URN_NBN_SI_DOC-4L8YNFHR

Bibliotekarz. Rok 39, W arszawa 1972. Na uvodnem m estu 1. št. je čla­ nek L. Kowalczykove z značilnim naslovom »Bolezen nestrokovno­ sti«. Avtorica po šestletnem delu kot inštruktorica okrožnega in- strukcijsko-m etodičnega oddelka ugotavlja, da je tip inštruktorja, ki naj bi bil strokovnjak za vsa področja knjižničarstva, zašel v slepo ulico. V teh šestih letih sa­ m a ni pridobila ničesar, ni imela nobene m ožnosti za izpopolnjeva­ nje, in tako tudi ne m ore dosti dajati tistim , ki naj bi jih pouče­ vala. Predlaga, naj bi instrukcij- sko-metodične oddelke razdelili, njihove delavce dodelili k posa­ meznim strokovnim službam, da bi ob tem delu strokovno rasli in tako tudi mogli svoje znanje po­ sredovati drugim , ko bi bili obe­ nem inštruktorji, toda sedaj za posamezna področja knjižničar­ stva. O tem vprašanju je v tej in naslednjih številkah objavljenih še več bolj ali m anj polemičnih pri­ spevkov raznih knjižničarjev; v glavnem menijo, da je zahteva av­ torice upravičena in da je instruk- torsko dejavnost treba preurediti po njenem predlogu. Št. 2/3 je v skladu z uvodnim pozdravnim člankom v čast kon­ gresu poljskih tehnikov posvečena tehničnim vprašanjem knjižničar­ stva. H. Kierska v članku »O pro­ blem ih avtom atizacije knjižnic« poroča o uporabi elektronskih ra­ čunalnikov pri obdelavi knjižnič­ nega gradiva in evidenci izposoje v Angliji in o poskusno avtom ati­ zirani knjižnici Državnega inštitu­ ta kulture v Kijevu; zadnja je popolnom a avtom atizirana, oprem ­ ljena z aparaturam i, izdelanimi doma, v SSSR. Njeno delovanje proučujejo in rezultate bodo upo­ števali pri nadaljnjem razvijanju avtom atizacije v knjižnicah So­ vjetske zveze. B. Modzelewska analizira sistem e izposoje v angle­ ških knjižnicah glede na stopnjo Knjižnica 17/1973 avtom atizacije in ugotavlja, da dragi avtom atični sistem i zaradi visokih stroškov za zdaj na Polj­ skem še ne pridejo v poštev. T. Krzyzewski poroča o novih av­ diovizualnih pripom očkih — video­ kasetah (televizorjih, ki oddajajo s pom očjo magnetoskopskega tra ­ ku) in elektronskih časopisih — telegazetah (televizorji, ki bodo oddajali vesti po izbiri gledalca). Mnogo je v številki tudi gradiva o oprem i knjižnic; zelo zanimiva je skica knjižničnega vozička za notran ji tran sp o rt knjig. Tem atično zaokrožena je še št. 6/7, ki prinaša na 36 straneh po­ ročilo predsedstva glavnega odbo­ ra Združenja poljskih knjižničar­ jev za čas od 5. VI. 1969 do 15. VI. 1972, pripravljeno za državni zbor delegatov v Bydgoszczu 29.—30. IX. 1972. Iz poročila je razvidna obsež­ na organizacijska, strokovna in za­ ložniška dejavnost poljskih knjiž­ ničarjev. Delo združenja se odvija v kom isijah podobno kot pri nas, poleg kom isij, ki ustrezajo našim, im ajo še npr. kom isiji za bolniš­ nične knjižnice in za glasbene knjižnice. Za nas nov je socialno- stanovski referat, ki pomaga čla­ nom z inform acijam i o vprašanjih poklicnega izobraževanja, sistem i­ zacije ipd. Im ajo naslednje sekcije: za strokovne knjižnice, za šolske in pedagoške knjižnice ter za javne knjižnice. Poleg treh periodičnih publikacij: Poradnik Bibliotekarza (K njižničarjev svetovalec — leta 1971 je imel naklado 9300 izvodov), Bibliotekarz (leta 1971 — 6100 iz­ vodov) in Przegl^d biblioteczny (Knjižnični pregled — leta 1971 1500 izvodov) so v času med dve­ m a zborom a izdali še 21 strokov­ nih knjig v skupni nakladi 111.770 izvodov. S področja sociologije b ran ja je naj zanim ivejša študija K. Kraš- niewske v št. 5 »Delavci in branje«. Avtorica ugotavlja, da ni točnih podatkov o vprašanjih: a) kolikšen odstotek delavcev bere knjige, b) 177