnjega odprtja in vrnitve v normalno življenje. Prepričan pa sem, da bosta po koncu epidemije turizem in gostinstvo med najhitreje rastočimi panogami.« Darja Košenina, Picerija Jajčka Prebold: »Epidemija nas je zelo prizadela. Tega, kar se nam je zgodilo, ni nihče pričakoval. Bili smo nepripravljeni in žal se moramo boriti vsak po svoje, po najboljših močeh, kot znamo. V našem podjetju trenutno delamo zgolj za preživetje in obstoj na trgu. En lokal na Gomilskem smo bili primorani čisto zapreti, v drugem lokalu v Preboldu pa delamo okrnjeno z dostavo na dom, v podjetja in z osebnim prevzemom. Dela je precej, a žal premalo za pokritje vseh stroškov. Skoraj polovica delavcev je trenutno doma brez dela, a jim je potrebno zagotoviti mesečne plače. Na žalost je to breme na naših plečih. Država s svojimi pogoji (primerjanje letošnjega prometa z lanskim) ni prizanesljiva do večine podjetnikov, ki s tem dejanjem vlade niso upravičeni do pomoči. Edina sreča je, da smo pred epidemijo zaprosili za večji kredit, ki je bil namenjen za obnovo lokala, s katerim pa žal v večji meri krijemo izgubo, plače delavcem. Upamo, da se epidemija čim hitreje zaključi in se vrnemo na stare tire oz. da nam država končno priskoči na pomoč, kajti dolgo se ob takih pogojih ne bo dalo več zdržati. Odpuščati ne želimo, ker smo se borili za kader in ga nočemo izgubiti. Radi bi samo nemoteno delali, da bi lahko zagotovili delovna mesta zaposlenim. Ostajamo optimisti, da bo vse to kmalu za nami in da bomo končno lahko delali naprej.« Nena Kajtner, Bistro Pasijonka na Gradu Komenda na Polzeli: »Bistro Pasijonko smo odprli šele pred kratkim, in sicer 1. oktobra letos. Kot vse gostilne se tudi mi srečujemo s težavo zaradi izpada dohodka, stroške pa je vseeno treba poravnati. Na začetku, ko so nam odredili te ukrepe, smo se poskusili reševati z osebnim prevzemom hrane. Kasneje smo s prepovedjo prehajanja med občinami Pasijonko žal morali popolnoma zapreti. Takoj se je poznal upad prometa in obiska. Na novo smo ponudili poleg jedi z Prodal več kot 250 parkljev T. T. Emil Pocajt pri prodaji Miklavžev Na Miklavževo soboto (5. decembra) je bilo na žalski tržnici kljub omejitvenim ukrepom, snegu in nizkim temperaturam kar živahno. Bilo je veliko prodajalcev in kupcev, ki so si zaželeli klasičnega, »živega« vrveža. Miklavž je naredil svoje in ponudniki so bili lahko kar zadovoljni. Emil Pocajt iz Grč pri Šempetru, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, je, denimo, med drugim prodal več kot 250 parkljev. Prvič pa je na svoji stojnici na tržnici ZKŠT Žalec prodajal tudi pivo Kukec, ki je v prazničnih dneh postalo Praznični Kukec. Seveda pa so ponudniki tudi tokrat na tržnici vabili z različnimi vrstami klobas, zelenjave, vina, z domačim pecivom, pekovskimi in drugimi izdelki. rednega menija tudi malice. A se ni obrestovalo, saj je veliko mamic ostalo doma zaradi varstva otrok. Raje kuhajo, ker imajo čas za to. Pa tudi s finančnega vidika se pozna, če kuhaš sam. Očitno je, da je drugi val dosti hujši za vse in ljudje so začeli bolj paziti, kako ravnajo z denarjem. Za sladice povpraševanje ni pojenjalo, tako nam je ostalo le še naročanje in dostava sladic na dom, ki jih za nas izdeluje Atelje Q. Z možem Urošem prejemava naročila za torte in jih dostavljava na dom po Polzeli in tudi širše po savinjski regiji. Kar se tiče decembrskih zaključkov in praznovanj, so najbolj donosna za gostilne. Takrat je promet najvišji in si lahko zagotovimo rezerve za prve mesece do pomladi, ko vsi gostinci beležimo slabši promet. Mi smo seveda že imeli rezervacije za december in smo se tega tudi zelo veselili, saj bi nam “veseli december” zelo olajšal delovanje potem, ko smo ravno odprli lokal in s tem imeli precejšen finančni zalogaj. Tudi samo dogajanje na gradu bi bilo za vse pestro in zanimivo. Zelo nam je žal, da je prišlo do takšnega obdobja, in upamo, da se bodo ukrepi čim prej sprostili in bomo lahko nadaljevali z našo zgodbo v Pasijonki.« Dragica Brglez, Podjetje Brglez Vransko: »Epidemija nas je pahnila v položaj, ki si ga nihče od nas ni predstavljal niti v najhujši nočni mori. Veliko je bilo in je še vedno neprespanih noči, ko se ubadamo z mislimi in tehtamo, kako in kaj narediti. To trenutno je res boj za preživetje, žal pa ta boj izgubljamo, in sicer z vsakim dnem bolj, ko ostajamo zaprti. Večino zaposlenih smo bili prisiljeni dati na čakanje ali na delo od doma, vendar se bojim, da če se stvari ne bodo spremenile, tudi to več finančno ne bomo zdržali. Kljub zaprtju fiksni stroški ostajajo. Zame najbolj boleče je bilo, da smo bili primorani zavreči kar nekaj izdelkov in surovin, ki jim je potekel rok uporabe. Delamo samo zato, da ostajamo v stiku s svojimi strankami, da smo živi, a strah, če bomo preživeli, je vseskozi prisoten. Od treh slaščičarskih lokalov imamo odprtega samo enega v Petrovčah, kjer je možen nakup tako pekovskih kot slaščičarskih izdelkov, po dogovoru pa izvajamo tudi dostavo na dom. Zavedamo se, da je zdravje vseh nas na prvem mestu, a že stari pregovor pravi: »Brez dela ni jela.« Tako kot sedaj delamo, zagotovo ne moremo zagotoviti kruha svojim zaposlenim. Država nam pomaga, a žal to ni dovolj oziroma v določenih segmentih dodeljuje pomoč samo, če je dejavnost registrirana izključno kot gostinstvo in tukaj smo ostali slaščičarji spet prikrajšani. Trudimo se, delamo v prilagojenih okvirjih in upamo. Zavedamo se, da tale naš boj še ne bo kmalu končan, rane epidemije se še dolgo ne bodo zacelile. Letošnji december žal za vse nas gostince ne bo prav nič čaroben, nobenih praznovanj, nobenega veselega vzdušja decembra ne bomo okusili, zagotovo pa bodo novoletne želje vseh nas izrečene v duhu »vse dobro v letu 2021.« Martin Slapnik, Afrika Braslovče: »Srečni smo, da lahko delamo. Dostavljamo hrano. Ostalo, kar ne dostavljamo, pa pridejo ljudje sami iskati. Decembrskega vzdušja ni. Kar je meni čisto super. Jaz bi rekel, da je bolje, kot je bilo kadarkoli. Tempo je umirjen. Ni me strah, da ne bi preživeli. Druženje je bolj kakovostno. Prejšnja leta pa bi moral biti na treh mestih naenkrat. Bili smo slabe volje, ker nismo mogli izkoristiti vsega, kar se je ponujalo. Sedaj je več časa. Več časa imam tudi za družino. Kakor si narediš, tako imaš. Tako je vedno bilo. Ugasniti je treba radio in televizijo, pa je vse o.k. Tudi v časopisih smo zasičeni z odvečnimi informacijami. Če se ozrem v prihodnost, me je najbolj strah poletja. Kot so dejali v medijih, so nas sedaj ustavili, potem se bomo pa premetavali. Saj se bodo ljudje polenili. Že tako je vsaka generacija bolj lena. Zmanjkuje vrednot. Rad bi povedal tudi, da vsak dan v naši krušni peči spečemo pet kilogramov kruha preveč. Vsak dan ga vržemo stran. Jaz bi ga vsak dan želel podariti nekomu, ki ga potrebuje. Ampak takšni, ki ga potrebujejo, so tiho. Se nočejo izpostaviti. Če k nam pride nekdo, ki bi odkrito povedal, da je lačen in nima za malico, bi jo pri nas dobil. Brez plačila.« KMEČKA TRŽNICA PREBOLD vabi vsako soboto od 8.00 in 10.30 na dvorišče DC Marof v Dolenji vasi. 26. 12. 2020 in 2. 1. 2021 kmečka tržnica odpade! IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 12 I december 2020 13 Naši poslanci o letu, ki ga je obeležila epidemija L. K., T. T. T. T. in osebni arhiv N. P Iztekajoče se leto je bilo zelo posebno, nekateri bi ga najraje kar pozabili. v Pondorju in obnova in razširitev državne ceste Pondor–Tabor, hodnik za pešce nad avtocesto na Vranskem. Pri svojem delovanju na področju zakonodaje pa bom največjo pozornost posvečal osebam s posebnimi potrebami, invalidom, upokojencem, najšibkejšim državljanom. V letu 2021 vam iz srca želim vse dobro«. Leto 2020 je bilo zelo turbulentno tudi na političnem parketu in v slovenski najvišji politiki. Poslance, ki zastopajo našo dolino, Nika Prebila iz LMŠ, Aleksandra Reberška iz NSI in Ljuba Žnidarja iz SDS, smo vprašali, kaj menijo, da je njihov največji letošnji prispevek v slovenskem parlamentu, ki je prinesel tudi nekaj dobrega za Spodnjo Savinjsko dolino. Povedali pa so nam tudi, kaj si glede na izkušnjo epidemije želijo v letu, ki prihaja, in za kaj si bodo prizadevali. Nik Prebil, poslanska skupina LMŠ: »Leto 2020 je bilo drugačno, žal tudi takšno, da bi ga najraje kar pozabili. Zgodili sta se tudi menjava oblasti in še vedno trajajoča zdravstvena kriza. Dovolite mi, da se za trenutek vrnem v začetek tega leta, ko je LMŠ kot vodilna stranka vlade Marjana Šarca krojila državno politiko. Državne finance so bile zdrave, proračun je imel presežek, v družbi se je čutil optimizem. In četudi je bila vlada manjšinska, so (bili) dosežki za ljudi otipljivi. Ne pozabimo, v prejšnji vladi smo v celoti davčno razbremenili regres, zaradi katerega vsak državljan prejema višji neto regres, povišali smo sredstva socialne varnosti in razbremenili dohodnino. V celoti smo odpravili varčevalne ukrepe družinske politike, se borili tako za starejše kot tudi za mlade, in to počnemo še naprej. Na vse to sem zelo ponosen. V splošnem pa velja: vedno je moč narediti tudi več. A na koncu je bilo, žal, glasov premalo, iskanje kompromisov za vsako ceno pa bi pomenilo sprejemanje polovičarskih rešitev. Z menjavo vlade je LMŠ postala največja opozicijska stranka. Ostajamo zvesti svojim načelom in se zavzemamo za dobrobit vseh. Sam v parlamentu zagovarjam to, kar mislim, da je prav. Prisluhnil sem staršem bolnih otrok in uspelo nam je zagotoviti, da bodo lahko starši v bolnišnici brezplačno sobivali s svojim bolnim otrokom, starim do 14 let. Se bom pa še naprej zavzemal, da bi to starostno mejo povišali in trajnostno uredili. Ljubo Žnidar, poslanska skupina SDS: Nik Prebil, poslanska skupina LMŠ Aleksander Reberšek, poslanska skupina NSI Ljubo Žnidar, poslanska skupina SDS Zavedam se pomena lokalnega okolja in okraja Žalec II., kjer ste me izvolili, zato sem z župani redno v stiku, prav tako z občankami in občani. Pred kratkim smo v parlamentu soglasno sprejeli Zakon o finančni razbremenitvi občin, ki občinam prinaša pomembne prihranke, nastal pa je še v času vlade Marjana Šarca. V Spodnji Savinjski dolini je bilo realiziranih tudi več infrastrukturnih projektov – zagotavljanje poplavne varnosti, ureditev lokalnih in regionalnih cest, krožišče v Dolenji vasi v Preboldu … Prav tako sem k državnima proračunoma za prihodnji dve leti vložil več dopolnil, povezanih z zagotavljanjem sredstev za projekte v Spodnji Savinjski dolini. In za dobrobit vseh si bom prizadeval še naprej. Kaj nam prinaša prihodnost? Vsekakor pomembne izzive. Ker se Aleksander Reberšek, poslanska skupina NSI: no sobivanje staršev v bolnišnici z otrokom do 14. leta. Še več, s pristojnim ministrstvom pripravljam dopolnilo, da bo brezplačno sobivanje omogočeno staršev vseh otroki s posebnimi potrebami, brez starostne omejitve. Zelo sem vesel, da bomo po dolgotrajnih prizadevanjih v naslednjem letu na Vranskem končno dobili še eno zobozdravstveno ambulanto za odrasle. Na infrastrukturnem področju se nam kmalu obeta ureditev hodnika za pešce ob državni cesti Ločica–Šentrupert v naselju Prekopa. Rekonstrukcija mostu v Letušu, izgradnja krožišča in križišča pa že potekajo v skladu s terminskim načrtom. Septembra sva se z županom Prebolda pogovarjala o stanju državnih cest v Občini Prebold. Po ugotovitvi, da je najbolj poškodovan odsek na cesti Prebold–Trbovlje, smo že kmalu za tem uredili del tega odseka, s preostankom nadaljujemo spomladi. Vesel sem, da v Novi Sloveniji držimo obljubo, da bomo delali za vse ljudi, in to vestno izpolnjujemo – korak za korakom. Za leto 2021 si želim, da bi prebivalci Spodnje Savinjske doline živeli čim bolj kakovostno. Upi so položeni v razvoj doline. Želim si čim več obnovljenih cest, začetek gradnje suhega zadrževalnika na Merinščici (projekt se po 13 letih končno premika naprej, predstavlja pa poplavno varnost za polovico doline), obnovo ceste Polzela (Andraž)– Velenje, križišče v Parižljah, rondo »Naj vam ob prihajajočem letu 2021 zaželim predvsem vrnitve v normalnost, zdravja in osebnega zadovoljstva.« spreminjajo časi, se spreminjamo tudi mi. Resnično upam, da smo se iz vsega tega nekaj naučili, da je v marsikaj treba vlagati pravočasno, še preden se zalomi, in da ne smemo popuščati, ko gre za zaščito temeljnih vrednot, ki so v času krize še posebej ranljive. Naj vam ob prihajajočem letu 2021 zaželim predvsem vrnitve v normalnost, zdravja in osebnega zadovoljstva.« Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ki ga namenimo družini, prijateljem in vsem, ki so nam blizu. Srečen in lep božič, v novem letu pa obilo lepega, predvsem zdravja, osebnega zadovoljstva, novih idej in doseženih ciljev. Srečno Aktivno Brezskrbno 2021 Svetniška skupina Stranke Alenke Bratušek v OS Občine Žalec Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino »Letošnjega leta ne moremo primerjati z nobenim drugim in iskreno si želim, da se s tako zahtevnimi preizkušnjami v prihodnosti ne bi več srečevali. Ob zaključku leta bi tako rad izpostavil predvsem dobre stvari, pri katerih sem neposredno sodeloval in ki jih boste lahko pozitivno občutili tudi vi, drage državljani in državljanke. »Za leto 2021 si želim, da bi prebivalci Spodnje Savinjske doline živeli čim bolj kakovostno.« Ustrezno financiranje občin je ključno za regijski razvoj in razvojni preboj občin. Vse slovenske občine bodo imele letno približno 71 milijonov evrov več sredstev za zagotavljanje višje kakovosti življenja občanov. Občinam Spodnje Savinjske doline bo za leti 2020 in 2021 zagotovljenih 3.335.426 evrov dodatnih sredstev. Vlada je na decembrski seji odločila, da se prostovoljnim gasilskim društvom zaradi izpada prihodkov v letu 2020 iz proračuna zagotovi sredstva za nakup opreme in gasilskih vozil. Skozi takšne odločitve se še bolj kaže, da smo tako jaz kot minister za obrambo Matej Tonin in državni sekretar Damijan Jaklin zavedni gasilci. Svojo največjo zmago vidim v dogovoru, da je od sprejetega PKP6 naprej omogočeno brezplač- »V letu, ki se od nas poslavlja, je bila na prvem mestu skrb za zdravje. Sprejetih je bilo 6 protikoronskih ukrepov v vrednosti 5,2 milijarde evrov za pomoč državljanom in gospodarstvu. V pripravi je sedmi paket v vrednosti 400 milijonov. Vesel sem, da sem lahko ponovno prispeval na področju infrastrukture, ki ga pokrivam, in so zastavljeni projekti postali prioritetni. Primer je rekonstrukcija regionalne ceste Velenje–Polzela, nadalje opravljena rekonstrukcija ceste skozi Šempeter, obe krožišči v Žalcu. Protipoplavna zaščita reke Savinje Latkova vas–Letuš se je umestila v realizacijo 2021–2023, medtem ko je bil v decembru sprejet zakon o znižanju davka na motorna vozila za vse lastnike ter popolna oprostitev davka za vsa gasilska vozila s 1. januarjem 2021. Dvig povprečnin za 6 odstotkov pa znese 3,4 milijona evrov za vse občine Spodnje Savinjske doline. Potrebno je omeniti tudi pomemb- »Zato vsem nam v letu 2021 želim, da bi bili odprti za solidarnost, strpnost in zaupanje. Iz njih se gradi identiteta, ki daje družbi vrednost in prihodnost.« no povezavo Savinjske doline proti Avstriji s pričetkom del na novi hitri cesti Velenje–Slovenj Gradec. Ker smo hmeljarska dolina, sem bil zelo vesel sodelovanja z društvom hmeljarjev pri izgradnji namakalnega sistema. Smo tik pred vrati leta 2021, v katerem si bom po avstrijskem vzoru prizadeval za pavšalno obdavčitev kmetij z dopolnilno dejavnostjo in malih obrtnikov. Moja prioriteta bo zagotovo tudi izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, da gospodarstvo in zaposleni dobijo nov zagon ter vse, kar je povezano z obvladovanjem epidemije. Ob prehodu v novo leto pa ne pozabimo, kako zelo pomembna je zrela medsebojna komunikacija. Zato vsem nam v letu 2021 želim, da bi bili odprti za solidarnost, strpnost in zaupanje. Iz njih se gradi identiteta, ki daje družbi vrednost in prihodnost.« Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan, in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solz in skrbi. 14 PO DOLINI ŠT. 12 I december 2020 Učenje in delo od doma na šestih računalnikih DARKO NARAGLAV Na obisku pri šestčlanski družini Bezgovšek iz Šešč, ki pogreša šolo, šport in delo »v živo«, a si zna tudi v omejitvah krize najti prijetne izzive, tudi speči potico v krušni peči V tem korona času, ko se učenci šolajo na daljavo, so računalniki in dobre internetne povezave ključnega pomena. Če je v družini več šoloobveznih otrok, je to zajeten finančni zalogaj, saj vsak otrok potrebuje svoj računalnik, da lahko normalno opravlja šolske zadolžitve na daljavo. Vsekakor pa je tovrstno šolanje velika obremenitev tudi za starše, saj poleg svojega dela v službi in doma v veliki meri nadomeščajo tudi delo učitelja, tako da skorajda nimajo prostega časa zase in za skupne družinske prostočasne aktivnosti, z izjemo vikendov, praznikov in počitnic. Tudi v šestčlanski družini Bezgovškovih iz Šešč pri Preboldu je podobno, za nameček pa oba starša delata od doma, tako da je skoraj v istem času vklopljenih kar šest računalnikov. A družina tudi v času krize ostaja optimistična in vesela ter zna živeti lepo družinsko življenje. vreme lepo, se odpravimo v gozd, nabiramo zelišča ali pa tudi suhljad za krušno peč,« pove oče Boštjan. V času zdravstvene krize in šole na daljavo se doma šolajo vsi štirje otroci, a zdi se, da ta izziv pri Bezgovškovih dobro obvladujejo. »Kriza je tako velika, kolikor si jo sami delamo …Vsake ovire sprejmemo kot izziv in gremo lažje čez vse. Potrebno je veliko dogovarjanja in potrpežljivosti. Hvala bogu, nihče od otrok nima učnih težav in dela z lahkoto. Starejši trije so samostojni pri delu, z mlajšo pa dela žena. Je pa bilo potrebno marca kar hitro pridobiti še dva računalnika za dodatno delo. V septembru smo naročili še enega, ker bi bilo pa sedaj nemogoče delati samo s štirimi. Zjutraj se je potrebno hitro organizirati, pozajtrkovati in se dogovoriti, kdaj ima kdo kakšno konferenco. Starejši pa je tako ves čas »on-line«. Jaz delam vsakodnevno z dijaki, navadno se dogovorimo za delo, ki ga morajo Najmlajša Ana se je malo poigrala Obiskali smo jih na tretjo adventno nedeljo in pobliže spoznal njihovo življenje v času epidemije. Poleg obeh staršev, mame Veronike in očeta Boštjana, sta bila za veliko mizo v jedilnici njihove stanovanjske hiše v Šeščah pri mizi še prvošolka Ana in šestošolec Janez, ki sta skupaj z mamo izdelovala snežinke iz papirja za novoletno dekoracijo na oknih hiše in v drugih prostorih. Ostalih dveh otrok, dijaka prvega letnika Vasje in devetošolca Lenarta, ni bilo doma, saj sta si nabirala kondicijo v naravi. Veronika in Boštjan sta se preselila v Šešče, kjer sta kupila že zgrajeno novo hišo, pred 15 leti, torej v času, ko sta dobila svojega prvega sina. Veronika je v ta konec Slovenije prišla s Planine pri Postojni, Boštjan pa s kmetije iz Tremerij pri Celju. Veronika je zaposlena v zavodu Za vas živim v Celju, kjer dela kot mentorica in vodja programa PUM-O (projektno učenje za mlajše odrasle), Boštjan pa je zaposlen na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, kjer uči praktični pouk kuharstva. Otroci navdušeni košarkarji »Vsi trije fantje trenirajo košarko v KK Prebold, in to že 6 let. Kar nam ostaja prostega časa, ga navadno izkoristimo za pohod na kak hrib. Sicer pa je tega časa res zelo malo. Ko potekajo košarkarska tekmovanja, smo navadno »terenski«, ker fante vozimo na tekme. A to ni nič obremenjujoče, saj po navadi izkoristimo čas še za druženje in za izlet. V teh časih pa se lotimo kakšne družabne igre (Catan), fantje igrajo šah. Če je opraviti, nato individualno delajo, ob koncu pa se še dobimo, da preverimo. Žena se s službenim delom prilagaja glede na delo prvošolke. Svoje delo opravlja navadno v popoldanskem in večernem času. Je pa res, da so se v »Z ženo se večkrat sprašujeva, kako je tistim, kjer se v družini ne razumejo, kako tam preživljajo dneve in kakšne stiske doživljajo otroci, kako je najstnikom, ki bi si želeli družbe vrstnikov, pa tega ne smejo. Tu se dela velika škoda generacijam mladostnikov. Ko opazujeva svoje najstnike, meniva, da najbolj pogrešajo socializacijo s sovrstniki.« njeni službi dogovorili, da ji ni treba delati z mladimi on-line, ampak da opravlja načrtovalno delo, pripravlja gradiva, poročila, delavnice. So dnevi, ko je doma kaotično, a tudi tega smo se že navadili. Kosila si tedensko načrtujemo, ob vikendih tudi kaj pripravljamo, da se med tednom samo pogreje. Predvsem pa smo se prilagodili, da ni vse vedno oprano, pospravljeno,« z nasmehom pove Boštjan. »Smo pa lahko hvaležni, ker živimo v hiši. Ne moremo si predstavljati, kako je sedaj tistim, ki so v majhnih stanovanjih, kako se oni soočajo s tem, da ne morejo nikamor. Mi smo lahko samo hvaležni, da smo lahko zunaj na svojem dvorišču. Z ženo se večkrat sprašujeva, kako je tistim, kjer se v družini ne razumejo, kako tam preživljajo dneve in kakšne stiske doživljajo otroci, kako je najstnikom, ki bi si želeli družbe vrstnikov, pa tega ne smejo. Tu se dela velika škoda generacijam mladostnikov. Ko opazujeva svoje najstnike, meniva, da to najbolj pogrešajo socializacijo s sovrstniki. Žena, ki dela z mladimi brezposelnimi, opaža, da mladi, ki so v stiskah, najbolj pogrešajo socialne stike – torej pogovore z nekom, ki mu zaupajo, z nekom, ki ga radi srečajo. Tako se stiske mladih še poglabljajo in delajo se velike vrzeli v njihovem duševnem zdravju. Najbrž si tudi nihče ne zna predstavljati, kakšne posledice za mlade bo ta kriza pustila na področju zdravja, ker je trenutno večina športnih panog prepovedana. Mladi presedijo veliko časa za računalnikom …« Letos v akciji Gremo v hribe Med pogovorom je pod spretnimi rokami obeh otrok in mame Veronike ter s pomočjo škarij nastalo že lepo število papirnatih snežink, Ana pa je preizkusila tudi, kako letijo po zraku in jih s pihanjem poslala proti očetu Boštjanu, ki je sedel nasproti nje. Prav prisrčna igrivost, ki me je tudi spodbudila, da sem zakonca pobaral, kako dojemata in uživata svoje starševsko poslanstvo. »Vedno sva si želela veliko družino in nikoli nisva razmišljala posebej o najinem poslanstvu. Pomembno nama je, da otroci izkoristijo svoje potenciale, da ne »zaspijo« in se zlijejo z večino. Želiva, da najdejo tisto, kar jih bo v življenju osrečevalo. Časa zase še nimava, a verjameva, da bo tudi to enkrat prišlo. Sedaj pa so v ospredju otroci. Če ne vlagaš v njih, ne bodo tudi nič poželi. Sicer pa je potrebno ujeti in se zahvaliti za vsak lep trenutek in v tem uživati. Mi poskušamo imeti čim več takih trenutkov in tudi v letošnjem letu jih ni manjkalo. Med drugim smo se aktivno vključili v akcijo Pivovarne Laško Gremo v Hribe in obiskali 12 vrhov s širšega seznama, kolikor jih je potrebno za uspešno izpeljano transverzalo. Ta korona čas pa smo izkoristili tudi za pozidavo zunanje krušne peči, kar sem nameraval že dalj časa, saj sem doma s kmetov, kjer se je pekel kruh v krušni peči vsaj enkrat na teden. Z veseljem ga sedaj pečem tudi jaz. V tem prazničnem času pa pride na vrsto tudi potica in še kaj drugega …« poudari Boštjan. Na Festivalu potic Boštjan kot profesor praktičnega pouka s svojimi dijaki ob velikonočnem času že vrsto let sodeluje na Festivalu potic v Preboldu. Z izdelki navdušuje ocenjevalno komisijo in prejema zlata priznanja. »Letos festivala zaradi epidemije ni bilo, zato bi si želel, da bi s svojimi dijaki lahko pekli skupaj za božič, a kot kaže, to ne bo mogoče. Vsako leto dijake že jeseni informiram o sodelovanju na različnih tekmovanjih. Tudi lansko šolsko leto je bilo tako. Vendar so nam večino tekmovanj odnesle razmere. Upamo, da bo v prihodnje bolje. Tekmovanje v peki potic se je dobro prijelo. Navduševali so komisijo z izbiro različnih novitet pri testu in nadevih. Tako smo vsako leto dostavili v ocenjevanje preko 30 potic. Veselje ob takem uspehu Družina med počitkom na enem od osvojenih vrhov v akciji Gremo v hribe je motiv za nadaljnje delo v stroki,« pove Boštjan in doda: » Zelo bi bili veseli, če nam bi razmere dopuščale, da se vrnemo v šolo, v naš drugi dom. Dijaki radi sodelujejo pri praktičnem pouku, saj so zato izbrali ta poklic. Peka potic ima pred prazniki še poseben čar, vonjave, ki napolnijo šolo po svežem pecivu in poticah, v človeku vzbudijo občutek domačnosti, topline, doma, veselje. Prav to smo prenašali tudi v Dom ob Savinji, kamor smo s skupino dijakov redno zahajali že nekaj let ob božiču in pred veliko nočjo, da smo starostnikom »Najbrž si nihče ne zna predstavljati, kakšne posledice za mlade bo ta kriza pustila na področju zdravja, ker je trenutno večina športov prepovedana. Mladi presedijo veliko časa za računalnikom …« je, kako se speče res dobra potica in kakšen je recept. »Vedno izberem kakovostne sestavine, če se mi mudi, zamesim testo po občutku, ne kompliciram in ne tehtam, pa vedno uspe. Nadeve izberem po željah domačih, sam prisegam na skutino ali orehovo. Za posebne priložnosti pa upoštevam recepturo in sestavine stehtam. Tako zagotovim vedno enak izdelek. Posebnost je potratna potica, ki poleg veliko sestavin zahteva še malo več zbranosti in potrpljenja. Tudi drugim priporočam upoštevanje recepta. Če se tega lotevajo prvič, pa sploh,« poudari sogovornik in razloži postopek za dobro potico. »Pozornost namenim kakovostni moki, kupim jo v mlinu Plaskan, potem so tu domača rumena jajca, tudi račja so super, imajo bolj rumeno barvo, maslo, sladkor, vanilja, limonina lupina, rum, mlačno mleko in sveži kvas. Ko kupujem orehe, preizkusim, da niso žarki ali zatohli, če ne, je vse zaman. Oblika potice – prava Za računalniki Andrejeva orehova okrogla potica pričarali praznično vzdušje. Gre za pravo medgeneracijsko sodelovanje. Letos seveda tega ne smemo.« slovenska je okrogla. Ravne potice so prišle z uporabo emajliranih in aluminijastih pravokotnih pekačev, seveda je vsaka prava, če je narejena z dobrim namenom in z »ljubeznijo«, bi rekla naša pokojna profesorica gospa Jožica Štruk,« še zaključi Boštjan, ki se je letos v okviru projekta Erasmus usposabljal v Italiji, v restavraciji La Taverna , v kraju Colloredo di Monte Albano. V zvezi s tem še pove: »Delo v taki restavraciji ti da novo širino in pogled na lokalno in domačo kulinariko v moderni preobleki. Prodaja zgodbe z lokalnimi dobavitelji in kmeti, ustvariti prodajno uspešnico in dobiti Michelinovo zvezdico. Načrtujem še več takih udeležb v Franciji in v skandinavskih državah, s katerimi ima naša mednarodna pisarna SŠGT pogodbe o sodelovanju.« Od družine Bezgovšek odhajam z res lepimi občutki, vesel in zadovoljen, predvsem pa prepričan, da je to družina, ki bi lahko bila marsikomu za zgled. Iz domače krušne peči Epidemija je naredila svoje, bo pa vsaj delček užitkov ob peki potic z dijaki Boštjan podoživljal v krogu svojih domačih, kot je to pri njih že običaj. »Doma pečemo potice skupaj z otroki, Lenart zamesi testo, Ana maže nadev in si oblikuje svojo majhno potičko. Če zamesimo kruh, pa lahko pripravijo vsak svojo »štručko. Letos bo še posebej zanimivo, saj bomo potice prvič spekli v krušni peči, kar bo zame še posebno doživetje in dodaten izziv, saj je v krušni peči, v tej »korona« peči še nisem pekel,« z nasmehom reče Boštjan in mi kasneje ob odhodu tudi pokaže to svojo peč, poleg nje pa še eno za žar. Boštjana še vprašam, ali nam lahko pove, glede na svoje znanje in izkušn- PO DOLINI ŠT. 11 12 I november december 2020 15 Za praznike (tudi) letos doma DARKO NARAGLAV, BINA PLAZNIK Ali bodo praznike v času omejitev praznovali kako drugače kot prejšnja leta, smo povprašali v tokratni anketi. Kako bo z darili? Jih bodo zaradi večinoma zaprtih trgovin kupili po spletu ali sploh ne in kako bodo voščili svojcem, prijateljem? To nas je zanimalo v času, ki bi nas moral zaradi tega, ker smo več doma, še bolj povezati. Tudi omejitev na občine bo preprečila, da bi se za praznike dobile širše družine, so nam povedali. Preberite, kaj še menijo naši anketiranci. Anica Horvat, Žalec: »Za naju z možem ne bo bistveno drugače kot v minulih letih, saj sva običajno silvestrovala doma, ob televiziji, penini in dobrotah, ki sem jih pripravila za slovesno silvestrsko večerjo in tako pričakala novo leto. Letos bo podobno tudi na božični večer in na sam božič, saj otroci živijo vsak v drugi občini in bomo zaradi prepovedi prehajanja mej in preprečevanja širjenja virusa vsi raje ostali doma in komunicirali preko telefona. Sicer pa božični večer praznujemo na tradicionalen način, tako kot smo vajeni od staršev, s postavitvijo in okrasitvijo smrečice in jaslic. V tem času, ko je vse bolj turobno, bo to opravilo prišlo še bolj do izraza. Sicer pa moramo potrpeti in upajmo na najboljše.« Mojca Pečovnik, Prebold: »Božične in novoletne praznike v glavnem preživljamo doma v krogu družine. Kako bo letos, še ne vem, saj sin z družino biva v drugi občini, tako da bomo praznovali najbrž vsak zase. Bomo potrpeli, če bo treba, in si na drugačen način polepšali ta praznični čas. Me pa mori, da nikamor ne moreš iti. Recimo, hudo mi je, ker nisem mogla iti na grob svojih staršev v Ljubljano že več kot dva meseca in tudi za te praznike, kot izgleda, to ne bo mogoče. To zapiranje mej med občinami se mi zdi nepravično, saj so občine različno velike. Me zanima, kaj bi se zgodilo, če bi Ljubljano razdelili na več občin, kot je to bilo nekoč. Sicer pa to je že druga tema.« Andrej Kerec, Celje: »Ta veseli december in prazniki letos žal ne bodo takšni, kot smo jih bili navajeni v preteklosti, ko smo se lahko sproščeno veselili in zabavali tako v podjetju Mikropis v Žalcu, kjer delam, kot doma. Letos bomo praznovali lahko le v ožjem krogu. V preteklosti smo se vsaj za božič zbrali v razširjeni družinski sestavi, letos pa zaradi prepovedi prehajanja občinskih meja tudi to ne bo mogoče. Vsekakor upam, da bo kmalu bolje in da nam bo novo leto ali vsaj obdobje po tem, ko se bomo imeli možnost cepiti, prineslo nazaj nekdanje čase. Do takrat pa se nedvomno velja paziti in se držati predpisanih ukrepov.« Hani Zamuda, Tabor: »Vsako leto sva z možem za te praznike »pobegnila« iz Slovenije. Se pravi, da sva šla malo na Jadran s turistično agencijo. Tam smo skupaj z ostalimi »zajadrali« v novo leto. Tako je bilo zadnjih sedem ali osem let. Letos pa bova lepo doma, in to sama, saj so otroci v drugih občinah in zaradi omejitev ne bomo mogli skupaj nazdraviti novemu letu. Vsekakor pa si bova s kozarcem penine in dobro silvestrsko večerjo naredila prijeten večer ob televiziji. V tem času nam res manjka druženja, ki smo ga bili vajeni v preteklosti tudi v okviru našega turističnega društva. Vendar pomembno je, da se pazimo, da ostajamo zdravi in srečni.« Zlatko Štante, Kasaze: »Letošnji prazniki bodo bolj žalostni, saj otroci ne smejo domov zaradi omejitve na občine. Domov tako ne bo hčerke z družino, ki živi na Ptuju, zato nas bo precej manj kot v preteklih letih. Sicer je doma še druga hčerka, tako da bomo lahko skupaj praznovali božič in novo leto. V preteklosti smo za božič bili skupaj, na silvestrovo pa sva običajno bila z ženo sama in sva si naredila praznovanje, kot sva hotela. S tega vidika ne bo bistveno drugače kot včasih. Je pa res, da že pogrešamo nekdanje čase, ko nas ni nič omejevalo. Morda bi tudi letos kljub koroni lahko bilo drugače, a žal se nekateri ne držijo ukrepov, virus pa se še vedno širi.« Zdenka Pikel, Šešče: »Božično-novoletne praznike običajno praznujem skupaj s celotno najino družino. Letos pa bova z možem kar sama, ker hčerka z družino živi v Slovenski Bistrici. Zaradi prepovedi gibanja preko občinskih in pokrajinskih meja obiski niso dovoljeni. Sicer mislim, da je bilo to treba storiti zaradi preprečevanja širjenja okužbe in bomo že potrpeli ter komunicirali in se videli, tako kot že sedaj, preko telefona in računalnika. Z možem si bova pa vseeno naredila praznično vzdušje tako za božič kot za silvestrovo. Nekaj sva že okrasila, nekaj še bova, pekle pa se bodo tudi razne dobrote in nama po tej plati ne bo nič manjkalo.« Nika Dobnik, Tabor: »Moram reči, da v tem prazničnem decembru pogrešam svoje prijatelje in prijateljice, s katerimi skupaj študiram v Mariboru. Šolanje poteka na daljavo in se tako lahko slišimo le po telefonu ali preko računalnika. Sicer pa je to šolanje na daljavo drugačno kot v živo. Nekako nisi toliko pri stvari in posledično tudi osvojeno znanje ni takšno, kot bi bilo sicer. Ob praznikih sem tudi doslej bila večinoma doma v krogu domačih, tako da glede tega ni bistvene spremembe, razen tega, da smo prej praznovali skupaj kot razširjena družina z babico in teto, letos pa bomo najbrž skupaj samo ožji družinski člani.« Luka Zupanc, Šešče: »Pravzaprav ne bo letošnje praznovanje nič drugačno kot v prejšnjih letih, saj tako božični večer kot silvestrovo preživimo skupaj z družino. Imam dva otroka in skupaj z njima z veseljem preživljamo ta praznični čas. Na božični večer in na silvestrovo seveda pripravimo praznično večerjo in se imamo lepo. Tako bo tudi letos. Je pa res, da vsi že pogrešamo aktivnejše športno udejstvovanje, čeprav smo veliko v naravi in smo prehodili že vse okoliške hribe, a to je le del tistega, kar bi še želeli početi. Sam delam od doma, tako da me ta korona kriza toliko ne prizadeva. Je pa za marsikoga to zelo stresno. Upajmo na najboljše.« Lotti Dobnik, Polzela: »Praznike bomo seveda praznovali, saj je božič za nas najlepši čas leta. Do sedaj smo ga praznovali z najbližjimi. Zdaj pa ga bomo zaradi izrednih razmer vsak zase, a bo vseeno lepo. Kot vsako leto z mami najprej pripraviva božično večerjo. Nato se usedemo za mizo, si izmenjamo par besed, sledi ogled božičnih filmov ali pa glasbenih oddaj, saj imamo radi glasbo. Nato nas pod smrekico pričakajo darila, ki jih vsi z veseljem odpiramo in se ob tem veselimo. Ja, v današnjih časih vse poteka preko spleta. Tudi darila smo že naročili prek spleta. Nekatera so že prišla, zato jih potem skrbno skrijemo, da je za praznike še večje veselje. Tudi svojcem in prijateljem bomo voščili na daljavo, prek spleta, v pisni in tudi v video obliki. Maja Laznik, Braslovče: »Kot vsako leto bom tudi tokrat prijateljem in sorodnikom poslala novoletne voščilnice kar po navadni pošti. Nikoli nisem bila zagovornica bogatega obdarovanja in drenjanja v nakupovalnih centrih, zato letos tega ne bom pogrešala. Bo pa zagotovo manjkalo druženje s prijatelji. Manjkala mi bo tudi tradicionalna silvestrska predstava v gledališču.« Dr. Darja Feizpour, Topovlje: »V bistvu letos ne bomo praznovali drugače, ker smo vedno doma in z družino. Obiščemo tudi bližnje sorodnike. Letos bomo le še videli, če bo to sploh mogoče. Zelo malo kupujemo preko spleta, zelo redko pa tudi darila. Tudi letos bo tako. Vedno poskušamo sami in iz srca narediti kakšno darilo. Že kar nekaj let pošiljamo prijateljem elektronske voščilnice, bližnje znance, svojce in prijatelje tudi pokličemo, z zelo bližnjimi sorodniki in prijatelji pa se obiščemo in si osebno voščimo ter izmenjamo darilca.« Gorazd Cizej, Orla vas: »Letošnje praznike bom najverjetneje preživel kar doma. Za božič in novo leto se bomo zbrali na večerji v družinskem krogu. Praznike bom izkoristil za počitek, ustvarjanje, sprehode, da si napolnim baterije. Novoletna voščila in čestitke pa bom prenesel fizično, če bo že dovoljeno. Drugače bom voščil prijateljem kar v elektronski obliki.« Martin Presker, Letuš: »Praznovali bomo času primerno. Doma, v krogu ožje družine. Voščimo si kar na klasičen način. Treba je vzeti v roke svinčnik in jih napisati, pa tudi prek elektronske pošte. Najlepše je osebno, ampak to za letos ne velja. Imam štiri vnuke, zato so pri nas trije dobri možje še kako živi. Prvo obdarovanje smo že imeli za Miklavža, sledi še Božiček in na koncu leta še Dedek Mraz. Treba si je narediti praznično, če ne drugega vsaj manjša pozornost mora biti.« Suzana Hribar, Žalec: »Večji del daril, predvsem za otroke, smo že nabavili preko spleta. Nekaj malenkosti, sladkarije, kozmetiko bomo pa kupili v bližnji živilski trgovini. Božične praznike bomo preživeli doma, v ožjem krogu družine. Glede na trenutne razmere pa bo letos novoletna zabava kar preko Zooma. Božična voščila bodo kot že nekaj let do sedaj v elektronski obliki, novoletno voščilo pa bo fizično izrečeno le ožjim družinskim članom. Naj bo leto, ki prihaja, srečno, uspešno, predvsem pa zdravo.« Anja Vegel, Žalec: »Letos mislim, da bom za praznike kar doma. Praznovali bomo v krogu ožje družine. Doma sicer nismo nikoli pretirano praznovali božiča in novega leta, zato tudi voščil ne pošiljam. Daril običajno ne kupujem. No, pravzaprav do sedaj jih nisem kupovala in tudi letos jih ne bom. (smeh)« Andrej Čehovin, Žalec: »Glede na to, da so letos drugačne razmere, bom praznoval kar v domačem krogu. Žlahti voščilnice po navadi pišemo prek klasične pošte, nekaj pa tudi preko elektronske pošte, a tudi osebno voščimo. Kar se tiče daril, se obdarujemo, bolj uporabne zadeve kupujemo. Če se da, kupujemo darila v trgovini, preko spleta niti ne.« 16 (D)RUŽENJA IN ZDRAVICE 2020 ŠT. 12 11 I december november 2020 Ni res, da se nismo družili D. NARAGLAV, T. TAVČAR, L. KOLAR Ob toliko časa trajajoči strogi omejitvi gibanja, in to dvakrat v tem letu, smo kar pozabili, da tole čudno leto ni minilo čisto brez druženj. Smo pa morda pozabili, zakaj smo se že družili in čemu nazdravljali, tako da se pisci opravičujemo, če smo si kakšno reč malo slabo zapomnili. Res nismo nalašč. Bistveno je, da vas spomnimo, kako to gre, ko se družimo, ko v javnosti ali v družbi nazdravimo. Kdo s kom, kako in kje, uradno ali neuradno, sploh ni pomembno, samo da ne pozabimo, da je to to. Da nas ne bo kap, če nas bodo kar naenkrat spet spustili na prostost ali pa, jejhata, se nam preveč ne utrga, ko se bo zgodilo. Potem pa nas lahko zanese in bi lahko od preveč svoboščin naenkrat počeli neumnosti. Pa še to, letos nismo imeli veliko izbora zabeleženih družabnih vsebin, zato na tem mestu objavljamo skoraj vse, ne glede na barvo, politično, versko, svetovno nazorsko prepričanje, funkcijo ali spol. Povod za tole druženje je bilo menda odprtje pediatrične ambulante v Preboldu v začetku februarja, ampak iz nezanesljivih virov smo izvedeli, da so župani za svoje občane lobirali pri direktorici ZD Žalec, da bi organizirala drive-in testiranje na različne spodnjesavinjske viruse. Takrat se je zdelo nerealno, ampak tale možganski prepih je prinesel konec septembra koronski drive-in. Dragi Janko, je rekel Koritnik, bolje pivska fontana kot vodni pitnik! Direktor županu: »Samo da korona mine, pa obnoviva na Utrip spomine. Polzelani so ugotovili, da bi radi Utrip spet vsak mesec v »kaslc« dobili.« Naj bo golaž ali obara, pa naj se javi kdo, ki ga v dobri družbi ne mara, si je rekla Nada in si skupaj z možem privoščila dobrote iz sosedove stojnice (Saj veste, pri sosedovih je vedno slajše.) Midva sva dva, prej še na žuru zunaj oba. Sploh ni pomembno, če naju spoznaš ali ne, kmalu bova v (zaprti) sobi 102. Predsednici žalskih krajevne skupnosti: »Na zdravje, na zdravje, bogve, kaj bo še letos reklo ministrstvo za zdravje. Vrčki so zakon, polni ali prazni, sploh ni pomembno, samo da v družbi s(m)o opazni.« Prva tržnica slovenskih fontan: »Midva se ne poznava, a danes »fantovšno in deklišno« imava. Skupaj se še hitro zavrtiva, ker kmalu svobodo izgubiva.« Mihec poleti: Jupi, rolam, da se mi ne zrola, svež zrak diham, to je pravi vrtec, šola. Mihec konec jeseni: Kaj je to rolanje? ŠT. 11 12 I november december 2020 Na zdravje moji Braslovčani, naj bo drugo leto tako kot lani, naj bo družba, naj bo služba, naj pivo teče od same sreče! (D)RUŽENJA IN ZDRAVICE 2020 17 Dekleta v Taboru so noge v »luft« na treningu molila, da bi si kondicijo za brezdelne čase omejitev pridobila. MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNENJ, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 Nekdanji urednik sedanji urednici na druženju ob obletnici januarja: »Draga moja urednica, slabo ti kaže, če ne boš imela pravega strica.« Ona nazaj: »Zakaj ne bi imela prave tete, ki nosi visoke pete?« MOBILNA PRALNICA, globinsko čiščenje vozil in sedežnih garnitur. Damjan Perme, s. p. Info.: 031 682 344 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) PODIRANJE in OBŽAGOVANJE DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih – odvoz. Info.: 031 786 975 Nudim UREJANJE OKOLICE, obrezovanje grmovnic, košnjo trave in kombi prevoze. Info.: 070 831 851 Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 18 KULTURA ŠT. 12 I december 2020 Letošnji jubilej bodo praznovali drugo leto D. NARAGLAV Konec oktobra bi KUD Svoboda Prebold praznovalo 110-letnico delovanja, a je posebno praznovanje padlo v vodo zaradi zdravstvene krize. Jubilejno leto so začeli zelo obetavno, saj so na oder postavili novo gledališko igro, s katero bi morali to leto gostovati po Savinjski dolini in tudi širše. Prav tako pa so imeli že lepo začrtane aktivnosti za jubilejno leto, katerega vrhunec bi bila osrednja prireditev, posvečena 110-letnemu jubileju. Epidemija je njihove načrte prekrižala. Manja Holobar Začetki delovanja društva segajo v leto 1910, ko so v Preboldu ustanovili sokolsko društvo (30. 10. 1910), ki je poleg športne močno razvilo tudi kulturno dejavnost. Tako so ustanovili knjižnico, pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo. Ko so leta 1930 kupil še kinoprojektor, pa je zaživela tudi kino sekcija. Leta 1932 je bil v Preboldu zgrajen Sokolski dom (kulturni dom). Gradili so ga Sokoli in Delavsko podporno društvo Tekstilne tovarne Prebold ter posamezni prostovoljci. Nastalo je Sokolsko kulturno umetniško društvo (SKUD). Po drugi svetovni vojni se je razcvetela gledališka dejavnost, predvsem po prihodu izjemnega in neumornega režiserja Lojzeta Frica. Po zletu v Trbovljah leta 1952 so se vsa kulturna društva preimenovala v delavsko prosvetna. Tudi preboldsko, ki se je imenovalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prebold. Pod tem imenom je društvo delovalo vse do leta 2009, ko se je po sklepu občnega zbora preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda Prebold. Leto pozneje (20. marca) so na slavnostni prireditvi ob 100-letnici razvili nov društveni prapor in skozi vse leto pripravili vrsto prireditev, posvečenih stoletnemu jubileju. Tako bi moralo biti tudi letos, če ne bi prišlo do epidemije koronavirusa. »Pogrešamo odrske deske, pogrešamo vrvež otrok in starejših na naših abonmajih, ustvarjalnih delavnicah, prireditvah. Res je, da lahko spremljamo kulturne dogodke preko raznih medijev, vendar to ni isto. Naš način življenja je bil povezan z obiskovanji vaj, druženji … In tudi vsi niso vešči spogledovanja z računalnikom.« Igralska ekipa, ki nestrpno čaka, kdaj bo lahko ponovno zaigrala in gostovala z letošnjo igro Zakonci stavkajo V društvu pa upajo, da bodo lahko svojo visoko obletnico obeležili ob letu osorej in tako dali jubileju želeno pozornost z enoletno zamudo, kar je v primerjavi s 110 leti zanemarljivo obdobje. Tako meni tudi predsednica KUD Svobode Prebold Manja Holobar, ki nam je ob tem jubileju povedala: »Leto 2020 je za nas posebno leto. Ponosni smo, da je tudi naše društvo pomemben kamenček v mozaiku slovenske in svetovne kulture. V teh letih delovanja smo se srečevali z vzponi in s padci, dejstvo pa je, da brez složnosti, dobre organizacije vsega ne bi zmogli. Še posebej nas je zaznamovalo to »posebno« leto, vendar nas ne more nič ustaviti. Treba je poiskati nove poti, kajti življenje gre naprej. Sprejeti moramo, kar nam je ponujeno. Žalosti nas predvsem to, da ne moremo deliti z ljudmi naših dosežkov. Spomladi smo premierno uprizorili veseloigro »Zakonci stavkajo«. Gledalci so bili navdušeni nad predstavo, ampak Jabolko kakovosti za Kombinirano učenje T. TAVČAR UPI – ljudska univerza Žalec je prejemnica tega priznanja za leto 2020 na področju izobraževanja odraslih. CMEPIUS, nacionalna agencija programov Evropskih skupnosti in programov mednarodne mobilnosti, že 15 let podeljuje nacionalne nagrade, tako imenovana jabolka kakovosti nosilcem projektov v okviru programa Erasmus+, ki izstopajo zaradi kakovostne zasnove in izvedbe. Na področju izobraževanja odraslih je jabolko kakovosti za projekt Kombinirano učenje letos prejela UPI – ljudska univerza Žalec. V utemeljitvi nagrajencev je zapisano: »UPI – ljudska univerza Žalec je izjemno aktivna na področju vpeljave informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zlasti kombiniranega učenja, v poučevanje odraslih. Svoje osebje intenzivno izobražuje na tem področju in ga usmerja v takšen način dela, močno je vpeta v mednarodni prostor in sodeluje v mnogih projektih, ki naslavljajo različne vidike uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Projekt z naslovom Kombinira- no učenje je primer dobre prakse projekta strateškega partnerstva, kjer je UPI – ljudska univerza Žalec nastopila kot vodilni partner. Rezultat projekta je visokokakovosten priročnik, ki skupaj z vsebinami na spremljajoči e-platformi predstavlja pregledno in praktično orodje za vse, ki se s kombiniranim učenjem srečujejo prvič ali le želijo nadgraditi svoje znanje. Narejen je po logiki izobraževanja odraslih »nič za njih brez njih« – tako so bili izobraževal- ci z različnih organizacij intenzivno vključeni v evalvacijske aktivnosti, kjer so se spoznavali z vsebino, hkrati pa tudi v času nastajanja orodja konstruktivno prispevali svoje mnenje. Projekt odlikuje tudi odlična diseminacija, ki je zaradi močne vpetosti UPI – ljudske univerze Žalec v slovenski prostor izobraževanja odraslih in vključevanja deležnikov v različne stopnje projekta dosegla domala vse organizacije, dejavne na tem področju.« sedaj smo zaprti vsak na svojem koncu. Pogrešamo odrske deske, pogrešamo vrvež otrok in starejših na naših abonmajih, ustvarjalnih delavnicah, prireditvah. Res je, da lahko spremljamo kulturne dogodke preko raznih medijev, vendar to ni isto. Naš način življenja je bil povezan z obiskovanji vaj, druženji … In tudi vsi niso vešči spogledovanja z računalnikom. Vsa ta leta smo se trudili, da smo si vzgojili svojo publiko, ki je prihajala na naše prireditve. Ko bo konec tega obdobja, bomo morali odigrati ključno vlogo, da bomo znali nagovoriti ljudi, jim pomagali pregnati strah in jih prepričati, da so naše prireditve varne. Ne smemo obupati, vse je le trenutno, čeprav na žalost ta trenutek traja malce dlje časa. Mi smo pripravljeni na novo leto. Želimo si, da bi se lahko zopet srečevali, družili in osrečevali na naših prireditvah. Ob tem bi se rada zahvalila vsem nekdanjim in sedanjim akterjem društva, ki so vsa ta leta prispevali svoj delež v delovanju in njegovem kulturnem poslanstvu. Še posebno velja izpostaviti gledališko skupino na čelu z Martino Aubreht, ki je res moja desna roka,« poudari Holobarjeva. »Že več kot 15 let, vsako sezono premierno uprizorimo gledališko predstavo za odrasle ali otroke. Res sem ponosna na vse, saj brez posameznih kamenčkov ni velikega mozaika kulturne ustvarjalnosti. Če nam letos ni uspelo tega še bolj oplemenititi, upamo na najboljše v prihajajočem letu, predvsem pa, da nam uspe oktobra 2021 uresničiti letos načrtovano praznovanje 110-letnice.« Pravijo, da upanje umre zadnje. Tudi preboldski kulturniki, ki poleg najstarejšega kulturnega društva Svobode Prebold delujejo še v okviru KD Antona Schwaba, pri Godbi Prebold, KD Marija Reka, KD Šešče in drugih društvih po vaseh, se ne bodo dali. PISMA BRALCEV Ljubiteljska kultura v času korone Kako hitro se podrejo načrti in življenje dobi nove prioritete. Pravzaprav prioriteto. Eno in edino: zdravje. To je res. Pa vendar nas ta čas, ko se ne dogaja nič, dobesedno ubija. Ubija in skrbi, kako bo po … Kako bomo ponovno »zagnali« dejavnosti, bomo še imeli energijo, bomo pridobili nazaj občinstvo … Ali bo strah naš spremljevalec? Mogoče bo kdo rekel, da smo amaterji, le kaj se sekiramo, saj ne živimo od tega. Res je, ne živimo od tega, naša eksistenca ni odvisna od naših konjičkov. Pa vendar smo na nek način odvisni od tega, kar počnemo v prostem času, kar počnemo z ljubeznijo, z zagnanostjo, hrepenenjem, z željo … Sicer tega ne bi počeli. V vseh teh dejavnostih je velik košček našega življenja, prostega časa, časa, ki smo ga podarili drugim in sebi. Svoje poslanstvo jemljemo resno, in če si zapisan ljubiteljstvu, ne glede na področje delovanja, potem ti ni vseeno. Ni ti vseeno, kako bodo dejavnosti preživele in mi z njimi. Biti aktiven član društva danes ni lahko: biti moraš računalničar, računovodja, ekonomist, komercialist, pravnik … in šele na koncu pride na vrsto dejavnost. Zakonske zahteve so namreč vedno večje in vseskozi se moraš izpopolnjevati. Ampak to smo si izbrali in prav je tako. Naša država ima neizmerno bogato in raznoliko društveno dejavnost, na vseh mogočih področjih. In ne smemo dopustiti, da bi nas in naše delo dotolkla situacija, v kateri smo se znašli. Ne smemo izgubiti volje, strasti, hrepenenja, želja. Mogoče bomo morali v prihodnje razmišljati o novih možnostih. Trenutno je alternativa splet: spletna glasba, predavanja, koncerti … Nenehno spreminjanje je zakon narave in vsekakor je prav, da tudi kultura vedno znova išče nove oblike, nove načine izražanja, je raziskovalna. Pa vendar je moje mnenje, da le neposreden stik s publiko daje kulturi življenje, jo dela ŽIVO! Pa ne le kulturo, tudi druge dejavnosti. Trenutno kulturni hrami samevajo in čakajo na boljše čase. Upamo in verjamemo, da se bomo vrnili, polni idej in energije, in ne bomo dopustili, da bosta naša življenja krojila strah in brezvoljnost. Željno pričakujemo živahno kulturno delovanje, željno pričakujemo ŽIVLJENJE. Upamo, da tudi vi. Lea Meh, Kulturno društvo Vrbje KULTURA ŠT. 12 I december 2020 Tri nagrade in priznanja za učence iz doline Obletnice in mejniki Spodnje Savinjske doline v letu 2021 (Pripravila: Karmen Kreže, Domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec) L. KOLAR Na likovnem natečaju Secesijska lepotica so prejemniki nagrad in priznanja 4 učenci osnovnih šol iz naše doline. Juna Dular, I. OŠ Žalec Likovni deli učenk I. OŠ Žalec June Dular iz 8. in Ive Topolovec iz 9. razreda mentorice Neli Šuler ter delo Gee Jazbinšek Mav iz 9 razreda OŠ Petrovče mentorice Zale Valenčak so prejemnice nagrad likovnega natečaja Gimnazije Celje Center z naslovom Secesijska lepotica. Njihova dela bodo predstavljena na študijski razstavi GCC maja 2021 in objavljena v katalogu. Polega tega je prejel posebno priznanje in si priboril udeležbo na razstavi za likovno delo tudi Juš Mežnar iz 8 razreda OŠ Braslovče z mentorico Sašo Bitenc Janko. Na natečaju Gimnazije Celje Center je sodelovalo 33 likovnih del 35 mladih avtorjev iz 12 slovenskih osnovnih šol. Tema natečaja so bile secesija in arhitekturne posebnosti poslopja Gimnazije Celje Center, ki je bila zgrajena leta 1912 in je ena redkih v celoti ohranjenih secesijskih zgradb v Sloveniji. Izdelke sta strokovno ocenili profesorici Andreja Džakušič (ki na programu umetniške gimnazije GCC poučuje risanje in slikanje) in Iva Topolovec, I. OŠ Žalec 19 Gea Jazbinšek, OŠ Petrovče Za celotno Spodnjo Savinjsko dolino: 80 let začetka II. svetovne vojne na naših tleh (6. 4. 1941) 30 let vojne za Slovenijo (27. 6. 1991) Občina Žalec: 140 let ustanovitve Požarne brambe Žalec (13. 2. 1881) 140 let Savinjske posojilnice 140 let rojstva Riharda Bergmanna (gasilec, zdravnik) 130 let vzpostavitve železniške proge Celje - Žalec - Velenje (1891, Žalec) 120 let šole v Gotovljah 120 let rojstva Franceta Oniča (rojen v Petrovčah, pesnik) 110 let nove šolske stavbe v Žalcu (današnji UPI) 110 let ustanovitve Elektrarne Žalec 110 let smrti dr. Mihaela Bergmanna (12. 12. 1911), (zdravnik, oče Riharda Bergmanna) 110 let rojstva Doreta Klemenčiča-Maja (rojen v Galiciji, akademski slikar, fotograf, publicist, partizan) 90 let rojstva Boruta Pečarja (rojen v Petrovčah, slovenski ilustrator, arhitekt, karikaturist, pisatelj) 60 let Turističnega društva Šempeter 40 let gasilskega muzeja Žalec 40 let Urške Žolnir (rojena v Celju, častna občanka Občine Žalec, judoistka, dobitnica zlate in bronaste olimpijske kolajne) Občina Polzela: 70 let rojstva Petra Kolška (rojen v Celju, sicer Polzelan, slovenski pesnik, publicist, urednik, novinar, kritik, esejist, kolumnist) Občina Prebold: 130 let rojstva Janka Kača (rojen v Preboldu – Groblja, pisatelj, padar, prvi. urednik Hmeljarja) 50 let Janka Petrovca (rojen v Celju, sicer Preboldčan, dramski igralec, novinar, prevajalec) Občina Vransko: 110 let smrti Rudolfa Vrabla (rojen pri Sv. Miklavžu v Slovenskih Goricah, 8 let je služboval na Vranskem, kjer je tudi umrl, učitelj, predsednik Savinjskega učiteljstva društva ter vranske Ciril-Metodove podružnice in mladinski pisatelj) Ta veseli dan kulture v znamenju filma L. KOLAR Juš Mežnar, OŠ Braslovče Maja Rak (ki poučuje likovno teorijo, bivalno kulturo in osnove varovanja dediščine). Ocenjevali sta kreativnost, obvladovanje likovnega jezika, likovno doživljanje, znanje in prizadevnost. Kot so zapisali v sporočilu z GCC: »Med likovnimi izdelki je bilo šest izjemnih izdelkov, ki so presegli naša pričakovanja in so bili ocenjeni z vsemi možnimi točkami, ob teh pa še trije, ki so izstopali. Odločili smo se, da podelimo šest enakovrednih nagrad in tri pohvale.« ZAČARANI ALI ČAROBNI PRAZNIKI Ja, drage in dragi moji, prazniki, ki so pred nami, so bili do letošnjega leta res čarobni. Ves mesec smo v soju prazničnih lučk »letali« po trgovinah, se sestajali ob »kuhančku« ali karkoli je že padlo, se družili na zaključkih in obujali spomine, kje smo bili lani in kam bomo šli letos. Seveda govorim za nazaj, kajti letošnji december in z njim vsi praznični dnevi so bolj začarani kot čarobni. Je pa res, da smo do sedaj preživeli še vse praznike, in ker sem optimistka, verjamem, da bomo z dobro voljo tudi letošnje. Sicer malo drugače, kot smo predvidevali in računali, verjetno na kavču, kot že vrsto letošnjih dni, vsaj nekateri. In ne pozabite, ne po svoji krivdi, kar nam je bilo z vrha tudi že oponašano. Ja, res nam je bilo lepo … to neprostovoljno poležavanje. Sicer pa, kaj nam je drugega preostalo, saj je normalno življenje zaustavljeno, gibanje in druženje pa prepovedano. Vsi vemo, zakaj je tako. Če so ukrepi, ki nam jih naš vrh, ki dela štiriindvajset ur na dan plus nadure, pa še je čas za tvitanje, nalaga, da ostanemo zdravi in da se izvlečemo iz tega začaranega kroga, potem je to pravilno in vredno upoštevanja. In tako bomo letos s kavča gledali stare filme. Mimogrede, ravno danes sem videla reklamo, da prihaja še četrti del filma Sam doma. Kako prikladno, ponovitve ponovitev nanizank, nadaljevank, predvsem pa reklame. Vsak dan komaj čakam, da vidim, kako babice in dedki z enim samim namazom čudežne pomade po že skoraj odpisanih sklepih tekajo po stopnicah, počepajo in hodijo peš, ne samo do oddaljene trgovine, pač pa tudi čez doline v hribe in to večkrat na dan. Da o multipraktični pevki, ki bo vsem prijateljem in znancem podarila čarobno ležišče, ki ga nujno moramo imeti tudi mi, sploh ne govorim. No, vidite, tako bomo lepo doma, kjer se nam sploh ne bo treba ozirati na to, kako bomo oblečeni in kakšno frizuro bomo imeli. Tu bom malo hudobna. Mislim, no, ker bomo že doma, bo tudi čisto vseeno, če si bomo kakšen kos oblačila oblekli narobe, kot je to, sicer ne doma, pač pa v javnosti, storil naš nezmotljivi PV. Jim pa onim tam zgoraj, če sem odkrita, zamerim to, da so bili nekateri kljub zaprtim frizerskim salonom tako lepo počesani in celo pobarvani. Ja, prav ste prebrali, pobarvani, kajti nihče me ne bo prepričal, da ima poslanec stranke, ki se letos ukvarja pretežno z zamenjavami svojega vodstva, pri svojih letih tako brezmadežno ohranjene temne lase kot pred petdesetimi leti. Ampak, sem rekla, nič politike. Življenje je res nepredvidljivo. Na poti, ki jo moramo prehoditi, nas poleg lepih in srečnih dni doletijo tudi nevšečnosti, ki jih moramo in jih bomo premagali. Če je za ponovno srečo, predvsem pa za zdravje vsakega izmed nas treba žrtvovati ene praznike, je to najmanj, kar moramo in smo dolžni storiti. Lepo preživite praznike. Pošiljam vam topel objem na daljavo z željo, da ostanemo zdravi, kajti to bo najlepše in najbolj dragoceno darilo, ki ga bomo prejeli, si ga s pametnim ravnanjem celo sami podarili. Le tako bo leto, v katerega vstopamo, res srečno. Ola Mar V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec so 3. december, rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna oziroma Ta veseli dan kulture, letos praznovali nekoliko drugače, in sicer s kratkim dokumentarnim filmom ob 35-letnici odprtja Doma II. slovenskega tabora. 14. septembra je minilo 35 let od odprtja našega kulturnega hrama. Ime je dobil po II. vseslovenskem taboru, ki se je zgodil v Žalcu leta 1868. Na Utripovi strani Naša dediščina v oktobru in novembru smo mu posvetili tudi obširna zapisa. Zdaj pa so jubilej obeležili še z desetminutnim dokumentarnim filmom, ki je bil 3. decembra premierno predvajan na YouTube kanalu ZKŠT Žalec https://www.youtube.com/user/ ZKSTZalec in na lokalni televiziji STV in si ga še vedno lahko ogledate. Dokumentarni film je v sodelovanju z ZKŠT Žalec posnela Videoprodukcija Gaber. ŠPORT 20 ŠT. 12 I december 2020 Zaljubljen v brnenje avtomobilov D. NARAGLAV Andrej Škorjanc tekmuje v diviziji serijskih vozil do 1.400 kubičnih centimetrov prostornine motorja s popolnoma serijskim osebnim vozilom Renault Megane coupe 1.4 16v, prve generacije, ki ga sicer uporablja za vsakdanjo vožnjo. Na letošnji razglasitvi za športnika leta 2019 v Občini Prebold je za pomembne tekmovalne dosežke prejel pokal tudi Andrej Škorjanc iz Dolenje vasi, ki tekmuje v avtomobilistični tekmovalni disciplini Formula driver, ki je kombinacija gorske hitrostne dirke in avtoslaloma. Na vseh lanskih dirkah je Andrej stal na zmagovalnem odru in v skupnem seštevku dosegel 2. mesto. Andrej Škorjanc. »Moram povedati, da imam starejšega brata, ki je bil še bolj navdušen nad vozili in se je najprej trudil pri organizaciji in na tekmovanjih avtoslaloma, s tem pa se je takrat tudi obudilo dogajanje na lokalnem poligonu ZŠAM v Ločici ob Savinji. S pomočjo prijateljev so pred leti ustanovili društvo AMD Šempeter in takrat prvič po 20 letih organizirali državno prvenstvo v avtoslalomu pod okriljem slovenske Andrej ob svojem Meganu. »Začelo se je že v otroštvu z igranjem avtomobilčkov po kavču in po tleh. Ko sem hodil v peti razred preboldske osnovne šole, pa je predme zapeljal avtomobil, se ustavil, iz njega sta izstopila voznik in sovoznik ter začela mrzlično popravljati svoje poškodovano reli ozilo. Tisti dan sem komaj čakal, da se pouk konča, da bi lahko šel pogledat, kako vozila tekmujejo po marijareških cestah. Skozi Prebold se je tista leta odvijalo legendarno prvenstvo Rally Saturnus. Kot gledalec sem kasneje redno obiskoval reli za slovensko državno prvenstvo in gorsko hitrostno prvenstvo. Prav tako sem bil na mnogih dirkah Formule 1 ter prireditvah svetovnega prvenstva turnih vozil (WTCC). V krogu navdušencev oktanskih hlapov sem najprej spoznal kolesa z motorjem, ki smo jih tudi skupaj »frizirali«. Ne glede na vremenske razmere smo se vozili vsepovsod. Udeležil sem se vzdržljivostnega tekmovanja Tomosovih jermeničarjev. Vozil sem tudi večje motorje in ugotovil, da je poleg izvrstnih užitkov motor na običajnih cestah prenevaren. Zato sem vse prodal. Potem mi je nekaj manjkalo,« je povedal T. T. »Gre za izziv pripraviti avto, ki bo konkurenčen zmogljivejšim in lažjim vozilom, ter biti na tekmovanju z izkušenejšimi vozniki, pri tem uspešno končati dirko ter se varno vrniti domov. Ne gre za pokale ali denar, ampak da lahko delam to, kar imam rad.« zveze za avto šport. Tega je sedaj že nekje 15 let. Prav to pa me je takrat potegnilo zraven in tako sem tudi sam začel tekmovati v tej disciplini, ki nudi vsem začetnikom pogoje, da vstopijo v svet avto-moto športa. Mogoče pa tudi mene kdaj potegne še v kakšno drugo disciplino, kot je brata, ki je kasneje tekmoval še v reliju.« Andrej se trenutno udeležuje tekmovanja, ki se imenuje Formula driver in je mednarodna avtomobilistična tekmovalna disciplina. Gre za ŠPORT NA KRATKO ODBOJKA Odbojkarice SIP Šempetra so na zaostali tekmi 9. kroga 1.A DOL v gosteh premagale Luko Koper z rezultatom 2 : 3. V začetku je kazalo, da bodo Šempetranke to srečanje izgubile, saj so gostiteljice vodile v nizih 2 : 0, v nadaljevanju pa zaigrale odlično in tudi to srečanje odločile v svojo korist. so nastopili brez obolelega kapetana Žana Kosiča in Jana Copota. Kljub temu so se Polzelani dobro upirali, vendar je favorizirana ekipa Heliosa s Polzele odšla z zmago. KOŠARKA Hopsi s Polzele so v 11. krogu 1. SKL doma gostili ekipo Domžale Suns in srečanje izgubili z rezultatom 84 : 93. Oslabljeni Hopsi www.facebook.com/ zvezasportnihdrustevzalec kombinacijo gorske hitrostne dirke in avtoslaloma. Dolžina proge je od 4.000 do 5.000 metrov in je sestavljena iz 8 do 10 »šikan« (ovir). Meri se čas dveh tekmovalnih voženj. Tekmovanja potekajo na Hrvaškem (v Istri), štejejo za mednarodni pokal ter so pod okriljem Hrvaške avto in karting zveze (HAKS – član FIA). Hkrati štejejo za mednarodno prvenstvo Istarske rivijere, prvenstvo Avto in karting lige zahod ter za prvenstvo Avto in karting zveze Istre. Dirke se odvijajo na petih tekmovalnih prireditvah (Buzet, Učka, Ogulin, Limski kanal in Grobnik), ki se jih udeleži od 140 do 240 tekmovalcev na prireditev (iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije). Mednarodna prireditev Formula driver je po številu prijavljenih tekmovalcev najštevilčnejše avtomobilistično tekmovanje na Hrvaškem. »Tekmujem v diviziji serijskih vozil do 1.400 kubičnih centimetrov prostornine motorja. Že po prvi dirki sem videl, da sem lahko konkurenčen, če seveda ne delam napak. Bil sem presenečen, ko sem prehitel nekaj boljših vozil, in to mi je dalo zagon. Skupno sem dosegel 2. mesto. Tekmujem s popolnoma serijskim osebnim vozilom, ki ga uporabljam tudi za vsakdanjo vožnjo, Renault Megane coupe 1.4 16v, prve generacije. Za tekmovanje izpraznim iz avta nepotrebne stvari in namestim poldirkalne »semi slick« gume za Andrej (drugi z leve) je vedno na zmagovalnem odru. boljši oprijem na progi. Avto vozim že več let. Ker ga redno vzdržujem, mi dobro služi. Pri starejših vozilih lahko namreč veliko še sam popravim,« je poudaril Andrej. Pri dirkah ne gre za denarne nagrade, voznike žene bolj lastni užitek in veselje do avtomobilizma. »Denarnih nagrad za voznike ni. Najboljšim voznikom in klubom podelijo pokale. Hkrati se za osvojena mesta pridobivajo točke za voznike in klube, seštevek pa prinese zmagovalca. Na koncu leta organizator dodeli klubom glede na število zbranih točk določeno denarno vsoto, s katero klubi organizirajo nova tekmovanja in njihovim najboljšim voznikom plačajo startnino. Jaz tekmujem v prvi vrsti zgolj zaradi lastnih užitkov. Gre za izziv pripraviti avto, ki bo konkurenčen zmogljivejšim in lažjim vozilom, ter biti na tekmovanju z izkušenejšimi vozniki, pri tem uspešno končati dirko ter se varno vrniti domov. Ne gre za pokale ali denar, ampak da lahko delam to, kar imam rad.« Andrej tudi vse stroške krije sam. »Želim si izboljšati vozilo in nastopiti na drugih tekmovanjih, ki bi se jih lahko tudi udeležil in pokazal svoje znanje, ampak finance tega ne dopuščajo. Bi pa bil vesel vsakršnega sponzorstva in pomoči. Prireditve se predvajajo tudi v živo po spletu in so dobra možnost za oglaševanje morebitnega sponzorja. Letos so žal tekmovanja zaradi epidemije odpadla. Za prihodnje leto pa razmišljam pozitivno in upam, da tekmovanja bodo in da bom lahko znova dosegal tako dobe rezultate kot v preteklosti.« In kakšne želje ima Andrej Škorjanc na pragu novega leta? »V zasebnem življenju si želim miru, na športni poti pa čim več adrenalina. Želim se udeležiti krožnih dirk, ki potekajo z enakimi vozili po evropskih dirkališčih in kjer je znanje voznika še posebej izrazito. Prav tako si želim udeležiti se evropskega prvenstva v avtoslalomu, ki poteka v evropskih in balkanskih državah.« ŠPORT ŠT. 12 I december 2020 21 V sedmih tekmah šest zmag K. R. L. K. Mlada članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je z borbo in srčnostjo presenetila v prvem delu sezone in je ponovno v vrhu lestvice 1. ADRL. del 3 tekme, in sicer s Krimom, Litijo in Krko, je šest zmag v sedmih tekmah in tesen poraz v odlični predstavi proti Ajdovščini. Trener Marko Dobrković je o tem povedal: » Glede na vse okoliščine smo zelo zadovoljni z izkupičkom prvega dela sezone. Moramo vedeti, da je to zelo mlada ekipa, v kateri igra 8 mladink, od tega 4 v prvi postavi. Glede na to so to boljši rezultati od pričakovanih. Pred sezono sem sicer na tiho ocenil, da zna ta mlada ekipa, v povprečju stara 19 let, še presenetiti, in to so sedaj tudi dokazale. Zato bi dekletom za izjemno borbo in rezultate v prvem delu čestital. S takim delom in borbo moramo nadaljevati tudi v drugem delu sezone. Bo pa zelo težko, kajti zaradi službenih izzivov v tujini je odšla izkušena krilna igralka, Veselje žalskih rokometašic po šesti zmagi Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je pod vodstvom trenerja Marka Dobrkovića z epidemijo obarvan prvi del sezone končala na odličnem drugem mestu lestvice, potem ko je 11. decembra zmagala še šestič v letošnjih sedmih tekmah. V zadnji odigrani, prestavljeni tekmi 8. kroga 1. ADRL v domači dvorani v Žalcu so rokometašice RK Zelene Doline Žalec z rezultatom 25 : 24 (13 : 10) premagale ekipo ŽRK Zagorje. Tekmo so odigrale po mesecu in pol tekmovalne pavze (najprej zaradi štirinajstdnevne zamrznitve lige, potem pa zaradi odpovedi tekem zaradi korone). Zato je bila zmaga proti Zagorjankam posebej težko priborjena. Vseeno so rokometašice RK Zelene Doline Žalec vodile praktično skozi vso tekmo, v prvem polčasu odigrale z Zagorjankami nekoliko bolj izenačeno, v drugem pa vodile celo za 5 golov in na koncu slavile za gol razlike. Strelke na tekmi za RK Zelene Doline Žalec: Anika Trener Marko Dobrković po uspešnem prvem delu sezone v pogovoru z novinarji Strnad 5 (4), Kaja Kolar 4, Neža Herodež 4, Tjaša Žener 4, Alja Krevs 3, Hana Galič 2, Sanja Vrček 2, Laura Gorjup 1. Izkupiček žalske ekipe po prvem delu sezone, po katerem bodo ostale neodigrane oz. prestavljene v drugi nekaj je poškodb, za katere ne vemo, kako se bodo iztekle. Igrali bomo z vsaj na papirju zdaj še močnejšimi ekipami. Ampak ne bomo se predali, trdo bomo trenirali in se borili še naprej.« Timi z nahrbtnikom težav D. NARAGLAV, L. K. Timi Zajc je bil zaradi javno izraženega nestrinjanja (preko družbenih omrežij) s trenerjem Gorazdom Bertoncljem izključen s svetovnega prvenstva v Planici. Svetovnega prvenstva v Planici, kjer smo si Savinjčani in tudi drugi Slovenci želeli dobrih poletov naših fantov, še posebno pa Timija Zajca, je konec. Zanj je bilo prvenstvo veliko razočaranje, najprej zaradi slabih nastopov, nato pa zaradi izključitve. Po zasedanju Disciplinske komisije SZS je dobil še opomin pred izključitvijo iz reprezentance. Povod za njegovo izključitev je bil zapis na Instagramu po petkovem delu posamične tekme na svetovnem prvenstvu v poletih z ostro kritiko in pozivom, naj odgovornost za slabše rezultate prevzame selektor Gorazd Bertoncelj. Ta je sicer naslednji dan na lastno pobudo zapustil reprezentanco. Kot je v opravičilu pojasnil Timi Zajc, je bil njegov zapis izrečen v afektu po velikem čustvenem razočaranju nad skoki. Dodal je, da mu je “po prespani noči jasno, da je bila izjava pretirana”. “Spoštovani klub, Smučarska zveza Slovenije, sponzorji, kolegi v reprezentanci, organizatorji svetovnega prvenstva v smučarskih poletih 2020 Timi Zajc in vsi, ki spremljate smučarske skoke! Iskreno se opravičujem vsem, ki sem vas s svojim zapisom in izrečenimi besedami na kakršen koli način prikrajšal ob SP,” je zapisal 20-letni Timi v pisni izjavi, ki jo je preko domačega kluba SSK-ja Ljubno BTC posredoval Smučarski zvezi Slovenije. V domačem klubu na Ljubnem so mnenja, da je treba dati Timiju še eno priložnost. Krivda, da je do tega prišlo, je najbrž obojestranska, a hkrati velika škoda za mladega športnika in skakalni šport nasploh. Ob dejstvu, da je bil v lanski sezoni drugi najboljši letalec na smučeh na svetu, za Kraftom, in da je pod planiško velikanko prejel srebrno medaljo le nekaj tednov pred svetovnim prvenstvom, je vse skupaj še toliko težje. Minuli konec tedna na tekmi v Engelbergu v Švici Timija še ni bilo. Upajmo, da se bo to zgodilo na novoletni skakalni turneji. Njegov nastop na tem prestižnem tekmovanju, kjer se tekmuje na štirih različnih prizoriščih v Evropi, pa bo najbrž odvisen od njegove forme in pogovora, ki ga bo imel z novim trenerjem Robertom Hrgoto (dosedanjim pomočnikom). Upamo, da bo Timi zmogel prenesti to grenko izkušnjo, iz nje stopiti močnejši ter znova pokazati, kaj zna in zmore. Držimo pesti za njegove nastope na turneji in dobre rezultate, ki bi mu prinesli zaupanje vase in odgnali neprijetne spomine na svetovno prvenstvo v Planici. Ekipa z vodstvom v Obrenovcu pred tekmo Odlične doma T. TAVČAR FOTO ARHIV KLUBA Odbojkarice SIP Šempeter, ki nastopajo v I. SOL, na državnem prvenstvu ne poznajo poraza. Najprej so v sredini novembra sredi Maribora premagale šestnajstkratne državne prvakinje Nova KBM Branik. Na to pa je sledilo še eno veliko presenečenje, saj so v Kamniku premagale aktualne državne prvakinje Calcit Volley z rezultatom 3 : 2. Na državnem prvenstvu so trenutno nanizale pet zaporednih zmag in so na odličnem drugem mestu. Prav tako pa so SIP-ovke dočakale v decembru tudi krstni nastop v Evropskem pokalu CEV, ki je po kakovosti drugi najmočnejši evropski odbojkarski pokal. Med 8. in 10.? so sodelovale na turnirju Evropskega pokala CEV v srbskem Obrenovcu, kjer se je zaradi covid situacije igral turnir štirih ekip v mehurčku. Tako so Šempetranke v samo eni tekmi osmine finala igrale proti srbskim prvakinjam, Tent Obrenovac, in tekmo izgubile z rezultatom 3 : 0. Tekmovanje so končale med šestnajstimi najboljšimi ekipami v Evropskem pokalu CEV. Srbske prvakinje pa so naslednji dan na tekmi četrtfinala prav tako s 3 : 0 premagale madžarsko ekipo Vasas Óbuda BUDAPEST in se uvrstile na zaključni finalni turnir. Šempetranke bodo zadnjo prvenstveno tekmo v I. SOL odigrale danes (23. 12.) z ekipo Luke Koper v Kopru. Vrtine Palir, Iztok Palir, s. p., Zg. Grušovlje 12, 3311 Šempeter V svoje vrste vabimo 2 krepka mlada sodelavca za opravljanje težkih fizičnih del na terenu. Poskusna doba 3 mesece, z možnostjo podaljšanja sodelovanja za nedoločen čas. Pogoji: - vozniški izpit C in E kategorije, - aktivno znanje slovenskega jezika. Zaradi narave dela imajo prednost kandidati iz lokalnega okolja. Prijave posredujte na e-naslov: iztok.palir@gmail.com Vabimo vas v spodbudno delovno okolje, ki zna nagraditi dobro delo. 22 HOROSKOP ŠT. 12 I december 2020 KAJ NAM OBETAJO ZVEZDE V LETU 2021? Lunino leto se bo počasi izteklo in bo za seboj puščalo mnogo težav, problemov ter odprtih vprašanj, vezanih tudi na dom in družino. Energija se bo popolnoma spremenila z začetkom pomladi 21. marca, ko se bo začelo Saturnovo leto. Saturn bo že konec 2020 vstopil v znak vodnarja in prinesel s seboj popolnoma drugo energijo. Močneje bo izražena težnja po svobodi in po izražanju lastnih mnenj, stališč. Tudi Jupiter bo v decembru vstopil v vodnarja, kar bo vse skupaj samo še pospešilo. Pričakuje se lahko nepričakovano. Oba mrka v maju in v juniju bosta močno zaostrila medsebojne odnose, zadeve se lahko umirijo šele konec leta. V času retrogradnega Merkurja v februarju, juniju ter oktobru se bodo morale razčiščevati zadeve, ki so vezane na preteklost. Merkur bo v 2021 retrograden v zračnih znamenjih, zato bo komunikacija ključnega pomena. Na sredi avgusta bo retrograden tudi Uran, kar lahko prinese revolucionarne spremembe. Ta vpliv velja vse do januarja 2022. Upanje, da bosta modrost in potrpežljivost kljub aspektom, ki prihajajo, tisto, kar nas bo dobro vodilo skozi leto 2021, naj bo vodilo tega leta. OVEN LEV STRELEC Vstop v leto 2021 bo za ovne poln adrenalina in akcije, saj bo vaš vladar Mars bival v vašem znamenju. V zimskem času boste veliko časa in energije namenili pridobivanju materialnih dobrin in izboljšanju poslovne dejavnosti. Trudili se boste za izboljšanje, nadgradnjo. Mnogi med vami boste začeli novo poslovno pot. Čas za spremembe pa ni ugoden v februarju, juniju ter oktobru. V teh mesecih se boste ozirali nazaj in iskali priložnost iz preteklosti. Morebiti boste popravljali tudi kakšno napačno potezo. Potreba po čustveni varnosti in toplini bo vse leto močno izražena. Najlepše in najbolj aktivno obdobje bo od pričetka pomladi, konec marca in v prvi polovici aprila ter v juliju in v oktobru. Čas oddiha bo drugače preživet, dopolnjevalo se bo prijetno s koristnim. Konec oktobra prihaja vaš vladar Mars v znak škorpijona in v jesenskem času bo poskrbel, da boste izredno aktivni, odločni in uspešni, tveganja se bodo obrestovala še pred koncem leta. Že v letu 2020 je Saturn, gospodar usode, vstopil v znak vodnarja, ki je nasprotno vašemu znaku. Naslednji dve leti in pol boste levi tisti, ki boste morali postaviti v življenju stvari na svoje pravo mesto. Če tega ne boste storili prostovoljno, vas bo v to prisilil Saturn s svojimi lekcijami. Temu vplivu boste izpostavljeni tisti, ki ste rojeni v prvi dekadi leva. V spomladanskem času boste optimistično in pozitivno razpoloženi. Zavedali se boste, da je leto 2020 prelomno leto. Pripravljeni se boste po levje boriti. V juniju ter juliju boste imeli povečan pretok energije, naredili boste več odličnih potez, saj bo Mars bival v vašem znaku. Pozitiven vpliv na čustvenem področju bo v juliju, spremembe se bodo dogajale predvsem na področju partnerstva. Marsikdo bo naredil velik korak naprej in za seboj pustil preteklost. Vstop v novo leto 2021 bo za vas poln optimizma, ne glede na situacijo, v kateri se nahajate. Povečan ustvarjalni nemir lahko uporabite zelo pozitivno na vseh področjih življenja. V marcu in aprilu se boste morali večkrat dokazovati. Aktivirajte pozitivno komunikacijo, saj boste tako lahko laže dosegli svoje cilje. Prvi trije tedni junija so namenjeni inventuri, saj bo Merkur nasproten vašemu znaku. Lahko prihaja do pomot in do napačnega razumevanja, zato nikakor ne delujte na silo. V čustvenem smislu bo izpostavljen maj, ko se boste spraševali, kaj želite od partnerstva. Zaradi kasnejšega vpliva obeh mrkov v maju in v juniju lahko celo razmerje postavite na kocko. Epilog celotni zadevi je lahko razviden ob luninem mrku ob pričetku decembra. Takrat vam bodo sicer planeti izredno naklonjeni ter vam bodo v veliko pomoč. 2021 bo za vse strelce delovno leto, v katerem bodo mogoče spremembe na čustvenem področju. Daljša in krajša potovanja pa bodo morala počakati na boljše čase. DEVICA KOZOROG Kljub optimističnemu vstopu v leto 2021 je potrebno nekoliko več pozornosti namenjati času do zadnje tretjine februarja, ko bo vaš vladar Merkur v retrogradnem gibanju. Dober čas za delovanje bo, saj boste lahko končno naredili inventuro, ki bo segala še v preteklo leto 2020. Spomladanski čas bo poln dogodkov, dinamike in včasih boste imeli občutek, kot da vse opazujete od daleč. V poletnem času boste delali načrte, kako pobegniti od vsega. Najlepši čas bo v mesecu avgustu. V oktobru, ko bo vaš vladar retrograden v tehtnici, se bodo postavile pred vas nekatere zadeve v partnerstvu, ki ste ga v preteklosti mogoče spregledali ali zanemarili. Skrb za zdrav način življenja bo vaša prioriteta tudi v letu 2021. Zaključek leta bo pod močno željo uiti rutini in poiskati družbo ljudi, s katerimi se boste sprostili ter odlično zabavali. Astrološko leto, ki se prične 21. marca, je Saturnovo leto, torej boste v privilegiranem položaju. Dobra novica je tudi ta, da je Saturn po dveh letih in pol v vašem znaku že konec decembra 2020 prestopil v naslednje znamenje. Kozorogi ste postavili zadeve na svoje pravo mesto in že takoj ob pričetku leta, ko bo Venera bivala v vašem znaku, lahko naredite spremembe, ki jih želite. Pridni, delavni in marljivi boste. Z vso močjo si boste prizadevali nadoknaditi zamujeno. V čustvenem smislu bo zelo izpostavljen mesec junij. Naredijo se lahko spremembe, na katere se prej ni računalo. Rezultat junijskega dogajanja lahko dobi svoj epilog do konca zadnje tretjine leta 2022. 3. dekada kozoroga je še vedno pod močnim vplivom karmičnega in močnega Plutona. Na delu je lahko usoda, zato se trudite plavati s tokom in bodite optimisti. V jesenskem času je potrebno paziti na zdravje. Izredno pomembna je uravnotežena prehrana, pitje zadostne količine vode ter gibanje na svežem zraku. BIK Začetek leta bo ne glede na situacijo, v kateri se nahajate, optimističen in vi sami si boste postavili cilje, ki jih želite doseči. Vaša vladarica Venera bo v znamenju strelca poskrbela za pozitivno energijo. Ob pričetku januarja prihaja v vaše znamenje Mars, kar vam bo dalo polet in še več nove energije. Rojeni v prvi dekadi bika lahko pričakujete večje preobrate in spremembe zaradi vpliva Urana. Temu vplivu boste v drugi polovici leta izpostavljeni rojeni v drugi dekadi bika. Drugo polovico aprila si boste zapomnili po romantičnih trenutkih, ki vam lahko prinesejo tudi večje pozitivne spremembe. Svoja razmerja lahko nadgradite, ko bo Venera plula po znaku raka v juniju. Za načrtovanje družine, skupnega bivanja ali menjave partnerstva so odlični poletni meseci. 19. novembra nastopi lunin mrk v vašem znaku, zato boste lahko naredili inventuro. Izkazalo se bo, ali so bile vse vaše odločitve v preteklosti pravilne. DVOJČKA TEHTNICA Ob pričetku leta bo Venera nasprotovala vašemu znamenju, zato morate vnašati v delovanje na čustvenem in finančnem področju več previdnosti. Marca se bo zaradi vpliva Marsa nivo energije močno povečal, komunikacija bo odlična, prav tako organizacijske sposobnosti. Vaš vladar Merkur bo retrograden trikrat, januarja, junija ter oktobra, kar bo upočasnilo vaše delovanje, na pot se lahko postavljajo ovire. Previdno pod tem vplivom. Najlepši čas za ljubezen bo po prvi tretjini maja vse do začetka junija, saj bo Venera bivala v vašem znaku. To vam prinaša odlično energijo, lahko se celo na novo zaljubite. Lunin mrk 26. maja v strelcu, sončev 10. junija v dvojčku in lunin 4. decembra v strelcu vas bodo močno zaznamovali. Mrki bodo vplivali prav na vsa področja vašega življenja, zato je potrebno v tem času imeti nadzor nad dogajanjem ter se tudi prepuščati toku življenja. Zaključek 2021 leta bo energetsko zelo izpostavljen, saj bo Mars nasproti vašega znaka poskrbel za adrenalin in dinamiko. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. RAK Luna je vaša vladarica in bo vpeta v letu 2021 kar v štiri mrke, in sicer 26. maja, 10. junija, 19. novembra in 4. decembra. V času mrkov je potrebno vnašati v delovanje več previdnosti kot sicer. Močno bo izpostavljena vaša občutljiva stran narave, mrki vas lahko ponesejo daleč nazaj skozi čas. Posledica je, da lahko izgubite tla pod nogami. Kolikor je mogoče, ohranite trezen pogled in jasne misli, usoda bo naredila ostalo. V zadnji tretjini aprila, maja in vse do začetka junija pričakujte povečano rast energije, življenje boste vzeli svoje roke ter aktivirali želene spremembe. Za ljubezen in spremembe na čustvenem področju bo čas v juniju, saj bo Venera, kraljica ljubezni, bivala v vašem znamenju. Vaša očarljivost bo močno povečana, zato se lahko zgodijo tudi kakšne usodne spremembe. Novembra in decembra boste imeli povečano intuitivno zaznavo, prepustite se ji brez skrbi in se pustite tudi presenetiti. Rojeni v tretji dekadi boste še občutili nezavedni vpliv Plutona, ki od vas še vedno zahteva preobrazbo. Ob pričetku leta boste pod pozitivnim vplivom Venere, kar vam prinaša povečan optimizem. Tehtnice boste v februarju iskale nove priložnosti na poslovnem področju. Nekoliko več pozornosti namenite vplivom retrogradnega Merkurja do zadnje tretjine februarja. Previdno. Ozrite se čez ramo, mogoče ste v preteklosti pozabili ali opustili kaj pomembnega. V poletnem času boste polni pozitivne energije. Imeli boste potrebo, da preživite oddih na drugačen način. Venera bo v drugi polovici avgusta pa vse do sredine septembra v vašem znaku prinašala spremembe na ljubezenskem področju. Sočasno vam je naklonjen tudi Mars. Čas bo ugoden za nadgradnjo obstoječih ali postavitev novih razmerij. Veliko pozornost boste namenili tudi financam. Oktober bo čas za dolgoročno načrtovanje. Odločiti se boste morali, kateri od vaših projektov bo uresničen v letu 2021 v času dveh mrkov od 19. novembra do 4. decembra. Potrebna bo povečana previdnost. Razpoloženje se bo pogosto spreminjalo, pregnati bo treba notranje strahove. VODNAR Vodnarji ste tisti, ki boste v naslednjih dveh letih in pol doživljali Saturnove pritiske, saj vas bo omejeval in zahteval od vas spremembe, na katere morebiti sploh niste pripravljeni. V letu 2021 bo izpostavljena temu vplivu 1. dekada rojenih v vodnarju. Meseca februarja bosta retrogradni Merkur in gibanje Venere v vašem znaku prinašala preobrate in odpirala nove dileme, kako naprej. Ne sprejemajte pomembnejših odločitev, čas zanje ni primeren. Že v decembru je v vaše znamenje vstopil tudi Jupiter, v katerem bo ostal vse do maja in se bo konec julija ponovno vrnil v vaš znak. Jupiter vas bo ščitil in vam prinašal srečo tudi takrat, ko se vam bodo majala tla pod nogami, kar niste pričakovali. Konec junija ter julija boste imeli povečano energijo, Mars in Venera v znaku leva vam bosta prinesla tudi nove priložnosti ali spremembe na čustvenem področju. V letu 2021 boste najbolj pogrešali svobodo tako v prenesenem kot tudi v dobesednem pomenu. Če bo vaša svoboda omejena, lahko »pride« do slabega psihičnega stanja. ŠKORPIJON RIBI V začetku leta si boste naredili točno določene prednosti, po katerih se boste orientirali. Vpliv Marsa v znamenju bika vam bo pomagal, da bo vaša energija prehodna, vaše misli pa usmerjene na točno določen cilj napredovati. Tudi v 2021 bo Pluton, vaš vladar, močneje deloval na tretjo dekado vašega znamenja in bo tudi v tem letu z usodnimi preobrati poskrbel, da bo dinamika dogodkov velika. Mrka v spomladanskem času vas opozarjata, da morate bolj poskrbeti za svoje zdravstveno stanje, počutje bo lahko zelo nihajoče. V aprilu in maju bo ljubezen zacvetela v vsem svojem sijaju. Mnogi škorpijoni lahko obrnete nov list v svojem življenju. Jesenski čas bo zaradi bivanja Marsa v vašem znamenju zelo dinamičen, od energije boste kar prekipevali in nič vas ne bo moglo ustaviti. Vpliv preteklosti bo zelo močan, zato boste naredili vse, da stare blokade, ki vas ovirajo na poti, odpravite in se osvobodite za nove zmage. V jesenskem času bo v vašem znamenju bivala tudi Venera, zato boste imeli več sreče tudi pri financah. Ne glede na razmere, ki bodo vladale okoli vas, boste mirno korakali po svoji poti, po poti do uspeha. Tudi v letu 2021 bo vaš vladar Neptun vse leto potoval po vašem znamenju. Njegov vpliv boste najbolj občutili rojeni v drugi in pričetku tretje dekade. Ob pričetku leta je potrebno v delovanje vnašati več previdnosti zaradi retrogradnega Merkurja, ki bo prinašal nevarnost pomot in zmot. Oblaki se bodo razkadili konec februarja in v marcu zaradi pozitivnega vpliva Venere. Čaka vas lahko kakšno presenečenje v ljubezni in pri denarju. Od sredine maja bo vstopil v vaš znak Jupiter, planet sreče, v katerem bo ostal vse do konca julija. Ta čas maksimalno izkoristite sebi v prid, kajti sreča bo na vaši strani. V jesenskem času boste zaradi vpliva Marsa pridni, delavni in potrpežljivi. Pokaže se lahko kakšna priložnost, vendar ne pričenjajte ničesar na novo konec septembra in vse do zadnje tretjine meseca oktobra zaradi vpliva retrogradnega Merkurja. Ob zaključku leta boste ugotavljali, da ste izkoristili marsikatero priložnost, ki se vam je postavila na pot. Zadovoljni pa boste tudi s spremembami, ki se bodo zgodile na čustvenem področju. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook DOLORES ASTRO). MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 12 I december 2020 23 Pouk na daljavo skozi oči učencev JASNA DOBNIK, OŠ BRASLOVČE Namesto klasičnega pouka v šoli in sedenja v šolskih klopeh ostajajo doma za svojimi pisalnimi mizami, obdani s telefoni, s tabličnimi ali navadnimi računalniki. Le kako v teh dneh poteka njihov dan in kako se ob tem počutijo? Svoje vtise in občutke so v naslednjih vrsticah strnili posamezni učenci Osnovne šole Braslovče. Jaka Štorman, 7. razred: »Že v lanskem šolskem letu smo se učili na takšen način, toda to leto je vse veliko lažje, saj smo že v šoli dobili navodila, kako bo vse delovalo. Kako poteka moj dan med tednom? Najprej pogledam šolsko elektronsko pošto, nato grem v spletno učilnico preverit, kaj so učitelji in učiteljice pripravili. Običajno pouk začnemo z videokonferenco, kjer se pogovorimo o tem, kaj bomo ta dan počeli. Učitelji nam razložijo snov, rešimo nekaj primerov in naslednjo uro nadaljujemo s samostojnim delom. Na dan imamo po navadi tri predmete: dva po dve šolski uri skupaj (eno uro na videokonferenci, drugo delamo sami) in enega eno šolsko uro. Navadno končamo okoli 12.00 tako kot v šoli. Zelo mi je všeč to, da imamo lastne šolske elektronske naslove, saj bi na naših osebnih verjetno težje našli povezave za konference. Pohvalil bi učitelje, saj so hitro odzivni in nam pomagajo, poleg tega pa nas tudi sprašujejo, če je snovi preveč ali premalo. Šola na daljavo mi je mogoče še bolj všeč kot pa tista, ko sedimo v šolskih klopeh, saj si tu lahko vzameš odmor, kadar hočeš. Škoda je edino le ta, da se s prijatelji ne moremo videvati tako, kot smo se v šoli, in si med seboj še bolj pomagati.« Manca Marovt, 8. razred: »V tem času delamo veliko več različnih izdelkov, kar mi je sicer všeč, ni mi pa všeč, ker toliko sedim za računalnikom. Včasih dodatne težave povzroča še internet, zaradi česar se mi šolsko delo zavleče v popoldan. Res pogrešam stik s prijatelji, a se v takšnih časih pač moramo prilagoditi. Veliko je sprememb, ampak sem se jih že navadila. Veliko raje bi bila v šoli.« Zala Guzej, 8. razred: »Pouk na daljavo je za nekatere zelo nezaželen, saj si ne morejo privoščiti kakšne elektronske naprave. V naši družini na srečo to ni problem. Res pa je, da veliko časa preživimo za računalniki, in to je za naše oči še ena obremenjenost. Zjutraj mi je všeč, ker se lahko zbudim pol ure kasneje, kot bi se drugače, saj potrebujem veliko spanja. Videokonferenc preko Zooma sem že nekoliko naveličana, saj mi je boljše, če učitelji govorijo v živo in jih lahko tudi vidimo v živo. Najslabše pa je, da se ne moremo videti s sošolci oz. prijatelji, zaradi katerih smo še raje hodili v šolo.« Janez Korent, 7. razred: »Na začetku šolanja na daljavo sem bil kar vesel, da mi zjutraj ne bo treba tako zgodaj vstajati, a sem se zmotil. Mami mi je pojasnila, da to niso počitnice in da šolanje na daljavo zahteva svoj trud in čas. Tako sem zavihal rokave in začel resno delati. Pouk poteka preko videokonferenc, kar je včasih tudi zabavno, toda zdaj sem se že malo naveličal gledati v ekran, čisto nekaj drugega je poslušati razlago v živo. Pogrešam tudi sošolce in prijatelje, saj sem zelo družaben in se rad družim z njimi. Skupaj se zabavamo in kdaj pa kdaj tudi kaj ušpičimo. Le kakšni bodo spomini na to šolsko leto, če pa smo zdaj doma vsak zase zaprti v hiši? Še dobro, da imamo telefone, da se lahko kdaj pokličemo. Zdaj nam namreč starši res ne morejo prepovedati uporabe teh naprav, ki jim gredo včasih tako na živce. V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega. Pogrešam tudi treninge, ki so odpovedani. Še sreča, da imam v vasi nekaj prijateljev, s katerimi se lahko občasno družim, pri tem pa pazim, da nosim masko in upoštevam varnostno razdaljo. Tako se vsaj malo sprostim. Upam, da se bomo čim prej spet vrnili v šolske klopi. Tega se res zelo veselim in komaj čakam, da vidim tudi našo šolo, ki jo v tem času lepo gradijo in obnavljajo.« S temi razmišljanji bi se zagotovo strinjala večina učencev, ki kljub posameznim prednostim pouka na daljavo pogreša predvsem pristen človeški stik in družbo svojih vrstnikov, ki ju ne more nadomestiti nobena tehnologija. Za zaključek bi lahko sklenili, da se prav gotovo vsi veselimo čimprejšnje vrnitve v šolo, še prej pa nas seveda čakajo zaslužene božično-novoletne počitnice. Vsem želimo srečno in zdravo novo leto! Bralne čajanke na daljavo Med sprejemanjem voščilnic po domovih na varni razdalji Mala pozornost za veliko veselje D. N. Na Osnovni šoli Prebold so se odločili, da pristopijo k vseslovenskemu projektu Mala pozornost za veliko veselje. Njegov namen je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč starostnikov, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Preboldski osnovnošolci so jih ročno izdelali 96 in vanje zapisali lepe želje. Glavni pobudnici in mentorici tega projekta sta bili na preboldski osnovni šoli Nežka Ana Rajh in Vesna Kumer. Slednja nam je povedala, da so k projektu povabili učence, za katere so ocenili, da s poukom na daljavo niso prehudo obremenjeni. »Osebni prevzem izdelanih voščilnic je bil konec novembra, ko sva se s kolegico z avtomobilom podali na kurirsko pot po preboldski občini in prevzeli njihove izdelke. Nasmejani obrazi učencev so govorili, da so veseli srečanja, pa čeprav le za trenutek in brez stiska rok. Veselili pa smo se tudi ob koncu dneva, saj smo zbrali 96 čudovitih voščilnic, ki bodo prejemnikom zagotovo polepšale praznične dni,« je povedala Vesna Kumer. K temu gre dodati, da imajo voščilnice, ki so napisane z roko, v tem času še večjo vrednost, in pomenijo veliko, posebej starejšim, saj so bolj osebna, srčna in otipljiva. D. N. Vesna Kumer: »Če že ne moremo nikamor, nas naj vsaj knjige popeljejo v domišljijski svet.« Na Osnovni šoli Prebold so v letošnjem šolskem letu začeli z bralnimi čajankami. K interesni dejavnosti se je prijavilo približno 35 učencev od 1. do 9. razreda. Učenke s predmetne stopnje so zasnovale ilustracijsko obarvano vabilo v obliki plakata, ki je mlajše vsakič spomnil na bralni dogodek. V šoli so začeli že z medgeneracijskim branjem, nato pa je epidemija prekinila pouk in čajanke. Mentorica Vesna Kumer se je odločila, da z njimi nadaljuje na daljavo. »Žal mi je bilo malih knjigoljubcev in nisem hotela, da bi zaradi nastale situacije kar prenehali z našimi čajankami. Zato sem jih povabila na videobralne čajanke v spletnem okolju Zoom. Razdelila sem jih po triadah, saj so interesi šolarjev glede vsebine in dolžine zgodb različni. Za najmlajše navadno pripravim »zvočno knjigo«, starejši pa že kar vsi po vrsti pogumno berejo,« je z zadovoljstvom povedala Kumrova in dodala: »Seveda bi si želeli še več knjigoljubcev, sploh v obdobju karantene. Saj poznate Pavčkov pregovor: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. Če že ne moremo nikamor, nas naj vsaj knjige popeljejo v domišljijski svet.« Mladi knjigoljubci so nad čajankami navdušeni. Pred zaslonom imajo poleg knjige tudi svoj najljubši čaj, blazino in piškote. V mesecu decembru so bralne čajanke tematsko obarvane: začeli so z živalsko čajanko, končali pa z družinsko, kot se za praznične dni tudi spodobi. Enostavno Plakat, ki je še pred šolanjem na daljavo vabil na bralno čajanko učence 2. razredov Bralna čajanka na daljavo prek spletnega okolja Zoom prava izbira. Že 30 let. Naj vam novo leto prinese izpolnjene načrte, nove priložnosti in pričakovanja. Veseli nas, da smo tudi mi del te zgodbe. Že 30 let! 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2020 Nekdanja babica in porodničarka postala stoletnica D. NARAGLAV D. N., ARHIV Na svet je pomagala tisočim otrokom, v prvih 15 letih je opravila od 70 do 80 porodov na leto. na. Še ima prijatelje, mlajše, zelo pa pogreša svoje vrstnike. Na svet pomagala tisočim otrokom Marija z dojenčkom v rokah. To je bil deseti otrok družine Jančič iz Migojnic; njegov boter (kot je bilo takrat običajno za desetega otroka) je bil predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito, njegovo darilo pa je staršem izročil predsednik takratne občine. Nekoč se je ob pomoči babic porod večinoma odvijal na domu porodnice. Sedaj ta možnost sicer obstaja, a večinoma ženske rojevajo v porodnišnicah. Takrat ko je delo babice opravljala Marija Sajovic iz Žalca, je bilo doma še veliko porodov. Na svet je pomagala okrog tisoč novorojencem in ob tem s kolesom prevozila in prehodila na tisoče kilometrov. Pred slabim mesecem dni (30. novembra) je dopolnila 100 let svojega bogatega življenja. Živi v svoji hiši blizu ZD Žalec. Zase skrbi sama, povrhu vsega pa ima izjemen spomin in je živa enciklopedija tako nekdanjega kot sedanjega časa in dogodkov. Letos ji zaradi koronavirusa niso pripravili večjega slavja tako kot ob devetdesetletnici, je pa ob stoletnem jubileju prejela veliko čestitk in tudi jubilejno torto. Obiskali smo jo na domu skupaj z Andrejo Steiner iz žalskega društva Zimzelen. Ta jo sicer večkrat obišče in z njo poklepeta, saj Marija zaradi stopnic, ki vodijo do društvenih prostorov, ne more več aktivno sodelovati. Jo pa zanima, kaj vse počnejo v društvu, katerega aktivna članica je bila vse od začetka, polnih 20 let. Stoletnica si še vedno sama kuha, pere, lika, pospravlja … Za težja opravila pa dobi pomoč. »Zaradi težje gibljivosti sem bolj počasna in imam dela za ves dan. Tako rekoč se ves dan gibljem, vendar si to štejem v dobro. To je kot fizioterapija,« z nasmehom poudari Marija. Za babico se je izšolala v Gradcu Marija Sajovic se je rodila v Studenicah pri Poljčanah. Potem pa se je s starši in starejšo sestro še kot dojenček preselila v Zabukovico, kjer je oče dobil delo v rudniku. »V osnovno šolo sem hodila v Griže. Po šoli sem delala po raznih krajih. Ko sem bila stara 22 let, pa sem šla v šolo za babice v Gradec. Moje prvo službeno mesto je bilo v Žalcu. Delala sem na terenu kot babica – porodničarka, pozneje pa tudi kot patronažna sestra. V tej službi sem bila polnih 30 let,« pravi Marija, ki se je leta 1948 poročila in si ustvarila svojo družino. Njeno družinsko srečo pa je obogatila hčerka Majda, ki je letos januarja izgubila boj z življenjem, tako kot pred 43 leti njen oče in Marijin mož. »Hčerka Majda je bila medicinska sestra in je delala v Kliničnem centru v Ljubljani. Moje življenje zdaj bogatita dve čudoviti vnukinji Mojca in Tina ter pravnukinji Keira in Hana. Mojca je znanstvenica – mikrobiologinja, ki z družino živi v Ameriki in že 20 let dela na bostonski univerzi. Tina živi v Ljubljani. Kot prevajalka veliko potuje in dela po svetu. Z vnukinjama se slišim vsako nedeljo zvečer po telefonu ali internetu. To so moji res lepi nedeljski večeri. Vsako leto prihajajo na dopust v Slovenijo in sem deležna njihove bližine, in to je moje najlepše doživetje,« z nasmehom, a hkrati z žalostnimi očmi pravi Marija in doda, da je sicer sama sredi mestnega vrveža, vendar ni osamlje- »Ko sem bila babica, je bilo moje glavno prevozno sredstvo kolo, kadar ni šlo niti s tem, sem morala pešačiti. Moj delo na terenu je bilo precej obsežno. Najprej sem imela na skrbi Žalec, Gotovlje, Ložnico in Vrbje. Kasneje so bili porodi doma že redkejši. Zato se je delokrog razširil še na Griže, Liboje, Galicijo, Ponikvo, Šempeter. Lahko bi rekla, da kar na celotno območje sedanje Občine Žalec. Prvih petnajst let službe sem imela veliko porodov, povprečno od 70 do 80 na leto. Ko so porodnice večinoma rojevale v bolnici, porodov doma skorajda ni bilo več oziroma le še eden ali dva na mesec. Vesela in ponosna sem, da sem na svet pomagala blizu tisoč otrokom. Večino porodov je bilo povsem normalnih in brez problemov, bilo pa je tudi nekaj me je že kdo ogovoril in mi povedal, da sem bila jaz zraven pri njegovem rojstvu. Tudi ob tem stotem jubileju sem bila deležna njihove pozornosti. Vesela in ponosna sem na svoje poslanstvo in najbrž bi znova izbrala takšen poklic, če bi bila še enkrat mlada, čeravno bi sedaj bila predvsem patronažna sestra in bi obiskovala mame in novorojenčke na domu, kot sem to poleg porodov delala tudi ves čas svoje službe.« Miklavževo darilo pod Gozdnikom Veliko je lepih, pa tudi manj lepih dogodkov, ki so povezani z Marijinim delom. Pravzaprav jih je toliko, da bi lahko napisala zajetno knjigo. Ta zgodba bi zagotovo sodila vanjo. »Bilo je ravno v decembrskem času, na Miklavžev večer. Snežilo je, kot bi sipal moko iz vreče. Snega je bilo za kakšnega pol metra. Ves dan sem že bila peš na terenu. Ko pridem okrog petih popoldan domov, me čaka Marija s kolegicami, s katerimi je skupaj hodila v šolo za babice v avstrijskem Gradcu. težkih, kjer ni bilo prijetno in se jih tudi nerada spominjam. V uteho pa mi je, da so vse porodnice preživele. V vsej moji delovni dobi nobena porodnica ni umrla, žal pa se je v nekaj primerih zgodilo, da novorojenček ni preživel oziroma se je rodil že mrtev. Sicer pa je umrljivost novorojenčkov pri nas med najnižjimi v Sloveniji,« poudari Marija. »V posebno veselje mi je, ko še danes prejmem kakšno čestitko za novo leto ali ob drugih priložnostih od ljudi, ki sem jim pomagala priti na svet. Marsikdaj sporočilo, da moram iti pod Gozdnik k porodnici, ki bo že šestič rodila. Ker je takšen porod po navadi hiter, se je mudilo. Takoj sem si oprtala torbo, vzela baterijo in se odpravila peš iz Žalca proti Gozdniku. Ni mi bilo lahko pri srcu, saj ponoči nisem rada hodila po gozdu in neobljudenih krajih. Pravzaprav me je bilo kar malo strah, saj se je tam nekdo obesil, neki moški je ustrelil svojo ženo in najbrž se je še kaj zgodilo. Do domačije, kjer je bila porodnica, bi morala hoditi kar kakšne tri ure, a Marija Sajovic na srečo mi je kmalu potem ko sem v Žalcu prečkala železniško progo, ustavil avtomobil, v katerem je bil obrtnik Franc Kekec, ki me je dobro poznal. Bil je tako prijazen, da me je peljal do točke, do katere je šlo z avtom, potem pa sem se še kakšno uro peš mučila do domačije. Ni bilo gazi, sneg se je usipal z dreves, hoja po celem snegu je bila mukotrpna. Ob vsem tem me je skrbelo, kako je s porodnico. Oddahnila sem si, ko sem videla, da sem prišla še pravočasno. Na hitro sem si pripravila vse potrebno za porod. Pet otrok me je z zanimanjem opazovalo, kaj počnem, potem pa so morali oditi spat. Kmalu zatem je njihova mati rodila. Vsi smo si oddahnili, saj je porod minil brez problemov, na svet pa je prišel »lušten« otročiček. Če se prav spominjam, je bil fantek. Že tako številčna družina je tako dobila živo Miklavževo darilo in se povečala še za enega člana. S samim porodom pa mojega dela še ni bilo konec, saj je bilo po porodu treba ostati pri porodnici še najmanj dve uri. Med tem časom sem vse v miru pospravila in se pripravila na odhod. Ura je bila dve ponoči, ko sem zapustila srečno družino. Oče se je ponudil, da mi pomaga priti do doline, vendar tega nisem hotela, saj ne bi bilo dobro, če bi pustil ženo z dojenčkom in petimi malimi otroki kar samo. Tudi pot nazaj ni bila lahka, saj je še vedno snežilo, vsekakor pa je šlo navzdol bistveno hitreje. Komaj sem čakala, da sem prišla do Zabukovice, do hiš in ljudi. Ura je bila že proti pol peti zjutraj, ko sem končno prišla v svoje stanovanje. Nadvse utrujena sem skoraj padla v posteljo, saj sem bila na nogah že skoraj 22 ur,« se tega dogodka spominja Marija. Marija je vedno živela bolj skromno, ni pila alkohola in ne kadila, pa tudi kavico je bolj poredko uživala. Tokrat se je malo pregrešila in ob odhodu smo skupaj nazdravili njeni stoletnici. Nama in vsem bralcem Utripa Savinjske doline pa je ob tem zaželela veliko sreče v prihajajočem letu, zdravja v telesu, miru v duši in ljubezni v srcu. Pandemija ni vzela idej, motivacije in energije D. NARAGLAV Poudarjajo, da so vedno na voljo za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Zveza prijateljev mladine Slovenije deluje že od leta 1953. V tej zvezi je od pomladi leta 2018 tudi Društvo prijateljev mladine Prebold, ki je nekoč pred osamosvojitvijo Slovenije že delovalo, a potem usahnilo. Za ponovni začetek so zaslužne nekatere članice in pobudnice na čelu z Mojco Štruc, ki je povedala, da se tudi v letu, ko je svoboda »omejena«, niso vdali in so speljali nekaj dejavnosti. »V Društvu prijateljev mladine Prebold smo imeli v začetku leta 2020 veliko idej, motivacije, energije. Naš letni načrt je predvideval, da bomo po januarskem občnem zboru vsaj do konca šolskega leta nadaljevali z rednimi urami Fun English, z individualno učno pomočjo angleškega jezika in s humanitarnim programom. Za začetek aprila smo načrtovali Cowboy soboto, za maj drugi Trening družin, za julij celotedenski Cowboy camp za osnovnošolce, v mesecu septembru pa izlet članov društva z družinami in obisk Pikinega festivala. Pandemija koronavirusa je tudi nam prekrižala načrte. Odpadli so Cowboy sobota, Trening družin in Cowboy camp, marca smo prekinili tudi z rednimi urami Fun English. A se nismo vdali. Vztrajno smo iskali nove poti in se sproti prilagajali razmeram. Dokler je to bilo mogoče, smo redno izvajali individualno učno pomoč angleškega jezika, v oktobru smo izvedli prvo Fun English soboto, ves čas pa smo intenzivno delali v humanitarnem programu društva. Pri tem naj posebej omenimo pet računalnikov (z zasloni, tipkovnicami in miškami), s katerimi smo v novembru razveselili učence Osnovne šole Prebold in jim tako omogočili pogoje za šolanje na daljavo, » je povedala Mojca Štruc, ki je bila sicer tudi sama podvržena okužbi s covidom-19, a se je vse izšlo brez večjih problemov. »Čeprav je bilo aktivnosti v letu 2020 manj, kot smo načrtovali in želeli, smo od otrok in staršev, ki smo jim bodisi pomagali v stiski bodisi z njimi preživeli kakšno od aktivnosti, prejeli toliko veselja, da lahko tudi ob koncu sicer težkega Z ene od letošnjih aktivnosti, oktobrske Fun English sobote leta 2020 rečemo, da nam idej, motivacije in energije pandemija ni vzela. Pred vstopom v leto 2021 tako v prvi vrsti želimo, da vsi ostanemo zdravi. Obljubljamo, da bomo nadaljevali z zavzetim delom svojega humanitarnega programa, takoj ko bo mogoče, bomo spet nadaljevali z individualno učno pomočjo ter z ostalimi aktivnostmi.« SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 12 I december 2020 25 Ni vsak dan dober. Je pa nekaj dobrega v vsakem dnevu. BINA PLAZNIK OSEBNI ARHIV Logopedinja in surdopedagoginja Loreta Palčnik od vključitve otrok s posebnimi potrebami v redne oblike izobraževanja opravlja mobilno službo v širši savinjski regiji. Loreta Palčnik pravi zase, da je bila za svoje delo poklicana. Življenje ji je dalo zelo širok in optimističen pogled na svet. Osnovno šolo je obiskovala v Žalcu, po zaključeni celjski gimnaziji (danes I. gimnaziji v Celju) se je odločila za študij logopedije in surdopedagogike v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila v Zavodu za gluhe in naglušne. Prvih deset let je v okviru zavoda vodila dislocirani oddelek za gluhe predšolske otroke iz širše savinjske regije v Vrtcu A. Černejeve Celje. Kasneje je vodila oddelek polnočutnih in gluhih otrok v Ljubljani. Zdaj je del mobilne enote Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. kako “vaši” otroci dojamejo kakšno besedo, kako jih naučite pisati, kakšne vse druge vezi se spletejo. Kaj vam največ pomeni pri vašem delu z otroki? »Imam neizmerno srečo, da lahko opravljam delo, kjer se dogajajo čudeži, na primer, ko se sprehajaš z otrokom ob Savinji, otrok nenadoma ugotovi, da nekaj sliši in je treba ta zvok povezati z izvorom zvoka. Otrok opisuje, ti mu naštevaš, kaj iz okolice bi lahko bilo vir zvoka in nazadnje ugotoviš, da je zaznal šum narasle Savinje. Tisti lesk v očeh, tista igrivost, ko otrok zazna tisto, kar je nam polnočutnim samo po sebi umevno, je nekaj izjemnega. Ko starš pove, da Loreta Palčnik (prva z leve) s tretješolci Zavoda za gluhe in naglušne Kam vas vodi službena pot? »V zavodu nas je zaposlenih 34 mobilnih pedagogov. Od tega štirje v savinjski regiji. Vsak dan obiščem nekaj vrtcev in osnovnih šol. To je odvisno od kraja, od koder prihaja učenec. Pred leti je bil moj rekord prevoženih 3.600 kilometrov na mesec. Trenutno, v tem šolskem letu, obiskujem učence od Kozjanskega prek Celja, do Šmartnega ob Paki, Šaleške doline, Zgornje Savinjske do Luč. Gre za otroke, ki imajo odločbo na osnovi svojih primanjkljajev na govornem področju.« Kako je z mobilno službo sedaj, ko poteka vse na daljavo, kaj to pomeni za otroke s posebnimi potrebami? »Tudi moje delo se je preneslo na daljavo. Že v prvem valu mi je bilo jasno, da to delo na daljavo nikakor ne more biti enakovredno neposrednemu delu s fizičnim kontaktom z otrokom. Delo smo si prilagodili. Izhajam iz tega, kakšne možnosti ima družina. Mnogi starši so zaposleni, delajo od doma, več je sorojencev, več jih dostopa do Zooma … V večini poučujem predšolske otroke, zato sem s starši dogovorjena, da z otroki opravijo naloge, kadar utegnejo. Vsakemu otroku tedensko pošljem pismo, kjer mu kaj povem, pripravim aktivnost, različne didaktične igre za spodbujanje govora in jezika. Stik ohranjamo preko elektronske pošte, telefonskih klicev in ZOOM-povezav. Starše sem pomirila, da vse, kar jim pošljem, naj ne jemljejo kot breme. Vse delam zato, da otrok ohranja govorno, slušno kondicijo, da bova lažje nadaljevala, ko se zopet vidiva v živo.« Večkrat na Facebook napišete, se je otrok z njim lahko prvič o čem pogovoril ali da ga je otrok z motnjo avtističnega spektra prvič poklical z imenom mama, to so takšne izjemne stvari. Še posebej dragoceno je to, ker se moje delo z otrokom ne konča v enem šolskem letu, ampak smo dolgoletni sopotniki. Danes srečujem že svoje odrasle otroke. V očeh in v potezah na obrazu še vedno prepoznam tistega triletnika, sedaj pa pred mano stoji odrasel moški, ženska, ki suvereno komunicira, me naziva gospa. Toplo mi je pri srcu, ker vem, da sem en majhen kamenček v gradnji sposobnosti govorne interakcije prispevala tudi jaz.« Pravijo, da če je nekaj nekomu odvzeto ali mu ni dano, potem je močnejši na drugem področju. Ali drži, da gluhi in naglušni razvijejo kakšno drugo čutilo ali drugo področje bolj ravno zaradi tega, ker ne slišijo? »Zagotovo pritrjujem tej trditvi. Gluhi so zaradi izgube sluha prisiljeni iskati informacije na drug način, več z ostalimi čutili. Zato so zelo dobri v opazovanju informacij iz okolja. Zanimivo mi je bilo vedno, ko je kakšen otrok v skupini prišel do mene in me spraševal s kretnjo: »Ali ti bolna? Ali boli glava?« Jaz sem mu odvrnila, da ne in da zagotovo ni nič narobe z mano, ter ga vprašala, zakaj to sprašuje, pa mi je s prsti nakazal mrščenje čela … Takrat mi je bilo jasno, kako podrobno opazujejo ti otroci, saj sem morda ravno premišljevala o kakšni zadevi, ki me je skrbela. V stiku z gluho družino mi je gluh oče zaupal: »Veš, polnočutni dostikrat razmišljate o gluhih, da so takšni in takšni, ampak tudi med nami smo ljudje z različnimi afinitet- ami, sposobnostmi …« In temu lahko pritrdim, saj sem opazila, da imajo vsi gluhi romski otroci v sebi močan občutek za ritem in ples. Nekaj izjemnega je sodelovati pri vajah za maturantski ples in opazovati, kako navkljub gluhoti osvajajo ples.« Kaj je tisto, kar ste se morda vi naučili od otrok, za katere skrbite v profesionalnem smislu? »Nekaj, kar imajo vsi otroci. Učim se otroške igrivosti, sposobnosti ‘čuditi se svetu’, spremembam, ki jih prinašajo vreme in letni časi, prazniki. Glede na to, kako oni osvajajo in gradijo govor, pa se učim tudi vztrajnosti. Tu gre za tek na dolge proge, če se izrazim v športnem žargonu. Gre za leta in leta vlaganja, ponavljanja in utrjevanja. Po drugi strani bi na tem mestu dodala še to, da je vsak otrok član neke družine in veliko so mi dali tudi starši mojih učencev. Zgradili smo zelo zaupljiv odnos. Pogosto so delili z mano tudi zelo osebne zgodbe. Vse njihovo deljenje izkušenj, tudi jok in stisk, mi je bilo zelo dragoceno pri srečanju z vsakim naslednjim staršem, ker sem veliko lažje razumela, kaj doživljajo, kako jih lahko podprem, da lažje sprejmejo situacijo.« Menda se ukvarjate tudi s tibetanskimi posodami? »To pa moram natančneje razložiti. Ena prvih mojih generacij so bili otroci, ki so se rodili z nerazvitimi pljuči in imeli več težav z dihali, pojavom astme in podobno … Spraševala sem se, kako bi lahko kot laik pomagala otrokom, da lažje prebrodijo težka obdobja. V pomoč mi je bila mama Justina, ki je delala na Enoti za intenzivno terapijo in nego nedonošenčkov v Ljubljani in je vedela, kako se tem stvarem streže. Konec koncev pa ima tudi marsikdo od nas kakšno težavo, ki bi jo rad odpravil. Zato sem se poglobila v svet masaž, bolj natančno masaž tuina, eteričnih olj, ki lahko dvignejo razpoloženje. Na koncu sem se srečala tudi z zvokom. Pritegnil me »V vsakem dnevu se da nekaj lepega videti. Ali je to nasmeh človeka, klepet s poštarjem, ko ti prinese pošto, ali pa mogoče to, da nekomu daš prednost na cesti.« je v kombinaciji s kristalnimi posodami. Raziskovalci že dolgo vedo, da je glasba ena tistih stvari, ki lahko stimulira razvoj možganov in živčnega sistema. Vsi otroci zelo uživajo v glasbi, se gibljejo v ritmu. Z njo lahko vplivamo na koncentracijo, ustvarjalnost, pomnjenje in odložimo simptome utrujenosti. In podala sem se na pot osvajanja tega znanja. Kot zvočni terapevt uporabljam holistični zvok, ki ljudem omogoči sprostitev in ki ga pri meni zajemajo kristalne in tibetanske posode, indijanski šamanski boben, oceanske školjke, vodne ropotulje, indijski shruti box, kalimbo in drugo. Gre za skupek instrumentov, ki jih ljudstva po svetu že stoletja uporabljajo. Njihov namen je človeka sprostiti. Telo se zmehča, Zvočno razvajanje s holističnim zvokom zakrčene mišice popustijo, pospeši se prekrvavitev, pretok limfe. Posledično se počutimo bolje. Zanimive so tudi izkušnje z zvočnimi pravljicami, pospremljene s holističnimi instrumenti. Najbolj nemirni in negotovi otroci so »držali« največjo umirjenost in fokus. V okviru projekta »Počitnice v zameno za prostovoljno delo« sem celo dopust preživela v domu starejših občanov. Tam mi je direktorica »Imam neizmerno srečo, da lahko opravljam delo, kjer se dogajajo čudeži. dovolila, da sem v njihovih dveh enotah s stanovalci z dementnimi stanji uporabila holistični zvok. To je zelo ganljiv spomin, ko vidiš, kako se nekomu na prej brezizraznem obrazu zariše nasmeh ali nekdo tiho dahne: »Paše mi!« To bi v prihodnosti še z veseljem izvajala.« Očitno je vaše življenje precej prepleteno z duhovnostjo. Kako doživljate čas sprememb, v katerem smo se znašli? »Nikomur ni lahko. Za vse nas je to nekaj novega, neznanega. Vsakdo je postavljen pred različne izzive. Od premajhnih stanovanjskih kvadratur, več šolajočih otrok, dela na daljavo, sobivanja z ogroženimi starejšimi … Zagotovo so nas ti časi malo ustavili. V zahodnem svetu živimo današnji dan z mislijo na prihodnji dan, prihodnje dni, na cilje, ki jih želimo uresničiti, in se sploh ne zavedamo, da živimo današnji dan in ne jutrišnjega. In ta virus nas je ustavil. Marsikdo šele sedaj vidi, kako je bil pod stresom, v mnogih družinah so živeli drug mimo drugega, sedaj se ob zajtrku pri mizi na novo povežejo tako, da ni vse slabo. Ti časi prinašajo občutek hvaležnosti, ko se zaveš, da imaš vse, da si lahko hvaležen za to, kar imaš. Gre za spoznanje, da za to, da se dobro počutimo, v resnici potrebujemo zelo malo.« Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da ste zagovornica tega, da z »jamranjem« nikamor ne prideš in imate veliko raje humor … »To mi je bilo položeno v zibelko, v mojih genih je. Smeh je del življenja. V mojem otroštvu smo se doma veliko smejali. Pogosto smo »zavili« tudi v kakšen črn humor. Predvsem sem hvaležna za izkušnjo, da sem se rodila mami, ki je v zadnjih dveh letih preživljanja svoje zelo težke bolezni in hudih bolečin bila svetel vzor, kako lahko kljub vsem preizkušnjam v življenju najdeš nekaj pozitivnega. Tudi sama sem v življenju spoznala, da naj bo še tako neprijetna situacija, jo vzamem kot izziv, saj vem, da se nekje skriva darilo zame. Vse se zgodi zato, da se nekaj naučim. Samo na meni je, da odprem oči in vidim, kaj to je. Rada pečem, na primer. In v receptih pogosto piše, da mora pol ure odležati in pika. Kako interpretirate, kdo ali kaj mora odležati, ali testo ali gospodinja, je druga stvar. (smeh) S smehom lahko veliko rešimo. Smeh sprošča. Jaz sem resnično zagovornica tega.« Kaj vam v življenju največ pomeni? »Nekatere življenjske stvari, ki so del življenja, bi bile zelo dobrodošle v šoli. Vedno sem jih vključevala v svoje neposredno delo, sploh pri delu v predšolski skupini ali razredu, pri skupinski dinamiki. Veste, kaj naredim zjutraj, ko se zavem, da sem budna? Še preden odprem oči, si rečem: »Vau, eno novo darilo imaš!« Potem odprem oči, pretegnem okončine na postelji in vstanem. Še vedno lahko sama sebi strežem in ne nazadnje grem skozi vrata in še nekaj dobrega naredim. Ko je za tabo nekaj hudih nesreč, ko vmes izgubiš tudi vid, se zaveš, da je življenje čudovito darilo. V vsakem dnevu se da videti nekaj lepega. Ali je to nasmeh človeka, klepet s poštarjem, ko ti prinese pošto, ali pa mogoče to, da nekomu daš prednost na cesti. Danes dam jaz roko nekomu, ki jo potrebuje. On da roko nekomu drugemu in čez nekaj časa se bo krog sklenil, ko bom jaz potrebovala roko. Zato smo tu. Prejmi in daj.« Kako boste praznovali letošnje praznike? Bo kaj drugače kot po navadi? »Dišati mora. Jesti je dobro. (smeh) Lepo je videti okrašeno stanovanje. To dviguje duha in razpoloženje, saj lučk ni nikoli preveč. Kot vsako leto si bom tudi tokrat vzela več časa zase. Veliko ga namreč preživim z različnimi ljudmi in potem ga potrebujem, da odložim tisto, kar ni moje, da prisluhnem sebi, da napolnim svoj notranji bazen, da se naravnam, da lahko zopet ‘iz polnega prelivam čez’. Praznik je čas, ko očedim svojo notranjo kamrico, si napolnim svojega duha z utelešeno besedo Presežnega. Letos se z razširjeno družino ne bomo videli v živo, ampak tehnika omogoča marsikaj. In tako kot smo se videli po prvem valu, vem, da se bomo kmalu lahko spet družili. Vsak čas prinaša drugačne izzive. Smo ena izmed generacij, ki bo lahko rekla, da je praznike preživela malo drugače.« Kaj menite, kaj bi si morali vzeti ljudje po takem letu, kot je 2020, kot popotnico v naslednje leto? »Če se na pragu novega leta ozrem čez ramo v minulo leto, lahko rečem, da verjetno nihče od nas ni pričakoval, da se bo to zgodilo. Lahko zapišemo: »Tudi to sem preživel!« Lahko si priznamo, koliko moči nosimo v sebi, da smo te neprijetne izzive preživeli. Tako ali drugače. To, da smo ljudje močni, in to, da smo nekje v sebi vsi ljudje topli in ljubeči, se pokaže v situacijah, ko si pomagamo med sabo v obliki sosedske pomoči, usluge nekomu nekje … Malo smo se ljudje spet povezali med sabo, in to je tisto, kar lahko nesemo naprej. Imamo samo en svet. In ta svet gradimo mi, ljudje. Vsi nosimo v sebi tako svetlobo kot ljubezen. In to je takšna popotnica za naprej, da lahko ustvarimo vse.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 12 I december 2020 Vgradnja geosonde [Najbolj varčen sistem ogrevanja] Gre za pametno in trajno naložbo za brezskrbno ogrevanje vašega doma. Sistem je preverjeno najbolj varčen na trgu in deluje optimalno tudi na objektih s slabšo izolacijo in na objektih večjih kvadratur. Je neodvisen od zunanjih vremenskih razmer, delovanje je tiho, ni zunanje enote. Stroški ogrevanja se tudi pri slabše izolirani hiši lahko znižajo kar do 80 %. Investicija je podprta s subvencijo EKO SKLADA. Koristite lahko tudi ugoden EKO KREDIT. Rešitev je namenjena lastnikom novogradenj ali obstoječih objektov, ki želijo zanesljivo in ugodno ogrevanje. Sistem je primeren za ogrevanje s talnim ogrevanjem ali z radiatorji. Kako poteka vgradnja? Primer izvedbe in sanacije na stanovanjski hiši v Žalcu - vgradnja za namen zamenjave starega ogrevalnega sistema na olje. Celoten postopek od ogleda do vgradnje je trajal 20 dni. Samo vrtino z vgradnjo geosonde in dovoda smo izvedli že v štirih dneh, nato so sledili še montaža geotermalne toplotne črpalke v kotlovnici ter priklop na ogrevalni sistem in zagon. Slednje je bilo zaključeno v dveh do treh dneh. Vgradnja je torej hitra in brez večjih gradbenih posegov. Zemeljski poseg izvedemo na le nekaj m2. Naročnik je predhodno porabil 1.600 l olja za ogrevanje svoje hiše (letni strošek okrog 1.300 €), z vgrajenim geotermalnim sistemom pa bo za ogrevanje potrošil le okrog 350 € letno. Poskrbimo za celostno storitev na ključ. Imamo več kot 25 let delovnih izkušenj. Uredimo in pripravimo kompletno dokumentacijo in speljemo celoten postopek za pridobitev dovoljenj ter pomagamo pri oddaji vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Za vas smo pripravili več paketnih rešitev za ogrevanje z geosondo. Pišite nam na info@vrtine-palir.si ali pokličite na 031 383 668. Preverite še več argumentov in si oglejte video: »Postopek izvedbe«. 3 TOP prednosti 1. Ogreva in hladi z najnižjim stroški. 2. Deluje 24 ur vsak dan, neodvisno od vremena. 3. Ne zahteva vzdrževanja. Več: www.vrtine-palir.si Uspešno zavrtajte v novo leto 2021! KRIŽANKA / INFORMACIJE ŠT. 12 I december 2020 27 MARAE: sveti prostor NIE: nizoz. režiser RECIT: zgodba BORAS: šved. mesto LIER: belg. mesto ZAI: kit. izumitelj REVER: zavihek REIT: nem. fizik OCEL: oko žuželk PTA: egipt. božanstvo ARN: madž. tenisačica Nagradna križanka BRGLEZ Pokrovitelje decembrske križanke je podjetje Brglez, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 18. 1. 2021. Rešitev križanke iz novembrske številke: DOMAČE-MESNE-DOBROTE. Nagrajenci: 1. Jožica Pinter, Rimska cesta 87, Šempeter; 2. Katja Laznik, Zabukovica 10, Griže; 3. Anton Doler, Loke 25, Tabor. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani Kmetije Laznik. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. AKTUALNE INFORMACIJE – JANUAR 2021 NAJAVA JAVNEGA RAZPISA Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) Razvojna agencija Savinja bo kot vodilni partner Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) v naslednjih tednih objavila 2. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014–2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Javni poziv bo objavljen na spletnih straneh www. las-ssd.si . Rok za prijavo projektov: 31. 3. 2021. Informacije o javnem pozivu: na sedežu vodilnega partnerja Ra Savinja, po tel. 03/ 713 68 66 ali e-mailu: las.ssd@ra-savinja.si vsak delovnik od 8:00 do 13:00. Mirne prihajajoče praznike in veliko lepega v letu 2021 vam želi Razvojna agencija Savinja. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Andraž 96 b, 3313 POLZELA, Naročnik: Občina Žalec za svetniško skupino tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Vesel božic in srecno 2021! 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 12 I december 2020 Hmelj še vedno osrednje področje raziskav L. KOLAR T. T. Danes je inštitut ena redkih samostojnih znanstveno-raziskovalnih ustanov, ki ne deluje v Ljubljani ali Mariboru. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu so ustanovili hmeljarji in ga dolga leta sofinancirali. Danes je javni zavod z okrog 60-odstotnim deležem financiranja države. Hmeljarji ga sedaj sofinancirajo preko Javne službe za hmeljarstvo, njihov delež je okrog 3 odstotke letnega proračuna. Ostalo zaslužijo na trgu, je povedal direktor IHPS Žalec Bojan Cizej, ki je vodenje te inštitucije prevzel pred približno pol leta. Predstavil je področja raziskav, pa tudi, kako je inštitut deloval v prestopnem letu 2020. »Glavna področja raziskav so vezana na rastlinsko pridelavo, še vedno v največji meri na hmelj, v manjši meri področje obsega tudi druge kmetijske rastline, največ navadno konopljo. Sem spadajo poleg vzgoje novih sort hmelja še izboljšave tehnologije pridelave, vključujoč še posebej varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Zavedamo se, da je treba pridelati ne le tržno zanimive sorte za pivovarsko industrijo, ampak imeti pridelek, ki je pridelan z minimalnim škropljenjem, kar omogočajo odporne sorte na bolezni in škodljivce. Hmelj se že ves čas prideluje integrirano, kar pomeni uporabo sredstev za varstvo rastlin v skladu s prognozo, napovedjo, ki temelji na podlagi opazovanj in natančnem spremljanju bolezni in škodljivcev. Precej poudarka dajemo okolju in človeku prijazni aplikacijski tehniki, ki temelji na preprečevanju zanosa fitofarmacevtskih sredstev na sosednja zemljišča.« Nadaljujejo s projektom Life BioTHOP Nadaljujejo tudi z delom na evropskem projektu Life BioTHOP, katerega cilj je vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo. »Hmeljarska polipropilenska vrvica bo nadomestila vrvico iz naravnih biopolimernih materialov (polimlečna kislina), ki se pri kompostiranju razgradijo na snovne monomerne gradnike (voda, CO2 in biomasa). S tem se bo hmeljevina iz problema spremenila v primarno surovino za izdelavo komposta na kmetijah ter material za izdelavo vrste biorazgradljivih izdelkov (biokompozitni materiali, sadilni lončki za vrtnarstvo ter embalažo za steklenice). Poleg IHPS kot vodilnega partnerja v tem projektu konzorcij sestavlja še šest projektnih partnerjev, ki prihajajo iz petih članic EU, in sicer Slovenije (Razvojna agencija Savinja iz Žalca ter TECOS iz Celja), Portugalske, Nemčije, Češke in Španije. Tudi letos investicije V letošnjem letu so bili zelo uspešni pri izvedbi investicij, je povedal Bojan Cizej: »Končali smo ureditev in razširitev kapacitet za pridelavo osnovnega genetskega materiala hmelja in pridelave sadik hmelja. Tako je IHPS pridobil 3.160m2 pokritih površin z namenom, da bomo sadike hmelja vzgojili v še bolj kontroliranih pogojih kot do sedaj in zagotovili visoko kakovosten sadilni material. V teku pa sta še dozidava proizvodne hale in tehnološka posodobitev namakalnega sistema z več uporabniki. Mogoče naj samo še dodam, da kot so naši občani opazili, v zadnjih letih proučujemo tudi konopljo s seveda dovoljenim nizkim deležem THC, ki se jo porabi v nadal- jevanju za farmacevtske namene v obliki ekstraktov z višjim deležem CBD.« Informacije za pridelovalce »V času rastne sezone hmelja objavljamo Hmeljarske informacije, ki jih redno dobivajo vsi aktivni hmeljarji ter Obvestila za poljedelce, sadjarje, vrtnarje in vinogradnike. Enkrat letno izdamo s sofinanciranjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost strokovno-znanstveno revijo Hmeljarski bilten ter enkrat letno poljudno-strokovno revijo Hmeljar. Vse revije so objavljene tudi na naši spletni strani in tako na voljo širši javnosti. Izdajamo tudi razne strokovne priročnike, kataloge sort hmelja in Index Seminum,« je dodal Bojan Cizej in poudaril, da je inštitut institucija, ki je uporabnikom na razpolago skoraj 24 ur na dan, še posebej v času rastne sezone, saj se pridelovalci hmelja in ostalih kmetijskih rastlin zelo pogosto obračajo s specifičnimi vprašanji na njihove strokovnjake, specialiste, ki jim z veseljem strokovno svetujejo. Center za namakanje in podnebne spremembe »Poleg ostalih prognoz, ki služijo integriranemu varstvu hmelja na inštitutu hmeljarjem svetujemo tudi glede namakanja hmelja, o čemer jih redno obveščamo,« je povedal direktor in dodal, da si še vedno prizadevajo za dosego cilja, da IHPS postane center za namakanje. »Poleg omenjene investicije smo v dogovorih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvedbo demonstracijskega namakalnega centra, pri čemer nas za ta namen tudi resorno ministrstvo podpira pri pridobitvi evropskih sredstev v prihodnjih letih.« Glede podnebnih sprememb pa je direktor Cizej povedal: »Podnebne spremembe se zaznavajo pri nas podobno kot v ostalih območjih Slovenije in širšega okolja, kar se odraža zlasti v pridelavi hmelja, saj se starejše sorte, kot je savinjski golding, na višje temperature slabše odzivajo. Pojavljajo se tudi nove bolezni in škodljivci, ki jim toplejše okolje bolj ustreza. Slednji imajo več generacij letno. Tako bo potrebno naše raziskave še bolj ciljno usmeriti na podnebne spremembe, sprejete dogovore v EU, kot je Zeleni dogovor od vil do vilic. Te sprejete dogovore bodo, upam, podprla tudi naša ministrstva. Le tako bomo lahko v prihodnje primerno prilagojeni in zagotavljali nekje še vedno 3-odstotni delež svetovnih površin, posajenih s hmeljem.« Uspešno proti viroidni bolezni »Gre za novo bolezen, ki je v zadnjih letih močno ogrozila okužene kmetije. Povzroča jo virusu podoben patogen, imenovan Citrus bark cracking viroid (CBCVd), katerega okužbe so neozdravljive in se pri večini sort končajo z odmiranjem rastlin. IHPS je vključen v Akcijski načrt preprečevanja CBCVd, ki ga koordinira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS (UVHVVR), pri čemer program predstavlja enega od najobsežnejših izkoreninjanj rastlinske bolezni v Sloveniji. Splošna ocena kaže, da so bili izvedeni ukrepi v 2018 in 2019 uspešni in so močno znižali infekcijski potencial CBCVd. Kljub temu pa moramo biti še vedno zelo previdni, saj bolezen ni popolnoma izkoreninjena in lahko hitro ponovno ogrozi pridelavo hmelja. Analiza ukrepov kaže, da je CBCVd na kmetiji možno izkoreniniti, vendar le z upoštevanjem vseh ukrepov in ostalih priporočil. Prav tako IHPS intenzivno izvaja raziskave CBCVd v smeri epidemioloških študij, ki bi pripomogle razvoju novih tehnologij preprečevanja okužb ter na področju študij odpornosti hmelja, ki so pomembne za žlahtnjenje odpornih sort. Zelo pomemben segment preprečevanja bolezni predstavlja tudi zdrav sadilni material. Kot sem omenil že prej, smo na IHPS povečali pridelavo certificiranih sadik hmelja (CSA), ki so vzgojene v zaprtih in nadzorovanih objektih z rednim laboratorijskim testiranjem matičnih rastlin. S tem nudimo hmeljarjem zdrav sadilni material, ki je preverjen na CBCVd in ostale podobne patogene, ki negativno vplivajo na pridelavo hmelja. Epidemija ni bistveno vplivala na delo »Dejansko smo ne glede na letošnje posebno leto izvedli vse programe in naloge, ki smo si jih zadali, upoštevajoč seveda vse ukrepe za zajezitev bolezni,« je na vprašanje o morebitnih posledicah epidemije povedal Bojan Cizej. »Ponekod, kot je zlasti delo v laboratorijih, smo v omejenem časovnem obdobju izvedli dvoizmensko delo, večina sodelavcev pa je delo lahko opravljala tudi od doma. Prav tako so bila v celoti izvedena tudi vsa dela javnih služb, za katera izvajanje smo pooblaščeni.« Bojan Cizej je mesto direktorja IHPS zasedel slabe pol leta nazaj, in sicer po upokojitvi nekdanje direktorice. O tem je povedal: »Z inštitutom sem povezan praktično vso poklicno pot, saj sem opravljal diplomsko nalogo deloma tu, pa tudi kasneje, predvsem s pivovar- Bojan Cizej pred IHP Slovenija skim oddelkom. Tudi hmeljarje sem poznal v večini že od prej, predvsem kot njihov odjemalec. Sodelavci so me izjemno lepo sprejeli. Moram povedati, da je ekipa odlična. Skupaj se lotevamo iskanja odgovorov na izzive sodobne kmetijsko-živilske problematike, kot so reševanje okoljske problematike, povezane s kmetijsko dejavnostjo, posredovanje novih strokovno-raziskovalnih znanj vsem deležnikom v kmetijstvu z namenom uvajanja novih naprednih pridelovalnih praks in s tem dvigu konkurenčnosti ter izobraževanju vseh deležnikov v kmetijsko-živilski dejavnosti.« Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je raziskovalna, strokovno-razvojna in izobraževalna organizacija. Ima 5 oddelkov, ki pokrivajo področja pivovarstva, ugotavljanje skladnosti in kakovosti kmetijskih in živilskih proizvodov, okoljske problematike, varstva rastlin, žlahtnjenja rastlin, sodobne kmetijske pridelave, pridelave kakovostnih sadik hmelja, eko sadik zdravilnih in aromatičnih rastlin ter prognostične službe. Na inštitutu je 53 zaposlenih, od tega 9 raziskovalcev z doktoratom. Vseh 26 raziskovalcev je organiziranih v lastni raziskovalni skupini. Razpolagajo s sodobno opremljenimi laboratoriji za agrokemijo in pivovarstvo, za biotehnologijo, fitopatologijo, pedologijo ter mikrobiologijo. Že 45 let v sklopu inštituta obratuje tudi mikropivovarna. Investiciji za milijon evrov T. T. Letos poleti so v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah skupaj s hčerinskim podjetjem Mirovita začeli z vzporedno izgradnjo dveh objektov. Na mestu odstranjenega skladišča za embalažo gradi podjetje Mirovita skladiščno-proizvodni objekt, Mirosan pa nov objekt za kasnejšo razširitev obstoječe sortirnice. Prvi si bodo na ta način povečali kapacitete za osnovno dejavnost, to je sušenje sadja, in ustrezne skladiščne prostore za sveže sadje in gotove proizvode. Drugi, podjetje Sadjarstvo Mirosan, bodo obnovili in povečali kapacitete za sortiranje in pripravo sadja za trg. Predračunska vrednost prvega objekta skupaj s tehnologijo bo znašala okoli milijon evrov. Druga naložba v razširitev sortirnice bo veljala okoli sedemsto tisoč evrov. Dela za prvi objekt naj bi bila gotova do pomladi naslednjega leta, dela za drugi pa poleti. Gradnja novega objekta je kljub hladnemu vremenu v polnem teku. PO DOLINI ŠT. 12 I december 2020 Obnovljena kapela v Rakovljah T. T. Praznični utrinki L. K. Na območju Spodnje Savinjske doline je precej sakralnih objektov, še posebej kapelic. Večina je lepo obnovljenih in so živ spomenik kulturne dediščine. Za območje Braslovč vemo, da so se prve pojavile predvsem okoli leta 1700 ter po drugi svetovni vojni. Lokalna skupnost je tokrat obnovila kapelico v Rakovljah, ki je bila po zapisu Franca Kralja nekoč pokrita s stekleno barvno kritino in ima na kamnitih stebrih izklesano letnico 1882. Postavljena je bila po dveh hudih živinskih kugah, ki sta bili v tem času v Braslovčah in okolici, kot priprošnja za zdravje živine. Vanjo so postavili tudi novi kip Marije kraljice z detetom Jezusom, saj je bil prvotni pred leti ukraden. Pri obnovi je pomagal domači restavrator Franjo Šram iz Trnave. Pred blagoslovitvijo se je braslovški župan Tomaž Žohar zahvalil vsem, ki skrbijo za ohranjanje sakralnih spomenikov, in poudaril, da bodo v občini Braslovče vsako leto obnovili vsaj eno kapelo. Obred blagoslovitve je opravil domači župnik msgr. Milan Gosak. 29 D. N., B. P. S svečanosti ob blagoslovitvi obnovljene kapele v Rakovljah minuli petek Za florjanovo novo vozilo T. T. Za gasilce PGD Gotovlje je bila sreda, 2. decembra, velik dan, saj so začeli uresničevati cilj, ki so ga sprejeli in podprli na zadnjem občnem zboru. Gotoveljski gasilci so s pomočjo razpisa izbrali dobavitelja, ki je v dogovorjenem roku dobavil podvozje za vozilo. S tem bodo nadomestili 40 let staro gasilsko vozilo Mercedes Benz GVC 24/50. Pušnik, v Slovensko Bistrico, kjer bo nadgradnja končana nekje v začetku maja prihodnje leto, ko goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Vrednost vozila brez nadgradnje Vrednost celotne naložbe znaša 235 tisoč evrov. Tako se gasilci zahvaljujejo vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva preko SMS-sporočil na GOTO5, in vsem donatorjem, ki so jih podprli pri izvedbi prve »live« gasilske veselice. Namestnik predsednika PGD Gotovlje Edvard Kugler je ob tem povedal: »Gasilci iz Gotovelj pravimo, da vam velikokrat pomagamo mi, tokrat pa se obračamo na vas s prošnjo, ker tokrat nam pomagate vi. To boste lahko pokazali še v tem mesecu, saj bomo 26. decembra izvedli prvi »standup live« nastop v Gotovljah, kjer boste preko spleta lahko spremljali znane slovenske stand up komike.« V Petrovčah ob osnovni šoli so članice TD Petrovče ustvarile pravo zimsko pravljico. Prava paša za oči je praznična modna kreacija, ki je ozaljšana s cvetovi in lučkami, in to še ni vse, vabljeni na praznični sprehod v Petrovče. Pediater in zobozdravnik T. T. Župan Janko Kos, poveljnik PGD Gotovlje Nejc Krajnc in predsednik Nejc Centrih. Novo podvozje Scania 410 XT so si ogledali številni člani društva, pa tudi drugi, med njimi »boter« župan občine Žalec Janko Kos. Na predelavo ga bodo poslali v podjetje GV znaša okrog 89 tisoč evrov. Polovico sredstev je prispevala Občina Žalec, nekaj so »pokrili« s prireditvijo v avgustu 2020, razliko pa bodo dobili z namenskim zbiranjem sredstev. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15% gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 Že nekaj časa je znano, da bosta v pokoj kmalu odšli dolgoletna pediatrinja dr. Vlasta Matjaž in otroška zobozdravnica dr. Silva Galackaj iz Zdravstvenega doma Polzela. Kot pravi župan Jože Kužnik, bodo na Polzeli dobili tako novega pediatra in zobozdravnika. Pediatrično dejavnost bo prevzel Dispanzer za otroke in mladostnike d. o. o. iz Žalca (direktor Andrej Mlakar), zobozdravstvo za otroke pa David Vizjak. Odločba o izbiri je že pravnomočna, usklajujejo še pogodbo, ki bo kmalu podpisana. Tako Matjaževa kot Galackajeva, ki dejavnost na Polzeli opravljata v zasebnih ambulantah, v tem delu Spodnje Savinjske doline puščata velik pečat. S svojo strokovnostjo, zavzetostjo in skrbnostjo sta več desetletij »bdeli« nad zdravjem ne samo najmlajših Polzelanov, ampak tudi nekaterih otrok iz sosednjih občin. Venček iz gume in smrekovih vejic so naredili prostovoljci Medgeneracijskega centra Prebold. Darilo naročite na: tic@zkst-zalec.si ali 03/710 04 34 www.zkst-zalec.si 30 KRONIKA ŠT. 12 I december 2020 V SPOMIN Tiho si zaspal v večni sen, ne vrneš več se v naš objem. A svetla lučka zate še gori, spomin na naše lepe skupne dni … »Umrl je mož! Ne, ni umrl! Oči le časne je zaprl, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju.« (Simon Gregorčič) ANTON CESTNIK ZAHVALA V 77. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi in tast ALOJZ FUŽIR iz Šempetra, Pod smrekami 10 V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izraze sožalja, drobne pozornosti, posebna hvala sosedom, stanovalcem bloka Pod smrekami 10 iz Šempetra za izkazano pomoč in pozornost. Hvala pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste ga v mislih skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Barbara, hčerka Sandra z možem Darkom, vnuka Ines in Dejan z družino Solze, žalost, bolečina vas ni zbudila, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 28. decembra bo minilo 49 let, kar nas je zapustil »Kakor sonce si nas vse življenje grel, polno si ljubezni za vsakega imel. A žal prišel je žalosten slovesa dan, dan, ko odšel si daleč, daleč stran …” LADISLAV MIKLAVC iz Zabukovice 80 5. januarja bo minilo 10 let, kar nas je zapustila ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, očka in opi IVAN ZAGORIČNIK iz Šempetra, Cesta na Roje 9 Od njega smo se poslovili na pokopališču Šempeter v najožjem krogu. Hvala vsem za izraze sožalja in izkazano pozornost. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami z lepo mislijo pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Želimo mu miren počitek. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Dragica in sin Ivi z družino LEOPOLDINA MIKLAVC iz Zabukovice 80 9. novembra je minilo 3 leta, kar nas je zapustila LADISLAVA-SLAVICA ZAGOŽEN iz Kal 9 Hvala vsem, ki postojite ob grobu in jih ohranjate v lepem spominu. Žalostni in še vedno globoko pretreseni sporočamo, da je triindvajsetega oktobra letos v boju z zahrbtnim virusom omagalo srce našega ljubega, nenadomestljivega Antona Cestnika. Razum ve, da je za vedno odšel, a srce noče sprejeti, da ga ne bomo nikoli več videli, slišali, ga objeli … Ljubečih, močnih vezi ne more pretrgati niti smrt, za vedno bo ostal z nami, čeprav je daleč na drugi strani mavrice … Vse življenje se je trudil biti dober, pošten, zanesljiv človek in zapustil je neizbrisne sledi pri najbližjih kot tudi v lokalni in širši družbeni skupnosti. Bil je njen dejaven član in pomagal je graditi družbo po meri malega človeka. Po končani osnovni šoli se je moral zaposliti, a v njem želja po nadaljnjem šolanju ni ugasnila. Ob delu je končal kmetijskogospodarsko šolo in pozneje, ko si je ustvaril družino, še Srednjo gozdarsko tehnično šolo v Postojni. Neizmerno rad je imel naravo in delo gozdarja, ki ga je vso delovno dobo prizadevno in uspešno opravljal pri GG Celje. Ves čas pa je poglabljal svoje znanje na področju gozdarstva in cenili so ga tako sodelavci kot kooperanti. Zaslužen je za izgradnjo mnogih cest do zaselkov v okolici Vranskega, za dolgoletno prizadevanje na področju izgradnje ter obnove krajevnih in gozdnih cest je dobil tudi priznanje ter zahvalo tedanje krajevne skupnosti. Bil je dejaven v različnih krajevnih in občinskih društvih, član in načelnik civilne zaščite ter dolgoletni član krajevnega oziroma občinskega gasilskega društva in Gasilske zveze Slovenije. Za vestno in prizadevno delo v gasilstvu ter na področju požarne varnosti je bil tudi odlikovan. Vedno je bil pripravljen pomagati in vrata njegovega doma so bila odprta za vsakogar, ki je želel njegov nasvet ali pomoč. Ko se je umaknil iz družbenega življenja, pa se je še bolj posvetil družini in neizmerno užival z ženo, s katero sta preživela 65 skupnih let ter si ustvarila topel dom, v katerega smo se rade vračale hčere s svojimi družinami. Še posebno so ga razveseljevali vnuki in pravnuki. Bil je najbolj srečen, ko smo bili vsi skupaj. Pogrešali ga bomo, a nikoli pozabili. Hvaležni smo za vsak trenutek, ki smo ga preživeli z njim, in nikoli ne bo zares odšel, ostal bo v naših srcih in mislih. Zaradi epidemije ga drugi sorodniki, prijatelji, znanci in sokrajani niso mogli pospremiti na njegovi zadnji poti, a iskrena hvala vsem, ki so bili v teh težkih trenutkih z nami v mislih, nam izrekli sožalje in izrazili spoštovanje do njega ter prižgali svečke na njegovem grobu. Marta Cestnik Krpič Hčerka ter sestra Tatjana z družino Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA 3. decembra nas je v 87. letu zapustil naš dragi FRANC TURK Zdaj si na lepem kraju, svoj mir si našla v raju, tam več ne čutiš bolečine, a vem, da skupaj še delimo spomine. Upamo, da si srčena tam, kjer si, in da si kočno brez vseh skrbi. Vedi, da nikdar te ne bomo pozabili, za vedno te bomo v naših srcih nosili. (vnukinja Sara) po domače RTVIGOV FRANCI, iz Trnave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju bolnice Topolšica, g. župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen obred, g. Šolinc za poslovilne besede ter pogrebnima službama Ropotar in Morana. Zahvaljujemo se vsem praporščakom in društvom, še posebej pa domačemu PGD Trnava za izkazano spoštovanje z zadnjim častnim pozdravom. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Žalujoči: žena Cirila ter hčerki Leonida in Mateja z družinama ZAHVALA V 89. letu se je tiho poslovila draga mama in stara mama TEREZIJA GAČNIK, V 88. letu je 1. novembra odšel od nas ljubi mož, oče, dedi in pradedi FRANCI ROJNIK iz Zg. Grušovelj pri Šempetru Hvala vsem za izražena sožalja in podporo, še posebej pa zdravstvenemu osebju hitre pomoči ZD Žalec in Covid oddelku Splošne bolnišnice Celje. Vsi njegovi po domače PAJKOVA TREZI iz Spodnjih Grušovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: mag. Anita Govc; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in srede od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Zahvala tudi dr. Brigiti Artiček Mesarec in patronažni sestri Poloni Polavder, ki sta se trudili za njeno zdravje. Zahvaljujemo se bratu Franciju in svakinji Marinki, ki sta lepo skrbela za našo mamo ter ji omogočila bivanje doma do zadnjega diha. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in vsem, ZAHVALA Kruta neizprosna bolezen je bila močnejša od njene želje in volje – živeti, se veseliti novega dne. Naše ljubljene hčerke, sestre, mamice, tete, partnerke ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do četrtka, 18. januarja 2021, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. OLIVERE ŠTEFANČIČ ni več med nami. Ostali smo sami brez nje v žgoči bolečini. Ostali so spomini, ki smo jih stkali v naših skupnih letih življenja. V teh težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njene bolezni, še posebej sosedi Urši Mikolič in Društvu Hospic iz Celja. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji namenite lepe misli. Žalujoči: mami z Dejanom, Sergeja in Jure z družinami, hči Tajda in Janko KRONIKA ŠT. 12 I december 2020 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin pa večno bo živel … ZAHVALA P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 MIRANA PLASKANA V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Andraža nad Polzelo (6. 8. 1961–1. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter druge pozornosti in pomoč. Hvala tudi gospodu župniku, govorcu, pevcem in pogrebni službi. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi Ni res, da si odšla, nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, nas boš, ljuba mami, vsak trenutek spremljala v tišini. ZAHVALA Ob izgubi mame, babice in prababice IVICE MAROVT, roj. MASILO iz Kamenč, oskrbovanke DSO Sv. Rafael Vransko (14. 5. 1927–20. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darove. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku, pogrebni službi Morana ter osebju doma Sv. Rafael Vransko. V njenih očeh je pisalo: »Rada vas imam.« ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, babi, tašče in sestre DANICE LENKO iz Arje vasi (20. 8. 1948 –24. 11. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sošolcem, prijateljem, bivšim sodelavkam in znancem, ki ste nam s sočutnimi in toplimi besedami izrazili pisna in ustna sožalja, nam podarili sveče in cvetje v njen spomin. Hvala patru Vančiju za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in trobentaču za odigrano melodijo. Lepa hvala tudi vsem, ki ste bili z mislijo ob njej in z nami na njeni zadnji poti. Kadarkoli bi se zgodila, bi bilo prehitro. Neznosna bolečina bo ostala, vendar vemo, da od nas ne boš odšla nikoli in boš ostala z najlepšimi spomini ujeta v naših srcih. Hvala ti za vse. Počivaj v miru. Radi te imamo. Mož Ivan, sinova Mitja in Jernej z družinama, vnuki Luka, Hana, Ema in Gašper, brat dvojček Jožko ter ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, dedija, pradedija in brata IVANA KOKOTA iz Žalca, Šprajčeva ul. 2 (3. 6. 1940–28. 11. 2020) se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in ostale pozornosti, posebno pa vsem, ki ste nam pomagali, da smo mu lahko izpolnili največjo željo, da je zaspal doma. Zahvaljujemo se zdravnicam ZD Žalec (dr. Ravničanovi, dr. Kladnikovi in dr. Podbregarjevi), Domu Nine Pokorn Grmovje za nudenje pomoči na domu ter Slovenskemu društvu Hospic. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Žalujoči vsi njegovi 14. decembra je odšel steber in neuklonljivi mož naše družine naš oči, dedi, pradedi in v prvi vrsti zgleden in ljubeč mož Od njega smo se poslovili njegovi najdražji. Na svoji izjemno uspešni poslovni poti bančništva in tudi pri svojih prostovoljnih aktivnostih je s svojo odprtostjo stkal veliko vezi, s čimer je dobil veliko znancev in prijateljev. Ob slovesu smo dobili ogromno sporočil sožalja z opisom, da je bil močen in zelo spoštovan človek, karizmatičen, izjemne volje ter vztrajnosti, ponosen, pošten in zelo delaven. Hvaležni smo mu, da je bil naš steber in ponos naše družine. Otroci bomo njegovim pravnukom pripovedovali o dediju Danetu resnične zgodbe in nauke, da še pri naslednjih rodovih ne bo nikoli pozabljen. Imeli smo veliko srečo, da smo bili del njegovega ustvarjalnega življenja in bili tudi del njegove osebne največje sreče. Postojte ob njegovem grobu z lepo mislijo, saj bi si želel, da ste z njim na zadnji poti, kar pa v trenutnih razmerah ni možno. Hvala vsem za izrečena sožalja. Njegovi najdražji. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V SPOMIN V SPOMIN 12. decembra mineva 20 let žalosti in praznine, brez našega dragega sina, brata in očeta Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 95. letu starosti zapustila naša draga sestra in tetica MARTINA–DAVORJA CVIKLA NADA BON iz Žalca (17. 7. 1970–12. 12. 2000) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi AMALIJA BASLE IVAN BASLE iz Šentruperta (15. 3. 1923–8. 12. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste bili z nami v žalosti in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Vsi njuni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ZOFIJA TANŠEK (31. 8. 1933–12. 11. 2020) Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom naselja Podvin za izkazano pozornost v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre g. župniku Vladu Bizjaku za spremstvo na njeni zadnji poti, patronažnima sestrama iz ZD Žalec Cvetki in Janji. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni DANIEL SENIČ ZAHVALA ZAHVALA iz Šentruperta (19. 7. 1927 –26. 11. 2020) Žalujoči sinovi Tomaž, Janez in Martin z družinami V vsakem človeku je nekaj več od drugih ljudi na svetu, na svetu, v katerem je živel in kot lastovka na zadnjo pot odletel … 31 V ožjem družinskem krogu smo se od nje poslovili v četrtek, 19. novembra, na pokopališču v Žalcu. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, nobenih bolečin ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in pradedija HANSA WILLIJA CURVERSA iz Kamenč, Braslovče (1941–2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje, kolektivu Kovintrade Celje, gospe dr. Ireni in njenemu soprogu Urošu Majcnu, gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljen pogreb. Hvala društvu upokojencev, pogrebni službi Morana, kvartetu Oljka in gospodu Bojan Posinku za govor ter čuteče izbrane in zapete pesmi. Ohranite mojega Hansa v lepem spominu. Žena Fanika v imenu vseh njemu najdražjih Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN MIŠU HORVATU iz Migojnic 110 (29. 5. 1934–24. 12. 2010) 24. decembra bo minilo 10 let žalosti, odkar si nas zapustil. Čas tako hitro teče, a rane ob tvoji izgubi so še vedno odprte in nas spominjajo na trenutke našega skupnega življenja. Vsem, ki se še ga spominjate in ga tudi obiščete na njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi žalujoči njegovi ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 12 I december 2020 Prvi sneg, veselje in nadloga T. T. Prvi sneg, ki je zapadel kmalu po prvem decembru, bilo ga je kakih 20 centimetrov, je najmlajšim »pripravil« veselje, za komunalne delavce in voznike pa je predstavljal nadlogo. Najbolj so se ga razveselili otroci, ki so že prvi dan, ko so končali z učenjem od doma, odšli na plan s sankami, smučmi, se kepali, skratka, veselje se je začelo. So pa to početje budno spremljali tudi starši, da druženje zaradi koronavirusa ne bi bilo »prehudo«. V Savinjskem gaju so se sankali, nekateri pa so iz prvega snega izdelovali iglu. VsehNasStojnica D. N. Dobrodelna stojnica za izmenjavo Na preboldski tržnici, na prehodu čez stari most preko reke Bolske, stoji dobrodelna stojnica. Namenjena je tistim, ki bi radi prinesli darila in druge uporabne predmete, in tistim, ki sami tega ne zmorejo, radi pa bi kaj dobili ali komu kaj podarili. Pobudo za to je dala predsednica Košarkarskega kluba Prebold 2014 Ksenija Rozman. V Taboru Božičkova pošta D. N. V Taboru so pred občinsko stavbo, v kateri je tudi pošta člani Turističnega društva Tabor pripravili zanimivo praznično dekoracijo. Postavili so tudi Božičkovo pošto s posebnim nabiralnikom, v katerega otroci lahko oddajo pisma s svojimi željami, lepe misli z risbicami ali sporočila za Božička. Tako so tudi prazniki brez druženj topli, prijazni in zanimivi za otroke. Taborska praznična dekoracija pred občinsko stavbo Zakaj gre, govorita velika plakata na vsaki strani stojnice. Darovalci lahko nanjo odlagajo najrazličnejša živila, dobrote in igrače za otroke ter razne druge uporabne predmete. Ob tem velja opozorilo, da naj prinašalci darujejo le ustrezna živila oziroma darila, ki jih mraz in vlaga ne moreta poškodovati. Prinašalci – darovalci in tudi vsi drugi, ki se bodo ustavili pri stojnici, pa lahko z nje vzamejo, kar želijo oziroma jim bo prišlo prav. Opozarjajo pa tudi na upoštevanje vseh navodil NIJZ-ja. Vsekakor gre za pohvalno potezo organizatorjev v tem prazničnem decembru, ko se obdarujemo in radi pomagamo. Letos smo za marsikaj prikrajšani. Prav zaradi tega je ta dobrodelna izmenjava še toliko bolj dobrodošla. Čarobne in letos drugačne drešinjske Savinjske jaslice v sedemnajsti izvedbi. Brez razstave znotraj, zato jaslice zunaj L. K. Omejitve epidemije so odnesle tradicionalno razstavo Savinjskih jaslic, ki so jo šestnajst let zapored pripravljali v Domu gasilcev v Drešinji vasi. A neumorni prvi obraz jaslic Jože Stepišnik se ni vdal in sam izdelal kar štiri različne jaslice, ki so na ogled »varno« zunaj. Tri različne jaslice je drešinjski jasličar Jože Stepišnik postavil ob zunanjo steno Doma gasilcev v Drešinji vas, ene pa pred kužnim znamenjem na novi gredi ob vhodu v vas, tako da so vse vidne z glavne ceste Žalec-Celje, s svetlobnimi dodatki posebej čarobne. Jaslice je brez prisotnosti običajne množice blagoslovil petrovški župnik, a čeprav so ostali vaščani Drešinje vasi brez običajnega druženja ob odprtju jaslic in na pragu božičnih praznikov, se tradicija tudi v sedemnajsto ni prekinila. Narobe svet, narobe snežak D. N., L. K. V blokovskem naselju Na Zelenici v Preboldu je ob prvem letošnjem snegu nastalo kar nekaj snežakov, ki so bilo zelo drugačni od klasičnih snežakov, ki jih poznamo. Eden je na prvi strani predstavljal lik moškega, na drugi strani pa lik ženske. Oba pa sta spoštovala ukrepe NIJZ, saj so jima ustvarjalci nadeli obrazne maske. A najbolje so današnji čas uprizorili s snežakom, ki je stal na glavi. Narobe svet, narobe snežak bi lahko rekli, in čeprav je odjuga zdaj vse snežake stopila, si zalužijo, da se nanje spomnimo. Bravo, njihovi kreatorji! Snežak je najprej padel na glavo, potem pa ga je odnesla od juga.