Književnost in umetnost. ,,Zvonček". Velikonočna št. tega našega krasnega mladinskega lista izide izjemoma že začetkom velikega tedna, da jo bodo imeli ,,Zvončkovi" naročniki še pred prazniki in za praznike v rokah. Za to številko je izročil akademični slikar g. Ivan Vavpotič, dvanajst krasnih slik, ki bodo natisnjene večinoma v barvab ter deloma ilustrovale spise, deloma govorile same zase. Pesmi in povesti, priobčene v tej številki, so spisali priznani naši pisatelji, tako da smemo trditi: Enake publikacije še ni bilo doslej na našem književnem polju! Da bo mogoče tudi nenaročnikoin omisliti si to -Zvončkovo" števiko, ki vstvarja zase celoto, je dalo upravništvo natisniti nekaj več izvodov, ki jih prodaja po 1 krono. Naročila prejema g. L. Jelenc, nčitelj v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. ,,Zvonček". Št. 3. ima to-le vsebino: Pesmi Andreja Rapeta. — Večerna pesem (Bogomila). — Mladi Igralci (J. M.). •— Iz mladih dni. Piše in riše Fr. Selski., — Ah, zvonijo:... (Bogomila.) — Ptica in lisica. (Rajko Levin). — Slovanske pravljice. Priobčuje Nik. Vrhov. 13. Bog daj srečo. (Slovaška). — Dragotin Jesenko-Doksov (S sliko). Spisal Lad. Ogorek. ¦— Naš dedck. fDragetin Jesenko-Doksov. — Oblika in velikost naše zemlje. Spisal M. P. Kropar. — Pouk in zabava. — Vesela pevka. Uglasbil Fr. Ks. Schneider. ,,Zvonček" prav toplo priporočamo! Poziv slovenskemu učiteljstvu! Naša zaslužna Slovenska Matica, katere ud bi raoral biti vsak učitelj, hoče v par letih končati s preimenitnim podjetjem: z izdavanjem slovenskih narodnih pesnij. Letos jib izide že 6 knjiga. Da pa bo delo kolikor mogo.e popolno, k temu moramo pripomoči mi slovenski ucitelji. Vsak učitelj naj v svoji fari posluša, kaj se poje, ter pošlje g. Karolu Štreklju, vseuČiliščnem profcsorju v Gradcu (UniversitJit.) Vsak učitelj naj povprašuje dekleta in dcčke, se li ne nahaja v njib hiši stara pisana pesmarica. To naj kupi ter pošlje g. Štreklju, ali pa si jo vsaj sposodi, da prepise posamezne pesmi. Posnemajmo Stanka Vraza! Skoraj vsaka narodna pesem ima tudi svoj narodni napev. Stokrat lažje od besed zgnbi se napev. Besede si zapisnje vsaka deklica, vsak učenec, a kdo zapisuje narodne napeve? In vendar je to zrcalo veselja in žalosti sad istega naroda kakor pesmi in, še v višji meri vredno, da se zapiše. Zato pa učitelji na delo! Na gosli brenkati znamo skoraj vsi. Tega se menda tudi nismo pozabili, na katero črto se ta ali oni glas zaznamuje. Tedaj pa stvar ne bo težka. Po nedeljah in drugih priložnostib pokličimo izurjeno deklico, da nam zapoje v fari znane narodne pesmi. Zapisujino glas za glasom, noto za noto pravilno in neizpremenjeno. Tudi varijant ne smemo zametavati. Kam pa z nabranimi napevi? Že v lanjskem ,,U.it. Tovarišn" je g. Tovariš Anton Kosi izjavil, da namerava izdati narodno pesinarico za šolo. Ker pa so se takrat zglasili nasprotniki, nasvetoval bi sledeče: To delo naj prevzame naša dična Šolska Matica, ki iiaj pobere po vseh slovenskib pokrajinab primernega gradiva in ga izroči tcmu ali oneinu veščaku v dvoglasno harmonizovanje. S tem pa podjetnemu g. Kosiju nikakor nočem odrekati zmožnosti. Bilo bi to le stvari v korist; ker 1. napevi bi se razkropili po vseh slovenskih pokrajinah, 2. imeli bi popolnejše delo 3. ognili bi se osebnih napadov. Vsakemu napevu bi se moralo izbirati šoli primerno besedilo. Da pa bi se vedlo, katere besede poje narod k doti.ni pesmi, naj se to pod vsakim naslovom zaznamuje n. pr. (-Štrekelj 1230.") Slavna Šolska Matica blagovoli izjaviti, ali bi bila voljna prevzeti to nalogo, gospodje tovariši pa na delo za narod. Jožef Klemenčič. ..Knjižnica za mladino" — naš trdi skrivnostni oreh. (Dalje.) V knjigi ,,Knjižnica za mladino", ki je zagledala ob novem letu 1902. v podjetni tiskarni A. Gabrščeka v Gorici beli dan, najdeš tri izvirne pesmi učiteljice Marice Strnadove namreč: 1. Pridni otrok. 2. Deček in konjiča. 3. Materi za god. Prav srčkane so! Njim sledi 24 krajših povesti, spisala jih je plodna, globokočuteča poljska pisateljica Tereza Jadwiga, poslovenil Podravski. Ali naj vam jih naštevamo? Ne! Vem namreč, da bi sami naslovi ne bili obljubljeno jedro, rajše vam dam torej pokušati njihova slastna jedrca. Evo jib! 1. Privošči stradanemu, česar imaš preveč, da bodeš zadovoljen in srečen. 2. Le plašljivci in strahopetci lažejo, ker nimajo poguma povedati resnice. 3. Kdor druge draži, praska sam sebe. 4. Kdor matere ne uboga, ga tepe nadloga. 5. Deček lenuhari, konjiček pa dela. 6. Lakomnik hoče preveč, zato pride navadno ob vse. 7. Prava sreča in zadovoljnost je v dobrih delih. 8. Sinova ljubezen in pridnost ozdravi bolno mater. 9. Spoznavaj, kdo je dober in pameten, tega si izberi za prijatelja. 10. Dobro delo, obilna nagrada za potrpežljivost. 11. Ne nadieguj brez potrebe živali. 12. S potrpežljivostjo vse premagaš. 13. Prenaglo delo škoduje. 14. Po premagovanju gre južina v dvojno slast. 15. Vljudnost vzbuja vljudnost. 16. Lakomnost vedno škodnje. 17. Dober otrokje najslajša očetova tolažba. 18. Sirotina podjetnost reši sestrice glada. 19. Dobra dela usmiljenja so cvetoče rože našega življenja. 20. Spoznavanje prežene otrokovo lahkomiselnost. 21. Od dobrih otrok se naučiš, kako ravnaj z ljudmi. 22. Tudi otroci znajo biti pogumni v dobrem. 23. V ubogih otrocih spoznaš globočino čutečega srca. 24. Stori drugim vedno kaj dobrega, vsekdar se bodeš čntil srečnega. — No, ali ni lepo V Ako bi ti te povesti bral, bi rekel: ,,V resnici, tako je na svetu!" Te povesti so pisane prav primerno otroškemu duhu, le tako in ne drugače se je mogoče priplaziti v otrokovo srce, ki se lačno odpira dišeči dušni hrani. Naroči knjigo, beri in beri! Mogoče, da se tudi tvojega srca kaj prime! Bog daj! V knjigi je nadalje priobčeno osem izvirnih pesmic gospoda Franca Žgurja. Tako zna peti le pravi mladinoljub, ki je spoznal do dna otrokovo dušo in srce. V resnici vse živo, kakor v življenju! Evo vam dam naslove njegovih pesmic: 1. Vojaki so tu! 2. V nedeljo časih popoldan . . . 3. Ptička vesela ... 4. Span.ek se hvali ... 5. Po zlati brvici tam ... 6. Kresovanje. 7. Pšenica, pšeničica ... 8. Zvezdice — oči. Prav lepe pesmi to! Hvalijo vrlega mladinoljuba in pesnika, a nam se otroško dobrikajo: ,,Ali nas hočete?" Ne . . .? Ali bo že kmalu konec? Ne še! Dobremu naj bi ne bilo nikdar konca! Kdaj priletijo k nam ljubke nGrlicC. Krotke in ponižne so te ljubeznive ptičice. Svoje gnezdo ljubijo neizrečeno. Ne dišeča cvetna jablan, ne razkošni sosedni vrt z vsemi narcisami in tulipani, ne bližnji košati hrast jim ne more nadomestiti ljubega doma — njihove cvetoče rojstne lipe. Otroci se jočejo za grlice, prosijo za njibov dom, ko jim hočejo lipo podreti. In glejte, ta spoznajo, da imajo tudi oni svoj dragi slovenski dom, svoj mili materni jezik, da so ga torej dolžni ljubiti, kakor te ljube grlice, da, še bolj nego oue, ker je v nevarnosti. To ni nobena pesem, temveč kaj ljubka, v srce segajo.a povest. 0, ti plemenito globokočuteče srce sloveče češke pisateljice Eliške Krasnoborske, ki znaš tako milo v deci vzbujati ljubezen do starišev, doma in materinega jezika! Hvala tisočkrat! Tvoje dobro delo naj rodi stoteri sad in bodi tiba nagrada za tvoje sveto rodoljubje! Hvala tudi učitelju Radoslavu Knafliču, ki je to lepo in duhu časa jako primerno povest poslovenil ter jo kot obožavano cvetico presadil za našo mladino na slovenski vrt. Berite jo tudi vi odrasli, da si prisvojite sredstvo, kako vzbuditi v otrocih sveti čut Ijubezni do materinega jezika in rojstnega doma. S pridom jo bodete pripovedovali ljubim malim. Še tebi, ljuba bralka, se bode še bolj omehčalo srce in ti, prijazni bralec, ne zameri, morda spoznaš, da nisi dovolj ljubil svojega jezika in rojstnega doma! Ljubki povesti -Grlice" sledi 16 jako zanimivih in ljubeznivih pesmic neutrudljivo delujo.ega pesnika, učitelja E. Gangla, ki urejuje krasen slovenski list za mladino s podobami, z imenom .Zvonček". Naslovi njegovih zares lepih pesmi so: 1. Moj dom. 2. Materina molitev. 3. Naš dedek. 4. Božične sanje. 5. Mudi se, mudi! 6. V sanjab. 7. Zvečer. 8. V aprilu. 9. Pouk. 10. Molčeča Anka. 11. Pripovedka o psičku Kradežu in muciki Sladici. 12. Želja. 13. Stric kovač. 14. Pravljica o dečku in angeljčku. 15. Želja rožice. 16. Naročilo. Kako lepo, mikavno in vabljivo! Neutrudljivi pesnik in pisatelj, delavec v vinogradu slovenskega naroda, dela od zore do mraka za slovensko mladino, urejuje list ,,Zvonček" in nKnjižnico za mladino", piše tndi drame in igrokaze za gledišče, povesti za družbo sv. Mohorja itd., vmes pa poje srčno in ljubo, da seže v srce in dušo našim drobnim ptičkom — slovenskim otrokom in da se tudi mi radujemo veselja polni nad glasom njegovih pesmi. In vendar smo mu v plačilo nehvaležni! Ne zanimamo se za knjižnice! Grdi svet! Končno sledi v knjigi .Knjižnica za mladino" 42 črtic iz življenja cesarja Jožefa II., katere je nabral marljivi Solovej. Prav lepe so! Iz njih se učimo narodnjaki, da pojdimo tudi mi, kakor cesar Jožef, seveda vsak po svoje, med priprost narod, spoznavajmo njegove potrebe ter urejajmo temu primerno svoje rodoljubno delo. Kdor le pri kupici vina, pri onib podobicab, ki jim pravimo kvarte, ali za p^ečjo povdarja svoje rodoljubje, je — mrtev narodnjak! Žabavmlaki! Če je že za odrasle ljudi težko pisati, je stokrat težavnejše za mladino, kajti treba je spis tako urediti, da posejano seme v srcu vskli, požene bilko, cvet in sad. Otrokovo srce je nganka, razvozlaj to uganko, če moreš! V njein se ti odpira velik čarobni, bajni svet, velik sredi malega srca. Pisatelji -Knjižnice za mladino" gledajo v ta svet s svojimi prodirajočimi dušnimi očmi, oni pišejo z namenom, da bi dobro seme rodilo dober sad, in da bi obogatili, osrečili revno, ljubezni potrebno slovensko srce. Zdaj nismo več — oprostite — nevedneži in slepei! Trdi skrivnostni oreh je razklan. nKnjižnica za mladino" leži pred nami razgrnjena na ogled. Njena jedrca so bogata, izpolnjujejo namreč 214 strani. Naročimo si jo v obilnem številu! Iz njenih jedrc specimo slastno orehovo potico, šla bode mladini v veliko slast, kajti njena duša je morala doslej v rodoljubju stradati. Odslej ne sme več stradati, temveč redi se naj, da si razvije sroje delavne moči materinemu jeziku in rojstnemu domu v čast in korist. Za nami pride zarod, ki bode pač drugače žarno, nego mi, ljubil svoj jezik in rod, a le tedaj, _e ga mi _mla.neži" in .zaspanci" k temn vzgojimo. Dajmo torej inladiui dobrih knjig! Tudi meni je nekdaj, ko sem v šoli hlače trgal, rodoljubna knjiga, katero mi je posodil moj nepozabni učitelj, moj dušni oče, vžgala v srcu plamen ljubezni do slovenskega naroda. Bog ve, če bi mi drugače ta sveti čut ne ostal zakrknen, kakor našim slepim nemškutarjem. Rodoljubni knjigi, ki je bila v tistem času kaj borna, se mi je zahvaliti, da morem sedaj v svojein poklicu na tihem delati za svoj dragi narod. Na pravi poti sem, če rečem: -Dajte naši mladini v roke -Knjižnico za mladino", da ji obogatite revno srce!" Dom in šola, roko v roko! Zarja lepše prihodnosti nam izbaja na vzhodu. Koncem še kratek knjižnični načrt za naše šole: 1. Krajni šolski svet mora dati vsako leto najmanj 20 K v prora.un za solsko knjižnico. 2. Učiteljska domača konferenca naroči a) MZvonček", mladinski list s podobami za 5 K, b) -Knjižnico za mladino" za 3 K 20 vin., c) -Popotnik", pedagogiški list za 6 K, d) nVrtec" za 5 K, za ostanek se^naroče druge manjše knjige za mladino, na pr. Vrablov -Čujte nas!", ki je z ozirom na vzbujanje ljubezni do materinega jezika pravi biser. Šola, ki ne skrbi za zadostno pomnoževanje šolske knjižnice, ne timeva svoje naloge popolnoma. Ona obsoja sama sebe. To velja tudi o stariših. Glejte torej, kogar se tiče! Še ni prepozno! Ti pa, ljubezniva bralka, dragi bralec, storiš veliko dobroto svojemu narodu, ako odpreš trdo orehovo luščino svoje žepne -kesice" in pošlješ A. Gabrščekovi tiskarni y Gorico 3 K 20 v. ali 1 gld. 60 kr., katera ti pošlje na vsake tri mesece po eno lično vezano knjigo, ^obsegajočo najmanj 214 strani za otroke, ki jih imaš rada. Se sama jo bodeš z zanimanjem brala. Morda ugledaš tudi ti tisti veliki, čarobni, bajni svet v malem otrokovem srcu, ki bode tudi tvoje nežno srce napolnjeval z blaženostjo in srečo! Obogatelo bode še bolj tvoje Čuteče srce! nPustite male k meni, kajti njih je nebeško kraljestvo!" nBomovina". ,,Knjižnica za mladino". Meseca aprila razpošljemo 26. knjigo. Koliko so izdala vsa dosedanja priporočila po Sasopisju in okrožnicah, ki so stale truda in denarja, naj dokaznjejo podatki, prepisani iz knjige naro.nikov 15. marca t. I. Dežela Goriška je najbolje zastopana; da, lahko re.erao, da smo labko ponosni na to malo deželo. Čujmo! — Dežela ki šteje 101 občino, ima naročnikov: 1.) Gorica in okraj 84, 2.) sežanski okraj 52, 3.) tolminski okraj 60, skupaj torej 196. Ako bi bila ostala Slovenija naročena v tem razmerju, bi imeli okroglo 2000 naročnikov. Trst in okolica nima niti enega naro.nika. Ali ni to dovolj žalostna prikazen?! — Sicer pa nEdinost" nima prostora, da bi le omenila kako slovensko knjigo, pač pa je oni dan navdušeno priporočala neko laško nQuido". Istra ima cela — dva naro.nika! Dežela Kranjska ima te šole: Razdrto, 2 izt. Ribnica, Št. Peter pri Rudolfovem, Leše pri Tržiču, 3 izt. Knežak, 2 izt. Tače, Dole, Ostrožnobrdo, Duplje, 2 izt. Babino polje, Hotederšica, 3 izt. II. mestna deška v Ljubljani, 2 izt. Baije pri Ljubljani, dekliška Rudolfovo, Šmartin pod Šmamo goro, Šmartno pri Kranju, Dole pri Litiji, Trebelno na Dolenjskem, Tribuče, Veliki Trn, Zagorje pri St. Petru, Dolenjavas pri Ribnici, Št. Vid n&d Cerknico, 2 izt. Primskovo, Sodražica, Rovte, Mengeš, Št. Jernej na Dolenjskem, 2 izt. Planina pri Rakeku, Rob. — Zraven teh še 9 iztisov zasebnikom. — Vseh naročnikov na celem Kranjskem je torej — 51, ali manj nego sam mali sežanski okraj na Goriškem. Na Štajerskem šole: Zagorje, Velenje, Prihova, 2 izt. Planina, Jurklošter, 2 izt. Galicija, Sv. Martin na Pohorju, Ponikva, Marija Reka, 2 izt. Tepanje, Plešivec, 2 izt. Ruše, Mala Nedelja, 2 izt. Reka p. Hoče, 2 izt. Sv. Jurij ob Taboru, Gorica pri Rečici, Sv. Fr. Ksaverij, Sloka, Dol, Breznica, Bočna, Polzela, Prevorje, Sv. Martin pri Mariboru, Čadram, Podzemelj, Sv. Križ pri Mariboru, Št. Peter p. Pristava, Razbor, Sv. Križ pri Rogatcu, Tuje p. Dol, Staritrg, D. M. v Puš.avi, Sv.Vid, Rečica, Žiče, Svetinje, 2 izt. Gorenja Polzava, Planina pri Framu, Sy. Lenart, Razbor, Trbovlje, Sv. Katarina pri Trb., 2 izt. Št. Peter v S. d., okolica Celje, Mozirje, Vurberg, Zibika, Sv. Jurij ob j. ž., 2 izt. Ljubno, Šv. Trojica t Slov. g., Prihova, okolica Oi-mož, Žetale, Cezanjevci. — Zasebnikov 7. Skupaj torej — 73 naročnikov. Koroška — tri naročnike. Rekapitulacija: Goriško 196 Trst in okolica — Istra 2 Kranjsko 51 Štajersko . 73 Koroško 3 Sknpaj . 325 (Naročnike-učitelje snio Steli med šolanii. Upamo, da nismo naredili napake pri izpisovanju.) Vsakdo more izra.uniti, kako je doslej naše občinstvo geglo založniku pod rame, in kakošen je pogled v prihodnost, ako se Sterilo naročnikov ne počveteri. Dosedanji plačajo namreč ravno en snopič. — Iz tega razkaza je tudi razvidno, kako malo uspeha so imela doslej vsa priporoeila. Apatijaje tu naravnost neuraevna! Saj imamo z a k o n na razpolago! Vsaka šola bi morala imeti toliko iztisov, kolikor je razredov, najmanj pa vsaj 1 iztis. Ali ostane naš glas še nadalje le — vpijo.ega v puščavi?