Husein Tahmiščič (1931):
PLOVBA    Vse kar se s prekinitvijo odlomi in gre po svoje II    smo hranili v zasedi
zavarovani z vetrovi s kopnine in z morja v skrivnostnem smislu neurja.
In vse to je bilo teptano v zemeljskem blatu pod zvezdami,
pod mrtvo lepoto samotnih visečih vrtov brez vonja.
In ta krč, tako na dlani,
874