z dne 11. marca 1918, s kater im ga j e »ministerialna komisija« klicala na za- sl išanje. Naslovljeno j e namreč še vedno na Rožnik in šele drugo vabilo z dne 14. marca 1918 j e prišlo na pravi naslov. Ver je tno j e Cankar ob t e j pri l iki morda na opomin polici je pr i jav i l to svoje s tanovanje 20. marca 1918, kakor priča izpisek iz zglaševalnih pol [štev. 20 (400)] v »Popisnicah« na l j ub l j anskem magistratu, ki si ga j e napravi l F ran Vesel dne 5. j u l i j a 1930.35 Po odhodu dr . P u n t a r j a v Trst septembra 1918 se j e nato nas lednjega meseca selil tudi Cankar in prišel 4. oktobra stanovat k Lujizi Ravn ika r j ev i na Kongresni trg štev. 5. Ta j e bila »uradniška sirota«, doma iz Vipave, in se je preživl ja la z o d d a j a n j e m s tanovanja podnajemnikom. Novo s tanovanje je bilo v I. nad- s t ropju »na vodo«, gledano od Ljubl janice , kamor se j e prišlo skozi pr i t l ič je s Kongresnega trga. V t e j hiši se j e Ivan Cankar 29. oktobra 1918 zvečer po- nesrečil, ko j e padel po stopnicah, ki vodijo navzdol na ma jhno dvorišče. To deli t r ak t hiše, ki stoji ob Kongresnem trgu, od t rakta , ki stoji ob Ljubl janic i , v ka terem je Cankar stanoval. Ker se j e pobil na ti lniku, so ga odpel ja l i v kirurgični oddelek bolnišnice, od koder so ga 18. novembra odpustili kot zdra- vega. Po odhodu iz bolnišnice j e stanoval pri Rohrmannovih do 25. novembra, ko j e moral vnovič v bolnišnico. To pot v interni oddelek v sobo štev. 25 v I. nadst ropju , k j e r j e 11. decembra 1918 umrl . Ta kra tki pregled Cankarjevih bivališč v Ljubl jani je resničen odsev nje- govih neurejenih gmotnih razmer, k i mu niso dovoljevale, da bi se nekje ustalil in si ustvaril mirno zatočišče. Večno menjavanje s tanovanj je tudi v njegovem literarnem delu zapustilo svoje sledove: tisti njegov neprijetni občutek, da ni nikjer doma, občutek »popotništva«, ki se ga ni iznebil vse do konca svojega življenja. France Dobroooljc H K O R E S P O N D E N C I T R U B A R - B U L L I N G E R Truba r j evo nag iban je k cvingli janstvu se na joč i tne je kaže v njegovih dopisih Heinrichu Bul l inger ju (1504—1575), Zwingli jevemu nasledniku, ki je nudal ieval , izvedel in utrdi l reformaci jo v Zürichu. Dos le j so bila znana 4 T r u b a r j e v a pisma temu re fo rma to r ju (15. sept. 1555, 15. marca 1557, 10. ju - l i ja 1557, 20. dec. 1557, gl. Elze, Trubers Briefe 19—34), eno se je z gotovostjo suponiralo (ок. 8. nov. 1557, gl. prav tam 34). Ne glede na vrzeli, ki so za T r u b a r j e v a pisma očitne, zlasti med 15. sept. 1555 in 13. marcem 1557, pa smo docela pogrešali Bul l inger jevih pisem. Dve novi pismi, izmed n j ih eno Bullin- gerjevo, podrobne je osve t l ju je ta r azmer j e med slovenskim in švicarskim re- formator jem, posebej pa še pr ispevata k poznan ju T r u b a r j e v e g a ž iv l jen ja in dela. Izvedel sem zan ju na podlagi podlistka »Die Bullinger-Briefsammlung« v Neue Zürcher Zeitung št. 2061 z dne 1. dec. 1944, ki poroča, da so dokončno uredili zbirko Bul l inger jevih pisem. P r e g l e d k o r e s p o n d e n c e Truba r — Bul l inger ju 13. sept. 1555 (Elze, T ruber s Briefe 19) IBullinger — T r u b a r j u sept. (?) 1557 (ni olir., gl. Tr . Br. 22)] T r u b a r — Bul l inger ju 13. marca 1557 (Tr. Br. 22) T ruba r — Bul l inger ju 10. jul . 1557 (Tr. Br. 29) Bullinger — Trubarju 10. okt. 1557 (objavl jeno tu niže) |Trubar — Bul l inger ju ok. 8. nov. 1557 (ni ohr., gl. Tr. Br. 54)] T r u b a r — Bul l inger ju 20. dec. 1557 (Tr. Br. 32) [Bullinger — T r u b a r j u apr . 1558 (ni ohr., gl. v niže ob jav l j enem Tru- ba r j evem pismu)] T r u b a r — Bull inger ju 1. febr . 1559 (objavl jeno tu niže). 35 Vesclova mapa (NUK). Prvo, dosle j neznano pismo z dne 10. okt. 1557, napisano z Bul l inger jevo roko, se h ran i v Državnem arhivu v Zürichu pod signature E II 346 a, str. 378, 378 v., fotografski posnetek j e v L j u b l j a n i v NUK (rokopisni oddelek, inv. št. 71/49). O b j a v l j a m ga tu na tanko po izvirniku, le kra t ice so razrešene: S. P. Accepi l i teras tuas T r ü b e r e charissime vna cum fol i js uersionis tuae. Probo admodum operam tuam, & hortor modis omnibus ut pergas in re sanctissima par i te r et utilissima. Quid enim fructuosius agere posses, quam salu[ta]ria seruatoris nostri ue rba et facta, denique sanctissimorum Actorum eius doctr inam syncerissimam Barbar is gentibus proponere legendam? Dubi to numquid hodie possis maius. Oro i taque deum ut te confirmet in inst i tute sanctissimo ui resque concédât [ad] perf ic ienda ea quae coepisti fidelissime. D. D. Jacobi Andreae modestiam et an imum pacis studiosum probamus & lau- damus, l ibellum autem eius non ita probamus. Non conatur ille par tes inter sese dissidentes (quod eum multos opinari audio) componere, sed simpliciores erudire , quid de coena & doctr ina sacramentar ia in hisce conversationibus sentiant. Paucis autem demptis totam Luther i doctr inam redegit in compen- dium et lectoribus instillât. Quae ille decoe lo disputât minime p robare possum: sicuti nee illud quod contendit révéra corpore christi et pretioso eius sanguine impios quoque communicare. Votum non institui me libellum illum censere. Cupio bonum illum u i rum mihi esse notiorem quam est. Neque nobis vmquam receptum ( p r e č r t a n o »est«) fuit , eos qui ex Lutheranis in hoc capi te di- versum à nobis sentiunt, persequi, odisse causiisque adoper i re vti nonullis ex istis mos est non admodum laudabilis. Posset fortassis al iqua per temporis oppor tuni ta tem tolerabilis inveniri concordia, si modo ex animis ex imere tur acerbi tas & ainaror . Videmus non raro dissensisse alios, ex beatis patr ibus, ab al i js , sed ideo non omnem dissuisse amitit iam. Hodie uero tan ta quorun- dam animos obsedit rabies, & ita in ue rba magis t rorum iurati ueluti vinciun- tur , u t si a l iquem à se uel magistro suo dissidentem uel modice intelligent, t an tum non haereseos inclament et a rma fur ibundi corripiant . Per nos num- quam stetit quo minus coiret concordia, sed, cum scirent multi nos in omnibus пес posse nés uelle (nisi scripturis edocti) ipsorum sentent i js accedere indigni uisi sumus qui uel audiamur , quorum libri legantur , et cum quibus inia tur uel a l iqua societas. Per is torum intemperiam ac clamores stetit hactenus, quod incendium hoc infelix non modo ext ingui non quiuit , sed in diem potius incrementa magis magisque accepit. Scripsimus nos consensionem a n t e annos aliquot, eamque uulgauimus non ut quemquam ad pugnam prouocaremus, sed ut p lacaremus potius multos, qui exis t imarent nos inania s ta tuere ac tueri symbolu. Ac dum spe bona pleni sumus, fore ut qui nobis hactenus fue re iniquiores, placidi magis esse nobis incipiant, i r ru i t ex iinprouiso Vuestphalus ille, nul la ad hoc necessitate, sed mera libidine impulsus & edit fe r ruginem dissidentium. Qui qualis liber sit, ipse loqua tur potius malo, quùm ipse multis repetam. Hic uerô ut a l iorum animos placare t Calvinus defensionem consen- sionis nost rae conscripsit. Cui mox Vuestphalus hostile scriptum opposuit, to tumque propemodum Balthici maris t rac tum armavi t et ad pugnae consor- t ium a t t rax i t . Volant i taque instar saxorum confessiones imô condamnationes execrat iones et ana themata . Damnan tu r enim ecclesiae nostrae, damna tu r fides et doctr ina nostra, et quidquid foedum est et intol lcrundum plenis in nos vasis e f fund i tu r . Apel lamur eniin sacramentar i j , sectar i j , seditiosi, schis- matici, haeretici , sacrilegi, impi j & quid non? I laec ita habere declarant libri, probat r e rum series conf i rmatque his toriae ueri tas. Cur i j nunc quidem in nos velut authores , ré torquent sac ramenta r i j eertaminis reparat ionem? Verum de his p lu ra scripsi quam ab initio me scr ip turum putavi. De Grybald i negocio quid scntirem mi Pr ime? Ego symbolo Apostolico, Niceno & Athanas i j adhaereo & contrariant doctrinam ex corde abhorreo. Egi a l iquando cum isto homine de hac ipsa causa, qui et in manibus meis confes- sionem rel iquit non omnino repud iandam: sed uideo istum lubrica f ide usuin esse. Nuper Bcrnae coniectus in uincla, palinodiam se can ta tu rum recepit. Vix incolumi uita euasit. Si quid habuer is r e rum Turc icarum & Austr iacarum, g ra tum feceris si communicaueris. P ro communicatis immortales ago gratias ac l i teras mihi t radi tas remitto. Vale. Tiguri 10 octobris. anno 1557. Bull ingerus tuus. V prevodu tov. Antona Sovreta — n a j se mu tu na j l epše zahvalim za pr i jaznos t — se pismo bere takole: Lep pozdravi Dragi Trubar , p re je l sem tvo je pismo obenem z listi tvojega prevoda. Tvoje delo povsem odobravam in te na vso moč izpodbujam, da n a d a l j u j v ti tako sveti in koristni stvari . K a j bi mogel namreč početi plodo- vi tejšega nego izročati zveličavne besede in dela našega Odrešenika, poleg tega pa najč is te jš i nauk o svetih d e j a n j i h n jegovih barbarsk im plemenom v b r a n j e ? Dvomim, da bi utegnil storiti danes k a j večjega! Zategadel j prosim Boga, n a j te potrdi v svetem p o d j e t j u in ti dâ moči, da do k r a j a izvedeš, kar si tako pogumno začel. G. g. Jakoba Andreae j a skromnost in mi ro l jubnega d u h a odobravamo in hvalimo, m a n j zavzeti pa smo za n jegove bukve. Mož ne poskuša premosti t i razkola med nasprotnimi si s t rankami (čeprav od mno- gih strani slišim, da si to domišl ju je) , ampak pouču je preproste duše, k a j n a j si ob teh tako silno nasprotujočih si naukih misli jo o obhaj i lu in zakra- menta lnem nauku. Z ma jhn imi iz jemami j e spravil ves Lutrov nauk v k ra t ek obris ter ga po kapl j icah d a j e bralcem. Z njegovim r azp rav l j an j em o nebesih se n ikakor ne morem spri jazni t i , p rav tako ne s t rdi tvi jo, da pr i obha j i lu tudi brezbožniki resnično p r e j e m a j o telo in dragoceno kri Kristusovo. Sicer pa nisem imel namena presoja t i n jegovo knj igo. Želim, da bi tega dobrega moža poznal bolje, kakor ga. Nam ni nikoli prišlo na misel, da bi luterance, ki so v tem poglavju drugačnega naz i r an j a mimo nas, nemara preganja l i , sovražili in s klobuki pokrivali . Morebiti bi se ob ugodni pril iki vendar le mogel na j t i kak znosen sporazum, samo ko bi se poiztrebila iz src t rpkost in grenkoba. S a j vidimo, da so se tudi sveti cerkveni oče t je neredko pričkal i in razdvajal i , a zato še niso odvrgli vsega pr i j a te l j s tva . Danes pa j e duše nekater ih obsedla že ka r d iv ja pobesnelost: pr isegajoč na besede uči te l ja so, rekel bi, tako povezani in vkovani, da, če opazijo, da kdo samo za las odstopa od n j ih ali n j i h učenika, toliko da ga ne razkr iče za kr ivoverca in da v svoji steklosti ne zgrabi jo za orožje! Mi gotovo nismo bili krivi , da ni prišlo do poravnave, narobe: ker so mnogi vedeli, da se ne moremo in ne maramo v vsem pr ik l juč i t i n j ihovim nazorom (razen po pismu poučeni), smo se j im zazdeli nevredni, da bi sploh spregovoriti smeli, da bi se naše bukve b ra l e in da bi se z nami sklepala kakršna koli zveza. Krivi sta bili marveč n j i h nestrpnost in kričavost, in sicer do take mere, da se ta nesrečni požar ne le ni dal pogasiti, ampak j e dobival od dne do dne obi lnejšega netiva. Pred n e k a j leti smo napisali Sporazum ter ga dali na svetlo, ne zato, da bi koga izzivali na boj , nasprotno, da bi mnoge pomirili, ki so bili morebiti mnen ja , da pos tavl jamo in zagovar jamo ničevne simbole. Navda ja lo nas j e veselo upan je , da se bodo naši do tedanj i nasprotniki začeli unašati in svoje nego- d o v a n j e do nas ublaževati , ko ti nenadoma p r i h r u j e znani Westphal ter brez nu jnega razloga, iz gole samovoljnosti ob jav i tisti svoj zmazek disidentski. Kak šna jo ta kn j ižura , n a j sama pove, jaz ne mislim veliko ponavl ja t i iz n j e . T e d a j j e napisal Kalvin, da bi pomiril duhove drugih, obrambo našega Sporazuma. Kmalu nato j e naper i l Westphal zoper n jega polemičen spis, oborožil do malega vse p o k r a j i n e okoli Baltskega m o r j a ter jih pritegnil v skupni boj . Tako dežu j e zda j nalik k a m e n j u samih veroizpovedi, bo l je rečeno obsodb, preklets tev in izobčenj. Obso ja jo se namreč naše cerkve, obsoja se nauk in vera naša, in kar j e koli sramotnega in neznosnega, vse se izliva na nas iz polnih golid! I m e n u j e j o nas zakramentarče , sektaše, upornike, shizma- tike, heret ike, svetoskrunce, brezbožnike in k a j vem k a j še vse! Da j e res tako, dokazu je jo knj ige , p o t r j u j e vrsta dogodkov, pr iznava resničnost zgodo- vine. Cemu obrača jo potem ti l j u d j e krivdo na nas, češ da smo mi povzročili obnovo zakramenta lnega spora? Toda dovolj o tem! Napisal sem več, kakor sem spočetka nameraval . K a j da mis l im o G r y b a l d i j e v i zadevi, l j u b i P r imož? Jaz sem p r i s t a š apos to l ske veroizpovedi , n i k a j s k e in Atanas i j eve , vsak drug , n j i nasp ro ten n a u k od srca zavračam. Nekoč sem z možem osebno r a z p r a v l j a l o t em vp ra - š an ju , dà, pust i l mi j e v r o k a h celo svojo vero izpoved: ta sicer ni, da bi jo človek k a r povprek zavrgel , v e n d a r vidim, da so v n j i k a j dvoml j iva in spo- d r k l j i v a mesta . P r e d nedavn im so ga v Bernu zaprl i , pa se j e obvezal , da bo prek l ica l . K o m a j jo j e živ unesel . Ce imaš k a j novic o T u r k i h in Avs t r i j c ih , mi boš us t regel , ako mi j ih sporočiš. Za pos lane vesti p res rčna hva la ! T v o j e pismo ti v račam. Zdrav bodi! V Ziirichu, 10. ok tob ra 1557. T v o j Bul l inger Pismo j e odgovor na T r u b a r j e v dopis z dne 10. j u l i j a 1557 (Elze, T r u b e r s Br ie fe 29), s ka t e r im j e T r u b a r poslal B u l l i n g e r j u t r i pole P rvega dela novega t e s t amen ta in v k a t e r e m j e med d rug im omeni l p r av t e d a j izšlo kn j i ž ico J akoba A n d r e a e j a »Kur tzer und e infä l t iger bericl i t , von des h e r r e n nachtmal«. Ob tem a k t u a l n e m v p r a š a n j u j e T r u b a r še bil dostavil , k a j mu j e d e j a l w i i r t t emberšk i r e f o r m a t o r Brenz : da so Šv ica r j i in n e lu te ranc i znova začeli b o j g lede obha j i l a , on (Trubar) pa da j e menil , da j e Wes tpha l bi l tisti, ki j e znova sprožil boj.* Znači len j e T r u b a r j e v vzk l ik : »Gott gebe f r i d und ainig- khe i t in de r kirchen.« Po tem o m e n j a T r u b a r še Gr ib a ld i j ev o n a z i r a n j e »de essent ia divina«, češ da ga ne more razumeti .** O vseh teh s tvareh , ki j ih j e bil T r u b a r načel v svo jem pismu, govori z g o r a j o b j a v l j e n o Bu l l i nge r j evo pismo. Podoba je , da j e T r u b a r na Nemškem bi l v zadregi , ko se j e č e d a l j e b o l j večal p r e p a d med n jegov imi gospoda r j i l u t e ranc i in med cvingl i janci , h k a t e r i m se j e nagibal . Iz te zadrege se j e T r u b a r zaup l j ivo obrača l do modrega in zmernega Bu l l inge r j a , a ta ga j e oče tovsko i zpodbu ja l , vodil in poučeval . T r u b a r mu j e poš i l ja l tudi pisma, ki j i h j e p r e j e m a l iz domovine, da bi obveščal Bu l l i nge r j a o dogodkih na Slo- v e n s k e m ; ta p isma mu j e po tem Bul l inger vrača l . D r u g o pismo z dne 1. f e b r u a r j a 1559, nap isano s T r u b a r j e v o roko, j e p r a v t ako v D r ž a v n e m a r h i v u v Ziirichu pod s igna tu re E II 356, str . 194—196 v., fo togra f sk i posne tek pa v L j u b l j a n i v NUK (rokopisni oddelek , inv. št. 71/49). Tu n a j sledi o b j a v a n a t a n k o po izv i rn iku , toda z raz rešen imi k ra t i cami : Erudi t i s s imo a t q u e P i j s s imo Viro Domino Henr icho Bul l ingero Ecclesiae T igu r inae Pas tor i fidelis[simo, Domi |no et P raecep to r i s[uo se]mper reue- | rente] r obs(ervando) etc. Zurich. * Spor glede o b h a j i l a , ki se j e pokaza l že 1529, j e na novo oživel, ko so Kalvin in cv ingl i janc i 1549 sklenil i in 1551 izduli svo j Consensus Tigur inus , t j . Ziiriški sporazum, s k a t e r i m so se postavil i pro t i l u t e r ancem: med tem ko so lu t e ranc i trdil i , da obha junec , n a j bo vern ik al i nevern ik , resnično p r e j m e s k r u h o m in vinom Kris tusovo telo in kri , sta šv icarska r e f o r m a t o r j a raz la- gala k r u h in vino zgol j ko t z n a m e n j e in spomin. Pro t i Zi ir iškemu sporazumu j e 1552 os t ro nas topi l h u m b u r š k i župnik Jouhim Wes tphul ter celo dosegel , da v p r imor sk ih k r a j i h seve rne N e m č i j e in D a n s k e niso hoteli s p r e j e t i ver - skih beguncev z Angleškega , k e r so le-ti bili kalvinci . (Prim. Die Religion in Geschich te und Gegenwur t I, 70 in Elze T r u b e r s Br ie fe 30). Kalvin j e b ran i l Ziiriški sporazum v spisu Defens io 1554 (Pestalozzi C., He in r ich Bul l inger , Ebe r f e ld 1858, 391, 640). ** T r u b a r ima v mislih Mat tea Gr iba ld i ju , i zvrs tnega i t a l i j an skega ju - riste, ki j e za rad i verskega p r e p r i č a n j a mora l zapust i t i domovino. V e r g e r i j ga j e iz Švice p r i p e l j a l v Tüb ingen , čep rav j e vedel za n j egovo an t i t r i n i t a r i - stično u s m e r j e n o s t . Wür t t emberSk i vo jvoda Krištof ga j e nas tavi l na univerz i , a ko se j e n j egov an t i t r i n i t a r i zem razglasi l , ga j e Verger i j 17. j u n . 1557 de- nunc i ru l vojvodi . Gr iba ld i j e poleti istegu letu pobegnil v Švico in smel tum ostat i , ko j e svo je n a u k e p rek l ica l (Kausler-Schott , Br ie fwechse l 118, 141). Grat ia et P a x a domino Jesu Christo seruatore nostro. Erwirdiger Hochgelerter wohlgunstiger lieber her r vnd Praeceptor . Ich bit t E. Er. mit dem höchsten, wolle mir nicht verargen das ich so lange Zeit euch nichts geschriben vnd auff das euer schreiben welches mir noch Im Aprili nechst verschinen von Memmingen zukhumen, nicht bis her geantwort , dan warlich ich hab dis Jar so vil schreibens gehabt, nicht allein In der windischen sprach, sonder andre r Sachen. Darzu unsere zuenckhfeldianer mit I ren heimlichen gifftigen buechlein vnd hassigen verächtl ichen reden vnd wincklpredigten legen mir vil vnrue auff , das ich In dem euch vergessen hab zu schreiben. Im obgemelten euerem letsten schreiben gibt Ir mir am ersten zuuerstehen, wie Ir mir eure sermones In sex pr iora Capita Jeremiae solt geschikht haben, die sein mir nicht [Überantwort] worden, aber ich hab sie hernach von Memmingischen büechfüre rn gekhauff t . Darnach habt Ir e twas von Vergerio geschriben. Vnd über 3 tag alls ich gemclts euer schreiben empfangen hab, kham H. Yergerius hie er aus Osterreich vnd Windischland gen Kempten, saget Ime, wie Ir Ime nicht abhold seit sonder ermanet , nach- dem er nun allt worden, das er seine Sachen sonderlich In glauben dermassen solt schickhen vnd richten, das er ein guets ruerigs gewissen behal te etc. Darauff beualch er mir wider etlich Sachen euch zuschreiben, welche nicht f r id sonder zanckh vnter euch gestiff tet hetten. D a r u m b habe vnterlassen. Er khan sein thrasonicum minantem fas tum nicht ablegen. Der Lelius Succinus ha t mich auch gegen Ime In vnwillen gepracht , eines mails hat mich der Lelius zu Tubingen gefragt , was ich von Vergerio halte, sprach ich, Er habe noch vil Vergerisch an Ime; darauff sprach er, videlicet l ibenter menti tur . Darauff schwig ich. Nun solchs nach her Ime der Lelius gesagt auch wie ich den Vergerium gegen dem Domino Francisco Pergamo liet ausgericht, des- wegen mir der Vergerius har t zugeschriben, aber ich hab Ime auch dermassen geantwort , das er mir seitmal in .4. monaten nichts geschriben hat. Das lass ich also geschehen. Ich schickh euch hiemit etlich schreiben von meinen Landsleüten, Mein Doeg der a l te Bischoue zue Labach hat den Hals am 28 Mar t i j zu Donauewerd abgefal len, wer an seiner stat Bischoue worden werdet aus gemelten schrei- ben vnd andere Sachen, was mein arbeit , vernemen. Wollet euch so vil diemütigen, schreibt mir wie mit unseren Bruedern In Gallia et Anglia ein gestalt habe. Ich hör die Exules Anglicani sein wi- de rumb In eorum pat r iam reuocirt . Laus Christo Domino. Was Ir hört von den zwaien kunigen vnd wer kunig In Anglia sein wirdet , das schreibt mir auch, auff das ich meis Popular ibus vnd Cesareo sacellano hab was neues vnd gwicht zuschreiben. Ich mueß Caesareo Elemosinario meinem al ten schuelgesellen t rauen, licet ignoro an Nicodemum vel Hypocri tam agit, schigtht mir die b r ie f fe wider so werde ich wissen das 1rs gelesen. Tch schigkh diss schreiben gen Lyndauium durch den h e r m Mathiani Rottli prediger , Gruest die Herrn eure Chorbrueder furnembl ich den H. Gua l therum ( n a d t e m : Wal) In meinem Namen, sein arbei t vnd des Musculi in Psal ter ium dient mir gantz wol zu meinem windischen Psalter . Ich hab schon 33. Psalm vert i r t , hab auch die Argumenta vor vnd Annotationes In margine vnd expo- sitiones in Fine, wie der II. Wal ther gesetzt. Thue mich hiemit euch allen beuelhen. Datum Kempten 1. F e b r u a r i j Anno etc. 59. T. exell. deditiss. Pr imus Trüber Pismo j e odgovor na neohran jen ali vsa j doslej neznan Bulli i igerjev dopis iz apri la 1558. V uvodu se zato T r u b a r opravičuje , da tako dolgo ni pisal. Izgovar ja se n a j p r e j z mnogim pisanjem. Pr ip rav l j a l je t eda j drugi del novega testa- menta (Novi test. I I a 1560) in, kakor izha ja iz zadnjega odstavka v pismu, tudi psalter, ki pa j e izšel šele 1566 (Ta celi psal ter Davidov). Katero bi bilo še drugo p i san je mimo slovenskega, s ka ter im se opravičuje , mora ostati odpr to vprašanje . Potem se izgovar ja tudi s schwenkfeldi janci , ki da mu de la jo preglavice; res j e T r u b a r imel že 1557 v Kemptenu težave s svojim mladim pomočnikom, ker se ni dal odvrnit i od schwenkfeldskega razkolništva (prim. Truber s Briefe 25). Ko j e še naznanil , da ni p r e j e l poslanih pridig •o prv ih šestih poglavj ih Je remi je — tu gre za eno izmed številnih Bullinger- jevih pr idigarskih publ ikaci j , ki so začele izha ja t i 1549 (gl. Pestalozzi C., H. Bullinger 153) — se razpiše o Verger i ju . Odstavek o Vergeriju i zpopo ln ju je Verger i jevo podobo, kakor nam j e znana od drugod, zlasti pa o sve t l j u j e T r u b a r j e v o r a z m e r j e do nemir- nega Laha. Po uspešnem sodelovanju leta 1555. sta se v nas ledn jem letu sicer razšla, vendar ne gre govoriti o popolnem prelomu. Takega sklepa ne do- pušča jo niti T r u b a r j e v e besede z dne 9. jun. 1557: »Vergeri j j e poleg Boga p r v i in na j imeni tne j š i povzročitelj , da se j e pričelo to p r eva j an j e« (Prvi del novega tes tamenta 1557, nem. predgovor), t o r e j zelo spoštl j ive besede, niti nas ledn ja de js tva : Verger i j poroča 17. j u n i j a 1557 vojvodi Krištofu o t isku T r u b a r j e v e g a novega tes tamenta ter mu poši l ja odtis nemškega predgovora, ki ga j e dobil pač od T r u b a r j a (Kausler-Schott, Briefwechsel 142); le ta 1557. si oba moža dopisuje ta (Trubers Briefe 26); T r u b a r j e o Verger i jevih korak ih poučen in poroča 10. j u l i j a 1557 Bul l inger ju , da se Verger i j spet odprav l j a na Pol j sko (prav tam 29); pod konec 1557 T r u b a r Verger i ja v pismu bran i in zagovar ja (prav tam 33). Dobro pa nam kaže pismo podobo n junega osebnega r azmer j a . Iz n j ega izvemo, da se j e Verger i j , ko se j e vrnil s popotovanja v Avstr i jo in v naše k r a j e (gl. Elze, Bibelbücher, JGGPÖ XVI [1895], 121), v apri lu 1558 oglasil tudi pr i T r u b a r j u v Kemptenu. T e d a j mu j e T r u h a r sporočil, da ga Bullinger, ki da mu ni nenaklonjen , opominja , n a j svoje verske stvari z d a j na starost tako uredi , da bo imel mirno vest (tako j e bil naročil Bullinger T r u b a r j u v neoh ran j enem pismu iz apr i la 1558). Verger i j pa menda ni rad slišal takih opominov, zato j e bil n jegov odgovor, k i n a j bi ga bil T ruba r sporočil Bullin- ge r ju , takšen, da bi bil povzročil p repi r — tako v sa j se j e T r u b a r j u zdelo, pa j e t e d a j r a j š i molčal. Sele leto dni kasneje , v našem pismu, poroča T r u b a r o tem Bul l inger ju in si ne more k a j , da ne bi označil Vergerija z besedami: »Er khan sein thrasonicum minantem fas tum nicht ablegen«, t. j. ne more odložiti svoje bahave agresivne nadutosti . Nekoč, se d a l j e be re v pismu, ga j e T r u b a r označil Leli ju Soziniju* z besedami, da »ima Verger i j še mnogo vergerskega na sebi«. To j e Leli j dopolnil, češ da se mož rad laže. Pa j e Le l i j nesel to Verger i ju na nos in povrh še, kako se j e T r u b a r izrazil o Ver- ger i ju prot i Francescu Bonettu**. Tudi to ni moglo bit i posebno laskavo za Verger i ja , z a k a j ta j e nato T r u b a r j u napisal ostro pismo. Ker mu tudi T r u b a r ni ostal dolžan odgovora, j e Verger i j prekini l pisemsko zvezo, a to j e utegnilo bit i septembra ali oktobra 1558 (prim, »das er mir seitmal in .4. monaten nichts geschriben hat«). Po vsem tem j e zelo ver je tno , da j e bil Verger i j tisti, ki j e konec 1559 vojvodi Krištofu ovadil T r u b a r j a , da so v njegovih kn j igah »napačni prevodi, velike zmote, napačne razlage, kr ivoverski in cvingl i janski nazori o krs tu, obha j i lu in opravičen ju« (Trubers Briefe 36). Res j e Vergeri j 20. ok tobra 1559 odšel za pol leta na Pol j sko (Kausler-Schott, Briefwechsel 31—32), vendar j e t reba računat i z n jegovo jezo na T r u b a r j a , računat i z n j e - govim znača jem (prim, zg., kako j e ovadil Gr ibaldi ja) in z možnostjo, da j e pred svojim odhodom lahko pridobil za svoje namene ant icvingl i janca A n d r e a e j a (prim. Kidrič, Zgodovina slov. slovstva 36). Kakor odgovor na to ovadbo se bere kmalu zatem T r u b a r j e v a negativna ocena Verger i jeve^a pri- zadevan ja za hrvatski tisk v pismu k r a l j u Maksimil i janu 2. jan . 1560 (Trubers Briefe 41—43). * Lelio Sozini (1526—1562), izobražen mož iz Siene, j e zapustil domovino zaradi verskega p r ep r i čan j a in se ustanovil v Zürichu, od koder j e večkrat popotoval v Nemčijo, na Pol j sko in v Itali jo. ** Francesco Bonetto, trgovec iz Bergama j e iw svojih popotovanj ih po Nemči j i in Švici obiskoval Bul l inger ja ter prenašal pisma (Trubers Briefe 26). Pa docela T r u b a r vendar le ni prekini l stikov z vihravim I ta l i janom. Da ga j e omenil v pismu svojim ro jakom 19. marca 1560 (Trubers Briefe 69), sicer nič ne dokazuje , pač pa drži, da se j e tudi z n j i m posvetoval, ko ni vedel, ali n a j se na prvi poziv deželnih stanov z dne 10. j u n i j a 1560 vrne v domovino ali ne (prav tam 87). Tudi 1561 j e moral imeti T ruba r opravka z n j im, ko j e Verger i j šaril po t iskarni, ki j e zan jo odgovar ja l Primož, ter prepreči l objavo Skaličeve epistole v glagolskem katekizmu (prav tam 105). Kar je še znanega o r azmer ju med nj ima, kaže, kakor da sta se spet pobogala, sicer ne bi bil T r u b a r v sporu s Konzulom in Cvečičem klical Verger i ja za pričo (oktobra 1562, Truber s Briefe 247) niti mu ne bi bil potožil, ko ga j e 1564 Andreae osumil cvingli janstva (prav tam 417). In ko j e Verger i j umira l — umrl je 4. oktobra 1565 — ga j e T r u b a r do zadnjega diha tolažil (Kausler- Schott, Briefwechsel 443). Novice iz domačih k r a j e v j e T r u b a r sporočil Bul l inger ju tudi ob našem pismu tako, da mu j e poslal dopise, ki j ih j e sam p re j e l od svojih rojakov. Posebej pa sporoča, da si j e njegov Doeg*, to re j njegov rabel j , stari l j ub l j ansk i škof Urban Tekstor 28. marca 1558 zlomil vra t v Donauwörthu . Samega pa so zanimale novosti o protestant ih na Francoskem in Angleškem. Veseli ga, da so se izgnanci z Angleškega lahko spet vrnil i domov (1558 j e umrla k r a l j i c a Mar i ja Tudor, ki j e p regan ja l a protestante). Zanimajo ga novice o, obeh kra l j ih , pač o francoskem in o angleškem, ter kdo bo k ra l j eva l na Angleškem (tu j e t e d a j že zavladala Elizabeta). Vse to bi T ruba r rad sporočil svojim ro jakom in cesarskemu kaplanu. Ali j e ta kaplan ista oseba kakor cesarski miloščinar, ki j e t ako j nato omenjen? Dvorni kaplan j e bil v tem času Polidor de Montagnana, miloščinar pa Primož Lackhner iz Ce l j a (Wolfsgruber C., Die k. und к. Hofburgkapel le , Wien 1905, pass.). Dasi j e Polidor pozneje kot hud nasprotnik T r u b a r j e v in protestantov igral k a j čudno vlogo (SBL II, 150), j e vendar 1561 čutil potrebo zateči se k T r u b a r j u ter mu j e celo obetal, da bo pridigal čisti evangel i j in da bo T r u b a r j u pomagal (Trubers Briefe 120); potemtakem ni izključeno, da sta že p r e j bila v zvezi. Zveza z dvornim miioščinarjein Primožem Lackhner jem, ki ga Truba r ime- n u j e svojega starega šolskega pomočnika, a ne ve, ali se del a Nikodema**, t o r e j bojazl j ivca, ali hinavca, da t i ra pač iz tiste dobe, ko j e bil T ruba r карГап pri sv. Maksimil janu v Cel ju (1540—1547, Kidrič, Ogrodje , Razprave I, 207, 241). Orožen nava ja , da j e bil leta 1542 »sannd Merten Čaplan«, t. j. kaplan pri sv. Martinu v Cel ju , neki Pe t rus Lakhner (Orožen I., Das Bisthum und die Diôzése Lavant III, 205) in ka r vabl j ivo je, da bi Ce l j ana Pr imoža Lakner j a , ki ga na jdemo pri Wolfsgruber ju, enačili s Petrom Lakner je in v Orožnu. Ali smemo potem sklepati, da j e T ruba r bival v Ce l ju (po Kidriču, Ogrodje , Razprave I,.207 ni stalno tam prebival) in da j e tam imel tudi šolo? — Naposled prosi T r u b a r Bul l ingerja , n a j mu vrne pisma ro jakov, poslana v informacijo. Za zaključek n ava j a Trubar , da pošil ja p r iču joče pismo po Mati ju Rotliu, p r id igar ju v Lindauu, ter naroča pozdrave za ziiriške duhovne, zlasti za Rudolfa Gua l the r j a , teološkega p isa te l ja in pozneje Bul l inger jevega na- slednika, po čigar delu o psalinih da tehnično u r e j a svoj prevoa psalmov; tudi Wolfgunga Musculusa (Mäußlina) Razlaga psalmov (Basel 1550, 1551, 1554) da mu prav dobro rabi. Pismo j e tudi prispevek k vprašan ju o T r u b a r j e v e m cvingli janstvu. Nepo- sredna zveza z Bullinger jem, čigar spisi so poleg Pellicanovih komenta r j ev prvi odkrivali mlademu Trubarju protestantski svet (Kidrič, Ogrodje , Raz- * Doeg j e znan iz sv. pisma starega zakona; bil je nadzornik nad Savlo- vimi pas t i r j i in j e postal r abe l j nekega nedolžnega duhovniškega rodu. ** Nikodem je znan iz sv. pisma novega zakona; bil j e Kristusov pristaš, a si tega iz s trahu ni upul javno pokazati . rave I, 219), se ni nehala 1557, kakor bi utegnili sklepati iz dosle j znane orespondence, temveč sega v leto 1559. in ve r j e tno še nap re j . S tem dobi Ungnadov očitek iz leta 1562, da hvali T r u b a r Bul l inger jeve spise (Kostren- čič, Urk. Beiträge 151), u temel jeno osnovo in prav tako Andreae jeva obdol- žitev 1564, češ da j e T r u b a r cvingl i janec (Trubers Briefe 418). Oficialno se j e naš re formator otepal takih očitkov, de js tva pa kažejo, da so to bi le le i z j ave v sili; kaže to ne lé n jegova osebna s impat i ja do Bul l inger ja , ki zveni iz n jegovih dopisov, temveč tudi p r e j e m a n j e in k u p o v a n j e švicarske teološke l i terature , zlasti pa n j e n a uporaba v slovenskih kn j igah . Avtor jev , kakor sta Gual ther ali Musculus, T ruba r iz previdnosti ni citiral v svojih spisih. Zato bo tudi t reba ve r j e t i T r u b a r j e v e m u pismu, da j e v Eni dolgi pred- guvori iz 1557 Bul l inger jeva »praefatio in Johannem« (Trubers Briefe 33), čeprav pridemo po T r u b a r j e v i iz javi v glagolskem Novem testamentu I (Slo- venski protestantski pisci, Lj . 1934, 65) in po cirilskih Razumnih naucih 1562 (Bučar, Starine XXXIX, 87) do kombinaci je , da j e slovenska Ena dolga pred- guvor zgolj prevod Melanchthonovih Loci communes (Kidrič, Bibliografski uvod 56). Tudi po »compendium et scopum totius sacrae scripturae« v sloven- skem Novem testamentu I se j e T r u b a r po izjavi v pismu (Trubers Briefe 55) zatekel k Švicar jem. Seveda bo vse to t reba preveri t i ob tekstih. Ti pa dos le j pr i nas še niso na razpolago. M i r b Rupel Č L A N I L J U B L J A N S K E D I J A Š K E Z A D R U G E Da dobimo zakl jučeno podobo Zadruge in spoznamo n j e n sociološki in ku l tu rn i uspeh, nam j e potreben pregled članov, n j ihovega dela in nadal j - n jega razvo ja posameznikov. Ce upoštevamo tudi leto obnovl jene Zadruge, o ka ter i sicer ni zapiskov, pa se j e delo vendar le opravl ja lo v t radici j i p r e j š n j i h let, j e društvo imelo v sedmih letih 65 članov (med temi 4 izredne). Cluni so bili z redkimi iz jemami le višješolci. Prvi zadružani so se kmalu poslovili, nekater i poznejši so bili v društvu le malo časa, zato se jedro pravih delavcev da strniti na kakih 30 članov, ki so ostali v društvu cilje in že t u k a j v idne je zastavili svoje načr te ; d ruga polovica se je uvel javi la šele v poznej - šem ž iv l j en ju , le malo j ih j e ostalo brez vsakega spomina v slovenski javnosti . I. ABECEDNI PREGLED B a l o h Ivan, r. 17. avg. 1873 v Spodnji Šiški pri Lj., sin mizar ja , j e bil med ustanovi te l j i društva, njegov prvi predsednik, redni član v I. in 11. po- slovnem letu, izreden član do 1. 1896, ko ni več spre je l članstva. Gimnazi jo j e študiral od 1885—93, od 1897 j e bil duhovnik v raznih kra i ih . V Zadrugi j e bra l v II. posl. letu: O di jaških društvih, O slovenskem heksametru , pre- vode iz Hermana in Doroteje , potopisno črtico Iz potne torbe in humoresko Moj p r i j a t e l j Vinko; v 111. posl. le tu: S t reha r j ev Marko, Sirota. Njegovo poznejše leposlovno delo v raznih dnevnikih in tednikih ni seglo čez pod- l is tkarsko višino. Pisal j e tudi za organizaci jske in gospodarske potrebe ter delal v narodnoobrambnih društvih, posebno pri Ciril Metodovi družbi (SBL I, 23). Živi v I tal i j i . B a e b l e r Baltazar, r. 24. jan. 1880 na Vrhniki, sin sodnega uradnika , š tudiral realko 1892—99; zudružan j e bil v VII. «posl. letu. Ze tukra t j e ob- j av l j a l pesmi v Novi Nadi, Vrtcu, pozneje v Slovenki, L jub l j . Zvonu. Na Du- n a j u j e š tudiral kemijo, od 1905 je bil profesor, od 1917—19 ravna te l j na realki v Idr i j i , pozne je r avna te l j c inkurne v Cel ju . Pisal j e pol judnoznan- stvene sestavke in učne kn j ige o kemi j i in mineralogi j i (SBL I, 21). U. j e 30. apr. 1936 v L jub l j an i . B e n k o v i č Ivan, r. 24. jan. 1875 v Kamniku,-sin posestnika; gimn. štu- diral 1. 1886—94; zadružen je bil v II. posl. letu, pisal v Vrtec in Dom in svet