11 £?/ It
OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS
cena 16 din
ŽELEZARNA:
KAM Z DELAVCI !
xjUifytx
Koroška
Doline ob Meži, Mislinji in Dravi - Koroška. V zavesti naših ljudi, manj pri drugih, predstavlja krajina geografsko in predvsem politično celoto. Mnogokrat pozabljena dežela. Nekako smo (bili) preveč odmaknjeni od večjih centrov, ki si v slovenskem prostoru režejo vsak svoj kos pogače.
Nismo se otresli tradicionalne »manjvrednosti« pavrov, holcarjev, proletariata; prometno in informacijsko odrezani, z naravno naslombo prek karavanških in kobanskih hribov v Evropo.
V to okolje smo uokvirili domet našega glasila. Za začetek.
Po naključju ali ne, Koroška je bila doslej edina slovenska regija brez časopisa. To praznino bomo skušali zapolniti in (skupaj s Koroškim radiom) od-slikavati dogajanja po naših krajih. Premalo se namreč poznamo! Ne ve človek v Črni, kaj se dogaja v Radljah, ne Ribničan, kaj v Mislinji... Ne vedo ljudje, o čem odločajo demokratično izvoljeni poslanci, kako razmišljajo občinske vlade in se rešujejo problemi v njihovem kraju. Informacijski greh!
Potreba se je kazala že davno, zagristi ni želel nihče. Tudi mi nismo zlahka zbrali voljo in moči. Pa vendar - zdaj smo med vami in skušali bomo ostati. V največji meri bo to odvisno od vas. Naj bo prva številka Prepiha tudi vabilo k sodelovanju! Sporočite nam svoje vtise, posredujte kritike, predloge. Od javnosti odvisen časopis stoji in pade po oceni javnosti.
Odpiramo vrata Koroške!

župani koroških občin! KAM?
KOROŠKA KAM HITIŠ?
Ne da bi se hvalili, vendar je sodelovanje med koroškimi občinami slabše kot kdajkoli. Do sklica Sveta koroških občin, ki je nekakšen svetovalni ali koordinacijski organ, sploh ne pride, bolj pogosto se sestajajo izvršniki.
Med občinami pa so na pomolu manjše ali večje praske, namesto da bi združeni in enotni nastopali navzven. Slovenski ministri, ki imajo verjetno tudi kakšno pametno delo, se gotovo naveličajo nekaterih koroških oblastnikov, ki vztrajno trkajo na vrata in tanjšajo njihove kljuke. Kdaj bo konec otročarij, ko s prsti v Ljubljani kažejo na sosede, češ - oni pa nam ne dajo tega, drugi pa nas bremzajo pri tem in onem?
Koroška pa je v križi in bil bi čas, da bi od republike tudi kaj dobila. Od milijonov ton rude, jekla in lesa je imela korist celotna republika; prišel je čas, ko bi se lahko kaj vrnilo tudi nazaj. Vendar se v Ljubljani gospodom kar dopade, ko se Korošci med sabo ravsajo; kdo bo šef UNZ, kje bo sedež muzeja in še bi lahko našteli. Mošnja pa ostaja zaprta!
zeleno te ljubim zeleno
Sušljanje, ki se je slišalo pred zasedanjem ravenske skupščine, da se nekateri poslanci pripravljajo na miniranje novih prispevkov, o katerih naj bi se skupščina odločila 8. februarja, se je izkazalo za-ne iz trte izvito.
Pod firmo: »razbremenitev gospodarstva« je tako zaenkrat padla v vodo namera občinske vlade, da zbere sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture za čiščenje odplak, kar mimogrede pa še žago' “/Ijanje sredstev za zagotavljanje programa zdravstvenega varstva za letošnje leto. Vsaj po stopnji 0,46, kot je predvideval predlog odloka. Zanimivo pri tem je, da se vlada predlogu za umik obeh točk z dnevnega reda sploh ni kaj prida upirala. Za zdravstvo se bo tako do nadaljnjega zbiralo še po stari stopnji. Kaj to pomeni za občane, tudi na skupščini niso dosti zvedeli. Očitno bo že šlo, dokler bo šlo.
Drugi problem je čiščenje odplak, ki se zdaj kot kloaka stekajo, razen v Črni, naravnost v Mežo in njene pritoke. Če v vladi ravenske občine ne bi sedeli ljudje, ki se imajo dobesedno za zaprisežene varuhe okolja, bi bila ta hladnokrvnost ob zavrnitvi predloga še razumljiva. Tako pa...
Ko se bodo poleti, posebej ob suši, spet izkazale vse prednosti »skrbi« za naše okolje, zna biti, da bo spet kdo pozelenel ob pogledu na kanale, v kar spreminjamo naše vode. Ker je bil »miner« predloga iz Kotelj, pa lahko sklepamo, da je nekaterim dovolj, če se svinjarija skrije v kolektorjih. Meža je tako izven dosega njihovih nosov, da ne rečemo razgleda. Da bo tudi kredite izvajalca, ki že gradi kolektor Kotlje -Ravne treba odplačati, pa tudi očitno ni pomembno...
Razbremenitve gospodarstva prav gotovo ne morejo biti na račun ekoloških obremenitev, ki jih gospodarstvo, posebej v Mežiški dolini, uveljavlja z zakonom močnejšega. Še manj pa bi se ob osveščenosti, ki menda v ljudeh le že je, lahko sprijaznili z odmetavanjem odpadkov na sosednje dvorišče! Ali pa hočemo v Evropo kar taki?
POZDRAVLJENA
KOROŠKA,
kjerkoli si že!
Vedno bolj ugotavljam, da je frizerski ceh zelo pameten. Ponedeljke, ki so običajno dolgi kot teden pred plačo, so si izborili za proste dneve in tako jim teden hitreje mine. Spet sneži kot za stavo in ko se prevažam od Mežice do Raven, potiho razmišljam, kakšen vzrok si bodo letos izmislili koroški žičničarji, ko bodo jadikovali nad izgubami.
Bistrice ne damo, uradov ne damo...
Večstrankarski občinski parlamenti so gotovo lepa poživitev, saj občinska vodstva nikoli niso povsem prepričana, kako se bodo seje razpletle. Minuli ponedeljek se je začel z zasedanjem radeljske občinske skupščine. Zanimivo, kot da so si v Radljah prisvojili sintagmo »Ne damo«. V ranih postpartizànskih letih so vzklikali (pa ne samo v Radljah): »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Lansko leto je bilo v znamenju: »Bistrice ne damo!« in so v ta namen organizirali tudi referendum. Bistrice res niso dali, kljub ljudskemu glasovanju so jim to reko enostavno odvzeli. Sedaj pa so rekli: »Matičnih uradov ne damo!« In zaenkrat so uspeli, saj mreža uradov ostane nespremenjena.
Napovedi ob kavi
Po končani skupščini s kolegi nekoliko posedimo v bližnjem bifeju. Izmenjava informacij kaže na to, da bodo skupščinska dogajanja prav živahna. Dravograjska skupščina ima svojo stalnico: gradnja trgov-sko-poslovnega centra, na Ravnah se obeta nova razprava okrog Californije in Pirnatovega pisma, ki je obtičalo v predalu. Radlje se srečuje z velikimi gospodarskimi težavami, predvsem v tovarni Muta, in govori se, da bi za sanatorja v to podjetje odšel celo predsednik vlade. Slovenjgraška politika nadaljuje stare tire in se ukvarja s tem, kako doma zbrati štirideset odstotkov denarja, da bi jih republika dala šestdeset odstotkov. Taksno razmišljanje je prisotno tudi okrog mestne obvoznice.
Pudgarji in Petek
Svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v italijanskem Val di Fiemme Koroš-
ci nismo spremljali tako zavzeto kot prvenstva v Saalbachu, kjer sta Katjuša n »Mitja dosegla največji uspeh v zgodovini koroškega sporta. Vendar se nam tudi ob uspehu Francija Petka (s spodaj podpisanim imata skupen samo priimek) utrne misel na brate Pudgar, ki so orali ledino skakalnih uspehov od Sappora pa do vrhunca - Petkove zmage. Že ob Pudgarjih, pa danes ob Katjuši Pušnik in Mitji Kuncu, se postavlja vprašanje: Ali je Koroška iz teh svetovnih uspehov znala kaj tudi iztržiti, predvsem v smislu imagea kraja in krajine’ Nisem še videl prospekta, ki bi, denimo, Črno opisoval tudi kot kraj, kjer so se po hribih spuščali Pudgarji, kjer sta na dilce stopila Puška in Kunc...
Velenjčani ne spijo
Dopade se mi hitro in odločno reagiranje Janeza Komljanca, predsednika izvršnega sveta slovenjgraške občine, ko je na seji vlade pred tednom dni dejal, da ta ■ občina ne kani v regijsko povezovanje z Velenjčani. Prav na ta dan so namreč časniki objavili jasne želje Velenja, da bi postalo regijsko središče občin pod Uršljo goro. Seveda pa te želje Velenja, ki je nekakšen hibrid med Koroško in Celjem, niso od včeraj, dejstvo pa je, da jih bodo postavljali vse glasneje.
Kultura in prosveta...
Na trenutke se zazdi, da smo živeli v februarju bogato kulturno življenje. Toda če človek prelista manjšinske časopise (Naš tednik in Slovenski vestnik) in njihove napovedi kulturnih prireditev, lahko zardimo z veliko mero rdecice. Vendarle se je tudi tostran meje nekaj dogajalo: razstava koroških likovnikov na Ravnah, slovenjgraški slikar Jože Kramberger je odprl kar dve razstavi v Ljubljani, igra v Mislinji in še bi se kaj našlo.
In kakšna pota bo ubrala mlada Janja Kota, učenka 8. razreda iz Vuzenice, ki je te dni prejela nagrado za 1. mesto na republiškem tekmovanju iz materinščine za Cankarjevo priznanje?
Nasvidenje Korošci, kjerkoli ste že!
Miro Petek

ìL(L'’/tX
Št. 1
Vsebina:
-	Železobeton trhlih temeljev!
str. 4-5
-	Slovenj Gradec: Kmalu po obvoznici?
str. 6
-	Še so dobri ljudje
str. 7
- Dravograd: Nerešene zemljiško -pravne zadeve
str. 8
- Ribničani hočejo referendum
str. 9
- SO Ravne: Za gospodarstvo brez ukrepov
str. 10
-	Komu mladinski dom?
str. 11
-	Foto prepih: Pust v Dravogradu
str. 12-13
- Mnenja - komentarji
str. 14-15
- Kultura: Nagrajenec Marko Letonja
	str. 16
- Portret Katjuše in Mitje	str. 17
- Gospodarstvo: Protest ravenske skupščine	str. 18
- Koroški šport	str. 19
- Nagradna križanka	str. 20
- Objave, sporedi, dežurstva	str. 21
- Prepihane koroške čveke	str. 24
OGLAS V PREPIHU - VAŠ USPEH

ŽELEZOBETON TRHLIH TEMELJEV
BLIŠČ...
Ce bi kdo še pred dobrim letom po nesreči javno izjavil, da je ravenska železarna prav tako minljiv organizem, kot se je takrat že kazalo mnogim po Sloveniji in Jugoslaviji, bi bil prav gotovo pribit na križ. Še najmanj, kar bi se mu zgodilo, bi bilo izobčenje. Roka železarne je namreč segla daleč. Od občine, kjer so se na funkcijah njeni možje (beri: preverjeni kadri) menjavali kot po tekočem traku, do zadnjega podjetja v dolini-tej ali oni, ki mu je lahko železarna čez noč zaprla vrata in ga tako obsodila na propad. Da ne govorimo o njenem vplivu na stanovanjsko, komunalno, kulturno, celo športno politiko! Kot hobotnica je imela iztegnjene lovke in delila dobro, za črnilom lepobesedja pa tudi zlo.
Res pa je prav gotovo, da si je pred dobrim letom prav malokdo mislil, da se bodo časi tako temeljito spremenili. Samo redki so namreč poznali pravo stanje stvari, najbrž vsaj tisti, ki so bili posvečeni v skrivnosti bilanc. Znano je, da so le-te v železarni delali v več variantah. Za javnost in državo je bila izbrana tista, ki je bila najugodnejša za železarno.
Varianta, ki bi jo lahko imenovali »Železarna v Evropi« jo je doletela, ko je zvezna vlada odprla mejo poceni jeklu, velik del trga doma pa se je za ravenske železarje zaprl. Na to, da bi se lahko še bolj usmerili v izvoz, ni bilo mogoče niti misliti.
BEDA...
Razmere v Jugoslaviji, ko nima nihče, tudi če bi že hotel kaj kupiti, denarja, da bi plačal, so storile svoje Najprej je padel fizični obseg proizvodnje, lani za rekordnih 20 %, v zadnjih mesecih pa celo za več kot 30 %. Na račun podjetja je pritekalo vse manj denarja. Prvič po dolgih letih so na Ravnah uporabili za plače kredit in voz je krenil navzdol. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo raztreščil in koliko bo žrtev - nezaposlenih delavcev, socialne bede v njihovih družinah.
Zadovoljen sem, da je v IS SO Ravne toliko pevcev: najprej bodo lahko razpisovali stečaje, nato pa še peli žalostinke.
NIKO
Potrgane niti, ki jih je imela železarna razpeljane na blizu in daleč, so že naredile svoje. Kar je bilo količkaj prisesanega na fabriko, jemlje vrag, gradbena podjetja, ki so dolga leta imela delo za železarniškim plotom, so v silni stiskah. Podobno se dogaja vsem, ki so bili ali pa so še kakorkoli vezani na tovarno plemenitih jekel...
KULISE
Če pustimo ob strani vse, kar se je v železarni dogajalo z ljudmi in kriteriji, ki so pomenili zanje možnosti za osebno in strokovno
rast, je vendarle res, da je do znamenitega »via facti« udarca po mizi in vseh kadrovskih kolobocijah, ki so mu sledile, železarna brez posebnih pretresov sledila razvojnim trendom v Evropi. Temu pritrjujejo prav vsi, tudi tisti, ki zaradi moralne in politične oporečnosti niso nikoli segli v vrhove.
Posredno je to potrdil tudi, za nekatere sporna osebnost inž. Marijan Velikonja. Mnogi namreč prav njemu pripisujejo izvor senzacionalnih vesti, češ da je železarna zgolj tovarna betonskega železa. Zato ponavljamo njegovo mnenje dobesedno: »Železarna Ravne je na področju srednjelegiranih jekel opremljena vr-
hunsko. Potrebno je najti le pravi proizvod in obvladati stroške. Izmečka ni mogoče meriti v tonah, temveč v markah!« Ker se bomo k inž. Velikonji in tej njegovi izjavi še vračali, si jo je vredno zapomniti.
EVROPA...
V zadnjih desetih letih je bila rast števila zaposlenih v železarni v povprečju več kot 2 %. Evforija socialističnega samoupravljanja je bila v teh letih še vedno pod zaščito državnega protekcionizma črne metalurgije,
Prepričan sem o zlonamernosti trditve, da je železarna le tovarna betonškega železa - v tem primeru bi imeli boljša gradbena podjetja.
NIKO
v senci ogromnih izgub in neučinkovitosti v drugih jugoslovanskih železarnah pa je kazalo, da bo »najboljša železarna v državi« brez hujših posledic preživela vse, kar se je posttitovski Jugoslaviji dogajalo in obetalo. In ko so pred leti po igri naključja, le naredili primerjavo z 'neko podobno jeklarno v zahodni Evropi, se je na kruto realne podatke, ki so se pokazali, vsul pravi plaz očitkov samozadovoljnežev. Novinar, ki jih je objavil,je bil deležen v »beli hiši« prave kanonade.
ZAKULISJE
Komisijo, ki se je pripravila na »odločno ukrepanje«, je tokrat imenovala ravenska občinska vlada. Zdaj je tudi že mogoče povedati, da se je sestajala že kak teden, preden je bila uradno potrjena. V njej so bili: predsednik IS, mag. Matic TASIČ, Marijan SENICA, Andrej KOKALJ, Milovan BOŽIKOV, Miran KOS in že imenovani Marijan VELIKONJA. Razen Velikonje sami železarniški inženirji, priznani strokovnjaki, in pravnik Miran Kos, ki naj bi očitno v organizacijskem delu pripravljajoče se spremembe spravil v zakonske okvire. Kriterij, ki je bil upoštevan, je bil menda samo eden - neobremenjenost z dosedanjim poslovodenjem železarne. Predsednik Tasič pravi, da je o ciljih komisije že prej seznanil tudi republiško vlado (ministra Rejca), ki je namero, narediti red na Ravnah, požegnala. Obljubila pa tudi, da bo plačala priznanega strokovnjaka, inž. Marijana Velikonjo.
Komisija je tako v nekaj dneh prevetrila sanacijski program, ki ga je predložil prejšnji poslovodni odbor, ga dobesedno raztrgala, delavskemu svetu pa predložila, da mu izreče nezaupnico. Ponudila je nov program, delavski svet je imenoval za vršilca dolžnosti direktorja Andreja Kokalja (v eni vmesni!) epizod je bil to tudi Edo Javornik). Že ob imenovanju nove ekipe vodilnih mož pa so predstavili svoje videnje in ukrepe, ki naj bi železarno rešili pred grozečo nevihto.
In zdaj na kratko ponovimo izjavo Velikonje: »Najti je treba prave
Senčna stran upravne zgradbe: mnogi ji pravijo tudi »Tintendorf«
proizvode (trg) in obvladati stroške«. Na dodatno vprašanje, kdaj naj bi ukrepi, ki bi prinesli na zaposlenega železarni potrebnih 100.000 DEM, pa je odgovoril: »Ce želimo program, ki je zastavljen, uresničiti, se mora začeti z resnim delom takoj po Novem letu!«
Gospod Velikonja ni nikoli pristal na namige, da je on siva eminenca ekipe, ki je izvedla v železarni kadrovsko menjavo: »Sem kvečjemu trener moštva, ki naj bi rešilo tovarno, na to mesto pa me je imenovala slovenska vlada!«
KAM Z DELAVCI!...
Obvladovanje stroškov jé v železarni mogoče na dva načina. Prvi je: povečana proizvodnja jekla nezaposlenega, kar je ob sedanjih tržnih razmerah, ko je naročil komaj za kaj več kot 7000 ton, samomorilsko. Drugi način: zmanjšanje števila delavcev, seveda ob predpostavki, da kakovost ni vprašljiva in da so dobavni roki in sploh poslovnost nekaj samo po sebi umevnega.
Oreh je očitno trd. Če sodimo po primerjavi obljub oziroma ciljev programa, ki ga je predložilo novo vodstvo, s sedanjim stanjem, pretrd. V drugi polovici februarja so namreč rezultati silnih besedi, najbrž pa tudi
osebnih travm, naslednji: izguba, dolgovi in neporavnane obveznosti naraščajo, železarna ima blokiran žiro račun, zagotoviti denarzaplače pa je tudi najboljšim denamikom vedno težje. Ob tem je dobro vedeti, da so se enkrat začetka stečajnega postopka že rešili zgolj s statusno spremembo (železarna je zdaj koncem). Štetja pa seveda s tem ni konec, le začelo se je znova. Ura neizprosno tiktaka...
KAM Z DELAVCI, DRUGIČ
Sindikat, ki si seveda v vseh svojih povojnih oblikah želi ohraniti mirno vest, pravi, da rešitve v množičnem odpuščanju ni. Posebej, ker v občini ni prav nobene druge možnosti za zaposlitev. Pravi, da so direktorji tisti, ki so prvi odgovorni za uspešnost poslovanja in dela v podjetjih, ki jih vodijo. Začarani krog, ki neizbežno vodi v stečaj. Uspešno voditi podjetje s 30 % nižjo proizvodnjo od planirane (take, ki bi zagotavljala vsaj preživetje), ob enakem številu delavcev, kot je predvideno za polno proizvodnjo, je čista iluzija. V resnici pridelajo v zadnjih nekaj mesecih železarn iški delavci le še za dobro tretjino svojih plači
Edi Prošt
Konec koncev še nismo na koncu.
NIKO
Predsednik IS Skupščine občine Ravne na Koroškem MATIC TASIČ je ob vse težjem položaju, v katerem je Železarna,izjavil posebej za PREPIH naslednje:
»V Železarni programa, dogovorjenega v komisiji, ki je pripravila izhodišča za sanacijo, ne izvajajo. Takrat znane informacije o likvidnostnem položaju so bile drugačne od teh, ki so znane zdaj, obveznosti so zdaj večje od terjatev, v sanacijskem programu pa smo računali na plus. Ne vem,kje so terjatve, ki so nam jih delavci železarne prikazovali decembra? Težko ocenjujem, kaj se v železarni zdaj sploh dogaja, za optimalno oceno imam premalo informacij. Mi smo program zastavili časovno in rokovno, izpeljan pa ni bil tako kot smo se o tem pogovarjali. Pričakoval sem, da se bo dalo potegniti nekatere poteze bolj radikalno!«
OSEBNA
IZKAZNICA
KONCERNA
Zaposlenih v letu 1990: poprečno 5654, ob koncu leta 5461 Fizični obseg proizvodnje: skupno 366 262 ton Blagovna proizvodnja: 104706 ton Izvoz: 70,552930 $
V jeklarni izdelanih skupno: 143023 ton jekla, od tega 7,3 %
masovnih jekel, 44,2 % konstrukcijskih legiranih, 0,3 % brzoreznih, 2,5 % orodnih nizkolegiranih, 8,5 % specialnih, 28,4 % konstrukcijskih nelegiranih, 0,1 % orodnih nelegira-nih in 8,7 % orodnih visokolegiranih jekel
DIREKTOR KONCERNA:
ANDREJ KOKALJ, dipl.ing. IN VSI »NJEGOVI MOŽJE«
1.	JEKLARNA, d.d.
2.	KOVAČNICA, d.d.
3.	VALJARNA in JEKLOVLEK, d.d.
4.	JEKLOLIVARNA, d.d.
5.	ARMATURE, d.d.
6.	STROJI, d.d.
7.	S T O, d.d.
8.	INDUSTRIJSKI NOŽI, d.d.
Stanko PETOVAR, dipl.ing. Janko MIKLAVC, dipl.ing. Stanko TRIGLAV, dipl.ing. Edvard ŠTRUCL, dipl.ing. Alojz KARNIČNIK, ing.
Jurij PRATNEKAR, dipl.ing. Marjan SENICA, dipl.ing. Ivana KLANČNIK, dipl.oec.
9. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, d.d. Milovan BOŽIKOV, dipl.ing.
10.	EKONOMIKA in FINANCE, d.d.
11.	INFORMACIJSKI INŽENIRING, d.d.
12.	KORAK, d.d.
13.	VZDRŽEVANJE, d.d.
14.	BIRO S 91, d.d.
15.	ZAŠČITA, d.d.
16.	TGP DE PROFUNDIS, d.d.
17.	TRANSLOG, d.d.
18.	INŽENIRING, d.d.
19.	Poslovna sekretarka KONCERNA
Edvard JAVORNIK, dipl.oec. Jože ŠEGEL, dipl.ing. Eleonora GLADEŽ, dipl.psih. dr. Janez BRATINA, dipl.ing. Mirko VOSNER, dipl.ing. Bojan KRANJC, iur.
Božidar ŠETINA, dipl.oec. Janez VERŽUN, dipl.oec. Jože STUDENČNIK, dipl.ing. mag. Marjana MERKAČ
De profundis clamavi ad te, Domine!
Iz globočine kličem k tebi, Gospod.
(Psalm 130,1)
NEMOGOČE JE MOGOČE!
ah KMALU PO OBVOZNICI ?
SEDAJ GRE ZARES
Nikakor ne bi radi prejudicirali, vendar vse kaže, da bo mestu Slovenj Gradcu uspel veliki met. Že le-venj Gradcu uspel veliki met, že letos jeseni naj bi pričeli graditi 2,4 kilometre dolg odsek mestne obvoznice, ki bi razbremenila mestno jedro in tako na drugi strani omogočila njegovo revitalizacijo. Občinska vlada je že sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za prestavitev odseka ceste M-10-8, ta razgrnitev pa bo na KS Slovenj Gradec, KS Šmartno ter na sedežu občine. Javna razgrnitev bo trajala mesec dni, v tem času pa bodo organizirane tudi javne razprave. Predvidoma bo Skupščina občine Slovenj Gradec osnutek in predlog obravnavala v prihodnjem mesecu, ko se bodo tudi pričele priprave za izdelavo izvedbenih projektov. Jeseni bodo tudi že zakopali prvo lopato.
Slovenjgraška upravna organizacija za urbanistično načrtovanje je ta projekt intenzivno pripravljala štiri leta. Vodja organizacije, Andrej Kotnik, je povedal, da so v tem času opravili vrsto študij: od prostorsko-ekološke preverbe, prometne študije, idejnih rešitev, protihrupne študije, do ambientalnih študij vpliva na okolje. Kotnik je tudi dodal, da so bile v urbanističnem načrtu mesta Slovenj Gradec iz leta 1970 prvič kartografsko opredeljene poteze oziroma koridorji najvažnejših obmestnih cest. Poteza Tretjak-Barbarski jarek-Legen-Šmartno predstavlja glede na tedanji mestni odsek dejansko obvoznico v smeri sever-jug. Trasa Murko-podnožje-Vov-
kovih zar-Stari trg je druga varianta v smeri sever-jug, medtem ko predstavlja linija Stari trg-Štibuh-Smartno tako imenovano južno obvoznico.
In kod bo potekala nova mestna obvoznica, ki bo predvidoma prihodnje leto, stroški izgradnje pa so ocenjeni na okoli 58 milijonov dinarjev? Po preučitvi cestno-tehnič-nih in prometnih možnosti je najbolj ugodna poteza Murko-trasa železnice - za Uteksom, kopališčem in Kogradom, do Šmartnega. Bistvene značilnosti te trase so, da je zagotovljena neposredna navezava vseh največjih izvorov prometa (od industrijske cone med Francetovo in Suhodolnico, v perspektivi še kompleks KOSI, NTU in Nova oprema; avtobusna postaja in Legen; Uteks, Ronkova ulica in Ko-grad). Rušenje obstoječih objektov ne bo potrebno, obvoznica pa bo relativno odmaknjena glede na obstoječe pozidave.
Dosedanje priprave na obvoznico so bile opravljene nadvse strokovno in temeljito, kajpak ob upoštevanju zakonskih predpisov. Ta odsek pa bo prečkal tudi okoli 120 parcel, ki so v lasti 30 lastnikov. Z njimi je že bil opravljen predhodni sestanek, v teh dneh pa z vsakim od njih potekajo še posamični pogovori. Slovenjgraški izvršni svet si prizadeva, da bi vse primere rešili sporazumno. Vsem bodo ponudili nadomestna zemljišča in poravnali vso odškodnino. V nasprotnem primeru bo tu nastopila klavzula - splošnega interesa...
m.p.
Bolje tajnica kot predsednik vlade — vsaj kar se plače tiče
Plačilne kuverte v podjetjih so dandanes bolj kot ne zaprte. Prišli so takšni časi, da podjetja in sindikati javno povedo samo še najnižje in zajamčene plače, kuharji pa po Meži, Dravi in Mislinji naplavijo tudi kakšno zanimivo številko. Podjetnik, ki je tik pred stečajem,je sebi izplačeval plačo v višini 130 tisočakov, svoji tajnici pa 30 tisočakov. Direktor gradbene firme, ki komajda skupaj krpa mesec do meseca, ima kuverto težko 32 tisočakov.
Drugače je s funkcionarji po vseh občinah, kjer jim je mati republika natančno določila plače za opravljeno delo, ali bolje receno za funkcijo. Komisija Skupščine Republike Slovenije za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve je slovenske občine razdelila v štiri skupine, pač glede na njihovo družbeno in gospodarsko razvitost, ter določila najvišje vrednotene funkcije v okviru posamezne skupine. Tako slovenjgraška občina in občina Ravne na Koroškem spadata v 3. skupino, za katero velja najvišji koeficient 5,2, dravograjska in radeljska občina pa sta v četrti skupini z nekoliko nižjim koeficientom.
In kako bi si bralec Prepiha danes lahko izračunal plačo, ki jo, denimo, dobi na občini Slovenj Gradec predsednik vlade? Ta plača je zmnožek koeficienta za posamezno funkcijo in vrednosti poprečnega osebnega dohodka, izplačanega v gospodarstvu republike Slovenije za pretekli mesec. Republiška vlada je določila, da znaša osnova za izračun 48 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu za mesec oktober, to pa je 2.980,00 dinarjev. To vsoto pomnožimo s 5,2 in dobili bomo osnovno plačo predsednika izvršnega sveta. Temu je treba dodati še 10 odstotno stimulacijo in dodatek za minula leta.
Bolj množimo in seštevamo, bolj lahko ugotavljamo, da se tačas najbolj izplača biti tajnica ali direktor v kakšnem zasebnem podjetju.
(ok)
ŠE SO DOBRI LJUDJE
Humanitarna akcija: »Pomagajmo bolni Mojci« je nadvse uspela. Velika zasluga nogometnega Kluba »Kre-menčkovi« iz Pameč in Koroškega radia!
Sedemnajstmesečna hudo bolna 'deklica, Mojca Sušeč iz Pameč pri Slovenj Gradcu, se do danes še ni postavila na svoje noge. Zaskrbljena starša sta jo vodila k zdravnikom, ki pa jima niso dali upanja na ozdravitev.
Toda Marija in Slavko Sušeč nista popustila, novo upanje za svojo bolno hči sta našla pri zdravniku in bioenergetiku dr. Gorazdu Gavezu iz Maribora, ki Mojco zdravi že drugi mesec in ugotavlja že prve rezultate. Upanje je vse večje, dr. Gavez daje poudarek pri zdravljenju namreč tudi bioprehrani. Gotovo pa ne bi upal pristopiti k Mojčinem zdravljenju z bioenergetike, če ne bi bil sam tudi zdravnik. Mojco je v svoje roke dobil namreč v izredno obupnem stanju, zdaj pa deklica že premika roke in glavo in tudi on se veseli vsakršnega, še tako drobnega uspeha.
Vsako zdravljenje je še kako povezano z denarjem, prav tu pa se tokrat ni zataknilo. V aktivno vlogo pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za Mojčino zdravljenje sta se v soboto,
2. februarja, vključila domači nogometni klub »Kremenčkovi« iz Pameč in Koroški radio. Nogometni klub Kremenčkovi« je v športni hali v Slovenj Gradcu organiziral turnir, kjer so s srečelovom in prostovoljnimi prispevki zbrali 33.000 dinarjev. Rdeča nit programa Koroškega radia je bila vso soboto zbiranje prispevkov za Mojco. Poslušalci so klicali ter svoj denar prispevali ta dan in še nekaj dni po akciji. Zbrali so 45.000 din, ob tem pa je Koroški radio pri Ljubljanski banki, Temeljni koroški banki, odprl poseben žiro račun za prispevke.
Takšnega razumevanja in pomoči sta bila Mojčina starša v težkih časih najbolj potrebna. Razveseljivo je spoznanje, da so okoli nas vendarle dobri ljudje, ki znajo prisluhniti težavam svojih krajanov in jim pomagati. Tudi Koroški radio se aktivno vključuje v tovrstne akcije in jih skorajda vsako leto nekaj tudi dobro izpelje.
Če morda še kdo meni, da kakšen dinar ne bo pogrešal v svojem žepu, Mojci pa bi še kako koristil, lahko še vedno pomaga. Denar zbirajo na žiro računu:
51840-620-58-450-82710-58623/02
IF
OKUPACIJA TOLSTEGA VRHA
Na pustni torek jo je pet kmečkih fantov s Tolstega vrha pri Doliču mahnilo okrog po kmetijah. Po fotografiji sodeč so predstavljali razbojnike, raztrgance, nemara celo vojake kakšne vojske. Za pusta pride vse prav: očetova čelada, star klobuk, smučarska očala. Zabave je bilo dovolj, pa še za pod zob so kaj dobili.
Posnetek: Franc Jurač
BISERNA POROKA
FRANČIŠKE IN LEOPOLDA KUZMANA
Tretjega februarja letos je poteklo 61 let, odkar sta si Frančiška in Leopold Kuzman iz Pake pri Mislinji obljubila zakonsko zvestobo.
Obljubo sta držala, čeprav so bile v teh polnih šestdesetletjih tudi težave. Vseskozi sta imela trdo in težko življenje, ki pa sta ga jemala le za dobro. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, vendar sta dva kmalu umrla in danes sta v krogu njiju le še hčerki Jožica in Marica. Najbolj pa sta vesela, ko ju obišče šest vnukov in štirje pravnuki.
Vesela pa sta bila tudi letos 6. januarja, ko sta v krogu svojih domačih in prijateljev praznovala redek, a pomemben jubilej - biserno poroko. Civilni obred biserne poroke je na domu opravil Peter Tovšak, pooblaščeni predstavnik skupščine občine Slovenj Gradec, domači gospod župnik Franc Gornjak pa je daroval biseroporočno mašo.
Jubilantoma iskreno čestitamo.
GREGOR V PLANINAH
Poleti smo ga videvali na Uršlji gori, sedaj pa na Kopah. To je Jože Gregor, znan tudi kot brat Hinka Gregorja. Oba sta bila minulo planinsko sezono oskrbnika na Uršlji gori, zimo pa preživljata kot vzdrževalca in redarja na smučiščih slovenjgraškega Pohorja. Jože Gregor je nadvse navezan na gore, še posebej na Kope, saj jejjil vrsto let zaposlen v GTC Kope. Seveda pa taksnemu mladeniču, ki je med drugim sedaj tudi upokojenec, duša ne da miru, da se ne bi povzpel malo višje, na svež zrak...
F. Jurač
ek.fj
Dravograd: nerešene zemljiškopravne zadeve
NA TUJI ZEMLJI
»Pompei nuovo« ali - za dežjem lahko tudi sneži
Socializem je bil v mnogočem sistem, za katerega bi lahko veljal znani slogan: »Nemogoče je mogoče«. Tudi z zemljo so se delale čuda reči, še posebej so z njo manipulirali ljudje, ki so bili na ustreznih položajih.
V občini Dravograd imajo vrsto nerešenih zemljiškoknjižnih in nasploh premoženjsko pravnih zadev. Sloviti trgovsko-poslovni center (imenovan tudi »Sama jama« ali »Pompeji«) stoji na tuji zemlji. V poslušanju nekega višjega (predvsem pa zasebnega) interesa je dravograjska občina izdala celo lokacisko in grad beno dovoljenje za gradnjo na tuji zemlji!
Poleg tovrstnih zavestnih anomalij pa je problem tudi pomanjkljiva evidenca glede nepremičnin, ki so v upravljanju občine in sklada stavbnih zemljišč. Gre za to, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z dejanskim stanjem; ker je pač socializem bil sistem, da je občina, denimo, zemljo od-
dala podjetjem, družbenim organizacijam, ob tem pa niso opravili tudi vse potrebno v zemljiški knjigi. Še več: pogosto sploh niso bile odpravljene odmere!
Takšnih primerov je v dravograjski občini več. Tokrat omenimo le tri, s katerimi se je spopadla občinska vlada. Parcela na Meži, kjer je sedež komunalnega podjetja, je bila donedavno v lasti Avtoprevoza, ki je že kar precej let na lokaciji v Otiškem vrhu. Podobno je bilo z zemljiščem pri vrtcu Mladi rod, prav tako pa niso bili urejeni vsi »papirji« okrog zemljišča za osnovno šolo na Ojstrici. Potrebno zemljišče je Stanislav Mori prenesel z darilno pogodbo na tamkajšnjo osnovno šolo.
»To si piši za uho«, menda prepeva Kekec, in to bi lahko veljalo tudi za tiste, ki vladajo v Dravogradu: Nikar posegov v prostor, preden ne bodo urejena vsa lastninska vprašanja!
(ek)
tavil pri 12 tisoč. Občinska vlada se že navdušuje, da bi objekt zmanjšali še za eno etažo in pristali pri 7000 do 8000 m2 poslovnih površin. Pri kakšni kvadraturi bo ta center dejansko pristal (zanimivo: pred letom dni so že govorili, da so vsi prostori razprodani), si danes gotovo nihče ne upa napovedati.
Seveda pa tudi dravograjska občinska vlada ni kar tako. Svoj hrbet si je skušala zavarovati s sklepom, ki pa ga je razmeroma pametna občinska skupščina gladko zavrnila. Občinska vlada je odgovornost za to gradnjo želela naprtiti tudi republiki. Kot da tej ni dovolj, da daje že denar! Tako so zapisali:
»Glede na to, da zbori skupščine podpirajo nadaljevanje gradnje in dokončanje objekta TPC, bo izvršni svet Skupščine občine Dravograd tudi v nadalje kreativno podpiral vsa prizadevanja investitorja, da pridobi republiška sredstva za gradnjo TPC in zagotovi ostala sredstva za dokončanje investicije. Ob tem pa Izvršni svet poudarja, da bodo republiškiorga-ni soodgovorni za nadaljevanje gradnje objekta...«
Torej preskok od krajevne skupnosti do republike. Pobuda za ta projekt in avtobusno postajo namreč tiči v krajevni skupnosti Dravograd...
(ro)
TRGOVSKO POSLOVNI CENTER PA ŠE KAR ČAKA
Komaj je postalo tako-tako, že je spet ali-ali.
NIKO
Peticija gradbeništva ’91 tudi na Koroškem
Trgovsko-poslovni center v izgradnji, lociran na Meži v Dravogradu, že dolgo časa privablja pozornost Dravograjčanov, odbornikov, novinarjev, v zadnjem času pa tudi kriminalistov in inšpektorjev SDK. Postavlja se temeljno vprašanje: Ali je to zanimanje upravičeno, pač glede na to, da je investitor zasebna firma, zasebne firme pa naj za svoj denar počnejo, kar jim je volja? In v tem grmu tudi tiči zajec.
Res je investitor Koroški biro 88, d.o.o. (tu so še nejasnosti, saj je uradni investitor še vedno Mercator-ln-vesta), zasebno podjetje z nekaj več kot desetimi zaposlenimi, vendar je v tej investiciji vsebovantudi pomembni delež občine.
Gre za zemljišče, ki ga je Sklad stavbnih zemljišč občine Dravograd brezplačno odstopil Mercator-inve-sti, ta pa naj bi v zameno za »šen-kano zemljo« zgradila komunalno infrastrukturo, vključno z avtobusno postajo. Del zemlje, na kateri so danes postavljeni stebri, je bil lasttrgov-skega podjetja Ojstrica, ki pa je bila izpostavljena pritiskom pri oddaji te zemlje in nasploh pri vključitvi v ta projekt (sedaj se z Mercator Investo že (ožarijo). Del zemlje je bil last Medobčinskega društva za slušno prizadete in Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Poleg zemlje je v igri še denar za nerazvite. To pa je spet zadeva, ki mora zanimati občinsko vlado (ki daje projektu vso podporo), kakor tudi odbornike v klopeh občinske skupščine. Za dokončanje te investicije (skupna vrednost je več kot 220 milijonov dinarjev) naj bi republika Slovenija prispevala na račun manj razvitih 53,2 milijona dinarjev, doslej pa je že šlo v to jamo 8,3 milijone republiških sredstev. Republiški denar je predviden kot 10 letni kredit z dvoletnim moratorijem pri odplačevanju, obrestna mera je vsega 10 odstotkov. Odbornike torej ta center mora zanimati, saj gre za denar, ki bi ga sicer lahko oplemenitili kje drugje!
Občinsko vlado in skupščino mora gradnja zanimati tudi zaradi njenega usodnega pomena za nadaljni razvoj občine. Tu naj bi delo po prvi varianti dobilo 300 ljudi, po najnovejši 200, kar ob vse večji brezposelnosti tudi veliko pomeni.
Zanimanje pa mora segati tudi nekoliko dlje: Ob predpostavki, da bodo ti denarji zbrani, da bo center nekega dne res pod streho in bodo v njem trgovine, banke, butiki, zobozdravnik, restavracija itd., se je treba vprašati, kdo in kje so tisti ljudje, ki bodo tod kupovali, dvigovali denar, jedli ipd. Od prvotno načrtovanih 14 tisoč kvadratov se je investitor že us-
Vse manj rožnata je prihodnost tudi v gradbeništvu. V kaj hudih škripcih so se znašla koroška gradbena podjetja. Vključila so se v akcijo sindikata delavcev v gradbeništvu, ki poteka po celi Sloveniji. Podpise bodo zbirali vse do 24. februarja, poleg zaposlenih pa v akcijo vključujejo še delavce na čakanju in upokojene gradbince. Vpeticiji gradbeništva 91 zahtevajo:
-	sprejem programov za preprečitev nadaljnega padanja investicijskih sposobnosti gospodarstva,
-	oživitev investicijskega ciklusa pri javnih delih, infrastrukturi in stanovanjski izgradnji ter obnovi,
-	sprejem razvojnih socialnih pro-ramov v republiki, ki bodo omogo-ali odpiranje novih delovnih mest,
-	zagotovitev dela presežnim delav-
cem, delovnim invalidom in drugim, ki so se izčrpali v težkih pogojih dela v gradbeništvu.
- Se zlasti pa zahtevajo podpis uveljavitve in upoštevanja panožne kolektivne pogodbe, z upoštevanjem in ustreznim vrednotenjem specifičnih pogojev dela in življenja zaposlenih v gradbeništvu.
Gradbeniki so se za peticijo, in ne za stavko, odločili zato, ker so v nekaterih regijah še ugodni in drugačni pogoji dela, pa tudi za prihodnost se nekateri šene bojijo. Na Koroškem je vendarle prav nasprotno, zahteve peticije enotno zagovarjajo vsa gradbena podjetja v Sloveniji. Kravo pač ne moremo molsti v nedogled!
IF
OB DRAVI
RIBNIČANI
HOČEJO
REFERENDUM
Ribničane, pa tudi druge prebivalce obrobnih hribovskih krajev v občini Radlje, je nadvse razburil predlog odloka o krčitvi matičnih območij v tej občini na en urad v Radljah, ali v krčitev matičnih uradov s Kaple, Remšnika in Ribnice v Podvelko.
Ti ljudje se čutijo prizadeti ob vsakršni pobudi ukinitve katerihkoli inštitucij, saj bi s tem osiromašili že tako »siromašne« kraje. Še zlasti glasni in odločni so bili na zadnji seji Skupščine občine Radlje prav Ribničani, ki so pripravljeni izvesti referendum in o vseh kočljivih tegobah zadnjega časa prepustiti zadnjo besedo krajanom.
Tako jih denimo, pesti oddaljenost od centrov, in ne dovolijo, da se poti hribovskih prebivalcev še povečajo za dodatnih 10 do 12 km. Že tako je boleče spoznanje, da vse več mladih odhaja z doma in ostaja v dolini. Niso zadovoljni s sodelovanjem občinskih vladarjev, ki vse prevečkrat nimajo posluha za drobtinice prizadetih.
Kritiko utemeljujejo z dejstvom, da je Ribnica dala vse preveč lesa in kamna, s tem pa tudi pridnih rok tej družbi, da bi sploh lahko razmišljali o odvzemu še kakšne dobrine.
K osiromašenju krajevne skupnosti Ribnica je prispevala tudi neustrezna stanovanjska politika, za katero svet krajevne skupnosti meni, da so vsa sredstva družbene stanovanjske izgradnje ostajala v dolini. Na deželi pa si plačal za parcelo enako ali celo dražjo ceno!
Ribničane je vznemirilo ukinitev otroškega zobozdravnika brez vednosti krajanov. In čeprav menijo, da lahko imajo kmečki otroci votle zobe, naj jih potolažimo, da gre vendarle samo za spremenjen način dela, kjer bodo sistematiko za otroke obdržali na Ribnici,'enkrat na teden pa bodo lahko obiskali zobozdravnika.
Zato so ob vsem tem na seji Skupščine občine Radlje izrecno zahtevali:
— Krajevni urad naj ostane v Ribnici, okoliš pa se razširi na preostali del Janževega vrha, Orlice, Lehna in Planine.
-	Otroci iz Lehna in Planine naj se v bodoče vozijo v Ribnico.
-	Nakup zemljišča za parcele naj se omogoči po nižji in bolj sprejemljivi ceni.
Na seji sveta Krajevne skupnosti Ribnica so sklenili, da bodo ob neupoštevanju njihovih zahtev razpisali referendum in tako ljudem omogočili lastno odločanje in izpolnitev želja.
Nova trgovina - Dravograd
Ni še zamujeno
Nočemo delati krivice Slovenj Gradcu ali Ravnam, ki sta znala ohraniti vsaj osnovna jedra iz svoje stare preteklosti.
Treba pa je priznati, da so se tudi Dravograjčani vsaj nekaj zadnjih let temeljito zavzeli za ohranitev temeljnih arhitektonskih značilnosti svojega, nad 700 let starega mesta. Kot povedo sami, marsikaj so že zapravili in pokvarili.
Toda to, kar še imajo, skrbno obnavljajo, stavbam vračajo nekdanji starinski videz, ohranjajo stara pročelja.
Saj veste, za turista in obiskovalca so nova mesta skorajda nezanimiva.
Ob takšni skrbi postaja Dravograd prijazno, tudi dokaj čisto in zanimivo mesto, ki pozdravi tujca ob prestopu meje, nam pa prijazno križišče dolin.
besedilo in slika: K Vaiti
VEDNO ODPRTA VRATA
Le malo je najbrž galerij, ki poleg slik hranijo toliko raznovrstnega kulturnega bogastva, kot ga ima galerija Antona Repnika na Muti.
To je hiša, ki za obiskovalca, še posebej ljubitelja slike ali starine (pa tudi samo prijazne besede in obiska), nima nikoli zaprtih vrat.
Sele pred dobrimi tremi leti se je slikarju-samouku, uresničila davna in skozi tri desetletja prikrita, a vedno tleča želja, da bi imel svojo skromno malo galerijo.
V tem ličnem prostoru, ki vedno
vabi, med slikami domačina ali drugimi, boste ob priložnostni razstavi srečali nadih in patino preteklosti.
Tu bodo prišli na svoj račun ljubitelji in poznavalci starega denarja. Torej raj za numizmatike! Tudi najbolj prefinjen poznavalec starin bo našel kaj lepega. Predvsem pa tu najdejo svoj prostor vsi tisti od blizu ali daleč, ki želijo ljudem pokazati svoje delo, bodisi sliko, fotografijo ali predmet pretekle davne kulture, pa vse do znamk.
Prav te dni je tu še vedno razstava, vsebinsko takorekoč iz dveh povsem svojih svetov. Fotografije aktov razstavlja mojster Bogo Čerin, svoje dodaja Anton Repnik; do vratu oblečene ljudi z žarečimi očmi in samo njemu svojstveno izpovedjo in grobo lepoto.
Tu pa se ne srečujejo samo mojstri palet, gline ali fotografije. V tej mali galeriji so že gostovali preneka-teri umetniki igrane ali pisane besede, inštrumenta ali druge umetniške muze. To je galerija, ki si jo ob priložnosti kaže ogledati.
K. Vaiti
HURA ZA VUHREDČANE
Tudi letos so nas prijetno presenetili. Kljub slabemu vremenu smo bili znova priče svojstvene pustne družabnosti, ki združuje vrsto ljubiteljev v Vuhredu in občini Radlje nasploh.
Včasih je vprašanje, zakaj se Vuhrečani iz leta v leto trudijo s pripravo karnevalov, ko pa zaradi vsemanj denarja prevečkrat čutijo tudi osamljenost v pripravah in neposluh okolice, utemeljeno. Pa vendarle vedno poskrbijo za svojstveno druženje prostega časa z napornim delom. Od kod torej tolikšna zagnanost, vztrajnost in prizadevnost, nekaterih že preko trideset let?
Z odgovorom moramo poseči v tradicijo teh krajev ob Dravi, v izročila ljudske folklore, v tradicijo te pohorske doline.
Ker so bile šege in navade ob pustu tod okoli povezane s kmetovo zemljo in njeno rodnostjo, so ostale žive do dandanes ravno v norčijah vuhreškega pustnega karnevala, izzvenele pa kot hvalnica preteklemu letu.
In skorajda ga ni bilo leta, da pust v Radeljski občini ne bi izzvenel bučno, veselo in razigrano, prav po zaslugi vztrajnih domačinov, ki so prevečkrat, pa vendarle vztrajno pripravljali svoj karneval. Tako so že od leta 1968 vedno znova poskrbeli za aktualne vsebine in norčave programe, le-ti pa so sloneli na ljudskem izročilu. V kraje po občini Radlje so prihajali našemljeni, kot v Mlinu za stare žene, kot Roto-foto, svatje kmečke ohceti, tuberkolozni dispanzer, kronanje z mlajenjem, kot sodišče z zapahi, kot preroki prihodnosti, demonstratorji kmečkega življenja, kako poleteti na luno, pa spet kot Radio Pohor-je-Kozjak, kot splavarji, Moped show itd...
Iz leta v leto je v povorkah sodelovalo več mask, stare običaje pa so znali združiti s pikro, zabavno in nadvse aktualno poanto sedanjega časa. Medse vabijo folklorne skupine, muzikante, letos pa se jim je pridružila še Kmečka godba s Pernic.
Letošnji utrip vuhreškega karnevala kaže, da še ne bo hitro ugasnil, zagreti, kot so domačini, najbrž nikoli.
IF
Repnikova galerija
I. Fasvald
seja skupščine občine:
O GOSPODARSKIH RAZMERAH - BREZ UKREPOV
Šele v drugo se je izšla sklepčnost skupščine občine Ravne na Koroškem, V sredo, 6. februarja, je namreč poslanski zbor prišel v kavarno hotela Merx na Čečovju pogledat na uro, saj sta v zboru krajevnih skupnosti do sklepčnosti manjkala dva poslanca. Točno opoldne, na sam slovenski kulturni praznik, pa se je število le izšlo. Dnevni red sicer navidez ni dajal vtisa, da bi se lahko karkoli na zasedanju zapletlo, že ob njegovem sprejemanju pa je na predlog Friderika Rusa iz zbora združenega dela z njega letelo odločanje o prispevku za izgradnjo komunalne infrastrukture za čiščenje odplak in pa osnutek odloka o določitvi prispevne stopnje za občinski program zdravstvenega varstva. In utemeljitev: gospodarstvo je v prevelikih težavah, da bi si lahko privoščilo še nove ali višje dajatve, občinski proračun pa bo že zmogel vse, kar ga v tem letu čaka... Brez pravega odpora predlagatelja, t.j. občinske vlade, se je dnevni red skrčil za petino.
Da delegati niso dobili v zvezi z gospodarskim položajem v občini nobenega gradiva, ali celo osnutka morebitnih sklepov, je krivo to, ker pravih informacij o lanskoletnih poslovnih rezultatih v občini še ni. Informacije Službe družbenega knjigovodstva so več ali manj tajne, sicer pa je strokovni kolegij (očitno občinskih upravnih organov) ocenil, da posebnih učinkov tudi z morebitnimi sklepi ne bi bilo.
Tako predinformacijo je ob uvodu dal Ivan Žagar, sekretar sekretariata za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj, potem pa le postregel z naslednjimi podatki: fizični obseg proizvodnje je lani padel za 20 %, kar je precej več kot je slovensko povprečje In tudi največ med vsemi štirimi koroškimi občinami. Število brezposelnih narašča in se uradno giblje okoli števila 600, vendar je bilo 4. februarja na čakanju v 14 podjetjih ravenske občine kar 1048 delavcev, na letnem dopustu pa neprostovoljno tudi 200. Štirinajst podjetij ima blokirane žiro račune (od 4 do 52 dni), najbolj kritično pa je v Storitvah, Grafiki, Kopremu in Pralnici. Rudnik in Železarna sta se izognila najhujšemu s preoblikovanjem in začenjata šteti nov krog blokade, na SDK pa menda ocenjujejo, da je situacija tako kritična, kot še ni bila, (primerljiva je z mariborsko).
Ivan Žagar je povedal tudi, kaj je za gospodarstvo v teh časih naredil izvršni svet. Nudil je konkretno likvidnostno pomoč, odobraval je zamike plačil prispevkov, gospodarska komisija pa se loteva pomoči manjšim in srednjim podjetjem. Na vidiku je celo nekaj novih programov, ki naj bi zaposlovali od 15 do 25 ljudi.
Marjan Berložnik je poslancem razložil, kaj se dogaja z občinskim proračunom. Problem je v refundacijah, ki jih lahko po zakonu zahtevajo slabo stoječa podjetja, kar pa po drugi strani pomeni manjši proračun. Zaradi tega so že težave v komunalno cestnem in stanovanjskem gospodarstvu. Zvedeli pa smo še, da se je iz prispevkov za osnovno šolstvo končno zbralo toliko sredstev, da bo osnovna šola na Prevaljah lahko začela s poukom tudi v novem prizidku.
Predsednik skupščine Adi Cigler je po razpravi, ki je skoraj ni bilo, sklenil, poslanci pa potrdili, da informacijo sicer jemljejo na znanje, da pa bi na naslednjem zasedanju skupščine moral IS predložiti celovito analizo razmer v gospodarstvu občine. Ta bo očitno ob tem morala nekaj reči, saj so se v razpravi slišale tudi ocene, da stane uprava še vedno preveč, poleg tega pa lahko občina
VPRAŠANJA:
Koliko se zbere v občini stanarin in kako je denar porabljen?
Kam je šel denar razvojnega sklada?
Kaj je s programom občinske vlade, ki ga skupščina še vedno ni sprejela?
Kakšna je kakovost zobozdravstvenih storitev za otroke?
Kam je šel denar gospodarstva, ki se je zbiral za pospeševanje pridelave hrane?
Kaj je s financiranjem krajevnih skupnosti?
reagira tudi na makroekonomske pogoje, vsaj preko republiških poslancev, ki so bili izvoljeni v koroški krajini. Najbolj odločna sta bila poslanca iz mežiškega rudnika in opozorila, da se pravzaprav nezadržno bližajo dnevi D, ko se bodo morali stečajni postopki začeti po zakonu. »Hudič je ta hip strahovito črn!« je poudarila Vida Potočnik, predsednica zbora združenega dela.
Sicer je skupščina sprejela med drugim še Odlok o spremembah organiziranja Komunalnega podjetja Prevalje, mu odrekla samostojno ■ gospodarjenje z družbenim kapitalom, številčnost upravnega odbora pa razširila s treh na pet članov. Mnenja so se kresala, ali naj bo bolj zastopana javnost ali stroka. Na koncu je obveljalo, da je dovolj, če sta v tem
organu, ki bo najpomembnejši predlagatelj komunalne politike, le po en predstavnik IS in komunalnega podjetja, ostali pa naj bodo »s terena«.
Sprejetje bil tudi osnutek odloka o tržnem in sejemskem redu v občini. Pri tem je vreden omembe predlog Alojza Grabnerja, naj se sprostijo pogoji za prodajo pridelkov domačih kmetov, saj v trgovinah v glavnem kupujemo nekakovostno in nezdravo hrano.
Osnutek odloka o davkih občanov je naskupščini doživel naslednje predloge sprememb: poslovni prostori v zasebni lasti, ki ne služijo svojemu namenu, naj bi bili odslej obdavčeni več kot 100 %. Dvom o smotrnosti »stopničastega« obdavčevanja pa ni doživel končne formulacije v spremembi osnutka.
Skozi je šel tudi osnutek odloka o reji domačih živali. Na kratko lahko povzamemo, da se bodo morale seliti iz strnjenih naselij, drugod pa jih
bo mogoče rediti le pod določenimi pogoji ( s soglasjem sosedov, veterinarske inšpekcije za rejo drobnice - koz, ovac in prašičev in le za lastne potrebe).
V zadnji »tekoči« točki dnevnega reda so'poslanska vprašanja in pobude kar deževala.
-ep
POBUDE:
V Gramoznici na Ravnah krajani zahtevajo, da kamionom prepovedo vožnjo na relaciji Ravne-Kotlje, sicer bodo cesto zaprli sami.
Sredstva, ki jih je občina dobila z odprodajo dela blagovnih rezerv in sredstva zbrana za SLO je treba vrniti gospodarstvu.
Med koroškimi občinami je treba doseči dogovor o prihodnjem oblikovanju in organiziranju Koroške regije.
Predsedstvo skupščine in IS naj sestavita protestno pismo za ustrezne naslove v Ljubljani, v njem pa naj zapišejo, da se skupščina ne strinja z novo davčno zakonodajo, ki dodatno obremenjuje gospodarstvo.
Cma:
KRIZA LEGALNOSTI
Na ponovnem sestanku bivšega sveta KS, razširjenem z nekaterimi zainteresiranimi krajani, so sklenili poslati skupščini občine in izvršnemu svetu dopis, v katerem ju opozarjajo na skrajno resen položaj krajevne skupnosti. Neurejeni so financiranje in odnosi z občino, vsem organom je potekel mandat. V zvezi z zadnjim problemom imajo tudi uradno sporočilo pravobranilca samoupravljanja, ki jih, enako kot sekretar za družbene dejavnosti in občo upravo, opozarja, da ne morejo sprejemati legalnih odločitev. Prav čudno pa se jim v krajevni skupnosti zdi, da tudi nikogar ne briga, kako naj bi do novih organov krajevne skupnosti prišli. Ko so namreč po-.zvali vse stranke v občini, da dajo svoje kandidate, se sploh niso odzvale, znani Demosov prvak Igor Prodnik pa je bivšemu predsedniku sveta KS celo očital, da v KS strankam ne dajejo možnosti za uveljavitev.
Zdaj je v Orni tudi že jasno, da predlog tajnika za razprodajo premoženja (od kandelabrov in svetilnih teles, pripravljenih za javno razsvetljavo, do krajevnega ozvočenja, telefonske številke v kulturnem domu in dela opreme tega, iz krajevnega samoprispevka zgrajenega objekta) le ni padel na plodna tla.
Sicer pa lahko bralcem posredujemo za ilustracijo vsaj še del uvoda iz tegapredloga, ki ima ambiciozen naslov: SANACIJSKI PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNA NA KOROŠKEM ZA OBDOBJE 1990/91.« Na osnovi temeljitih družbenih sprememb in najširših različic ekonomske preobrazbe, strahovito upadanje ekonomske moči in družbenega standarda, se je spremenil tudi status krajevne skupnosti in skoraj v celoti izgubil osnove poslovanja, ki izvirajo iz do sedaj veljavnih poslovnih aktov in njihovih določb.« In tako dalje in tako naprej.
Vprašanje, ki se v Črni marsikomu postavlja, seveda je: Mar tajniku ni potekel mandat? Po aktih te krajevne skupnosti, ki jih lahko prekliče samo skupščina, mu je že lanskega junija. In medklic: Kje si pravobranilec samoupravljanja, ki si vedel, da organi niso več legitimni?!
-ep
10
I 1001
KOMU MLADINSKI DOM?
V Krajevni skupnosti Strojnska Reka si dolgo gotovo ne bodo mogli več zatiskati oči pred vprašanjem, kaj z Mladinskim domom. Ne gre le za to, kje še jemati denar za plačevanje elektrike, s katero se greje in si sveti mladina, ki se lahko po mili volji zadržuje v domu. Tudi za vprašanje nezadržnega propadanja te stavbe ne gre; predvsem visi v zraku vprašanje lastništva in z njim skrbi, da bo dom prešel v zasebne roke.
Mladinski dom v Strojnski Reki je v vrsti kulturnih oziroma večnamenskih domov po svojem nastanku izjema. V času udarništva ga je za svoje potrebe (kulturno, družabno in družbenopolitično dejavnost) v letu 1965 začela graditi in ga v letu 1974 tudi dogradila takratna mladinska organizacija. Ne gre naštevati težav, ki jih je gradnja kljub izredni volji, sposobnosti in delavnosti mladih v organizaciji prinesla, gotovo pa je, da se je zaradi njih še okrepila zavest, da je ta dom mladinski, od mladine.
Vprašanje lastništva se za Mladinski dom ne pojavlja prvič. Posredno je že prišlo do izraza pri referendumu za zadnji občinski samoprispevek. Ko je Krajevna skupnost Strojnska Reka v program samoprispevka vnesla tudi adaptacijo Mladinskega doma, je referendum v kraju krepko propadel, ker je bila proti mladina, ki se je zbala za dom. Sklepala je: če bo krajevna skupnost dom adaptirala, ga bo tudi vzela.
Danes je videti, da bi bilo dobro, če bi krajevna skupnost takrat dom prevzela. Zdaj so namreč okoliščine samo še slabše: strankarski sistem je ukinil mladinske organizacije, kar pomeni, da lastnika Mladinskega doma v Strojnski Reki enostavno ni. Zapleta pa se tudi s krajevno skupnostjo, ki je posredno vendarle odgovorna za družbeno imetje v svojem kraju. Staro vodstvo, imenovano še v socializmu, je izpreglo, nova imena pa sicer so, a uradno še nepotrjena, ker se v občini čaka na reorganizacijo krajevnih skupnosti.
Ce bo prišlo do združitve krajevnih skupnosti, pa se za Mladinski dom, poleg privatizacije, pojavi še ena nevarnost: prehod v združene, mestne okvire, kar prav tako pomeni preneseno razpolagalno pravico na nekoga, ki do tega ni upravičen.
Zdaj je še čas, da krajani v Strojnski Reki sami dorečejo usodo svojemu Mladinskemu domu!
Helena Merkač
Mežica:
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
V	Mežici so končno začeli graditi novo poštno poslopje, hkrati pa že teče akcija za zbiranje novih telefonskih naročnikov. Od prej prijavljenih 400, jih je 350 že plačalo ustrezne zneske in podpisalo pogodbe, da bodo del priključka odslužili z lastnim delom.
V	pogodbah se KS zavezuje, da bodo krajani še letos dobili priključke za ceno 1400 DEM za individualno hišo v strnjenem naselju, 1500 DEM za priključek v bloku v strnjenem naselju in 2400 DEM za priključek v naseljih: Podkraj, Breg, Lom, Torceva žaga in Plat. To so gole cene priključka; novi naročniki morajo k temu prišteti še 600 DEM oziroma dinarsko protivrednost za sofinanciranje centrale. Večina od 400 prijavljenih pa je sofinanciranje centrale plačala že lani. Novo poštno poslopje, kjer bo tudi popolnoma nova centrala, naj bi bilo končano do konca julija.
- bm
Prevalje:
PREMIK PRI CTV
V	ravenski občini se premika pri kabelski televiziji. Letos sta bila na to temo že dva sestanka; prvi v januarju, ko so predstavniki vseh krajevnih skupnosti imenovali organizacijski odbor za povezovanje kabelskih TV sistemov v občini, drugi pa v februarju, ko je ta odbor izvolil ožji, tako imenovani programski odbor. Njegova naloga bo najprej najti kader, nato pa nekaj časa pripravljati poskusni občinski televizijski program. Zanj so po izjavi predsednika ravenskega izvršnega sveta Matica Tasiča zainteresirani tako krajani kot občinska vlada.
H.M.
Ravne:
KMALU NOVE SKUPŠČINE
Kot kaže, imajo tudi v mestu Ravne probleme z legitimnostjo organov v svojih petih krajevnih skupnostih. Zato so pred slabim mesecem dni s koordinacije mesta Ravne poslali vsem političnim strankam v občini dopis, v katerem jih pozivajo, da v skupščine krajevnih skupnosti imenujejo svoje delegate. Drugi del delegatov imenujejo podjetja s področja KS in društva, za katera se odločijo skupščine.
Po veljavnih statutih tako izvoljene skupščine imenujejo svet in druge organe KS.
Očitno je, da v ravenskih krajevnih skupnostih intervencija pravobranilca samoupravljanja ni bila potrebna. Ali pa sklepi organov v krajevnih skupnostih niso bili v nasprotju s tem, kar misli nova občinska oblast? Sicer pa v koordinaciji KS mesta Ravne napovedujejo, da bodo prvi sklici skupščin med prvim in petim marcem.
- bm
CyU///// Cytwvmwm/t mr.
DIREKTOR č/
PREŽIHOVA 24,62390 RAVNE NA KOR.,TEL., FAX. : 0602/23 - 094
FOTO PREPIH
X X e F/ r\
Dravograjska pustna procesija: to seveda ni pogreb ali žalovanje za centrom na Meži, vidi pa se, da je godba na pihala se čila in zdrava, ustrezno pomlajena; tako bo tuoi otvoritev trgovsko-poslovnega centra lahko učakala.
Zgrožen obrtnik, ki je plačal lokal v trgovsko-poslovnem centru; vse pa kaže, da ga bo prej pobralo
Prikupna
pionirka;
vse kaže,
da je tisti j
na njenem
ljubkem licu
znak podpore
Janši, našemu
vrlemu obramboslovcu.
Gospoda Lojzeta Peterleta v Dravograd na pustno soboto ni bilo, dasiravno je to sveto obljubil.
Seveda pa se ne spodobi, da bi se o ustanovitvi krščansko-demokratske stranke pogovarjali na pustno soboto. Peterleta je zamenjal kar gospod Krpač.
Edina pomanjkljivost, ki jo ima Prepih, je ta,
da ne more reproducirati izvirnega Krpačevega govora.
Otokar Praper: ali bo res potreben vitez, da bo Dravograd rešil nove oblasti?
Podoba Korošca, ki je sprejel sosedstvo s smetiščem jedrskih odpadkov.
Fotografiral je: Albin Kac
Dr. Ervin Pečnik-Bibi s svojim naraščajem- od devizne plače h kislemu dinarskemu nasmehu.
MNENJA
Piše: Marjan Kolar
Februar, mesec pusta in bilanc, kaže letos po podjetjih izjemno veliko rdečih številk. Zlobnež bi dejal, da gospodarstvo, zraslo v obdobju enoumja, ni sposobno za dolgo preživeti ideologije, ki ga je rodila. Na srečo ni čisto tako, čeprav se marsikateremu sanacijskemu programu pozna, da ga je napisala ista roka, ki je prej desetletja vrtela molilni mlinček z vstavljenimi aktualnimi parolami.
Ob tem se pokaže, da je danes opazno bolje regijam, ki so že pred leti ob zaukazani industrializaciji dovoljevale tudi rast obrtniškega krivoverstva, če je le prinašalo denar in standard. Najslabše je v tistih okoljih, kjer so z nedomiselnostjo gepeljnov na volovski pogon iz mandata v mandat rotirali najzvestejši kader s komitejev na občino, od tam pa za direktorje na lokalne industrijske fevde. Da je bila stvar še bolj zagatna, smo v naši dolini v povojnem času nastale govorniške floskule o burnih pavrih in olcarjih, knapih in fužinarjih brez potrebe in domišljije gonili še cela desetletja ter iz prvotno sočnih Prežihovih podob ustvarili osladne klišeje, s katerimi smo pitali staro in mlado tako dolgo, da je začel pavre jemati vrag zaradi ukazane industrializacije in ubijalske davčne politike. Gozdovi so začeli umirati, ker nismo imeli
Kako sleči železno srajco
posluha za naravo. Rudniku smo morali napovedati konec. Sto let zatem, ko je kapitalizem ukinil prevaljsko železarno, pa je socializmu skoraj uspelo ravensko spraviti na kant.
Nesmiselno bi bilo zdaj ugibati, ali bi bila današnja gospodarska kriza kaj manjša, če bi bila v preteklih desetletjih v ravenski občini namesto aktivističnega cingljanja z besedami vladala svobodomiselnost in namesto častil-nega odnosa do nekaj mitov klima radožive kritičnosti in duhovne inovativnosti. Zanesljivo pa daje odraščanje brez tabujev ter ideoloških spon mnogo boljšo podlago za ustvarjalnost, na gospodarskem področju pa bistveno večjo sposobnost prilagajanja vsakršnim razmeram.
če torej hočemo najti izhod iz današnjih težav, ki so brez dvoma posledica preteklih zablod, moramo pogledati v oči resnici o nas samih, naši miselnosti, znanju, vrednostnem sistemu, navadah in morali. Morda bo ob tem za marsikoga porazno spoznanje, koliko vsega, kar taka inventura pokaže, ni več uporabno. Mnogim se bo godilo kot vzhodnonemškim študentom »znanstvenega materializma«, ki so jim ob združevanju obeh Nemčij predmet njihovega študija vrgli na odpad, za izpite in diplome pa postavili vprašaj.
Toda svet se vrti naprej in po takšnem premisleku na lepem postane muhasto vprašanje v naslovu, namreč kako sleči železno srajco svojih navad in zmot, presneto resno. Morda pomembno celo za preživetje.
Piše: Mira Waltl
Ko so me ustvarjalci PREPIHA povabili, naj kaj napišem za ta naš prvi koroški tednik, sem se sprva razveselila. Bilo mi je prijetno ob misli, da niso pozabili name, čeprav teče že tretje leto, odkar uživam svoj »zasluženi pokoj«. Kmalu pa mi je postalo nekam nerodno in s pravo zadrego sem spet sedla k pisalnemu stro-
Življenjske okoliščine so me namreč prisilile, da zadnje leto nisem več tako podrobno spremljala dogajanj na Koroškem kot v svojih prejšnjih - službenih letih. Pa že tedaj sem vedno imela vtis, da o določeni stvari premalo vem, da imam morda premalo podatkov, da ne poznam vseh plati problema, o katerem sem želela javnosti kaj povedati.
Vedno so me namreč zelo motili ljudje, ki si domišljajo, da vse vedo in se na vse spoznajo, in ustrezno temu prepričanju tudi ravnajo. Takšne pretirano samozavestne vseznaice sem srečevala zelo pogosto. Tudi danes jih ne manjka. In niti približno jim ne bi želela biti podobna.
Zaradi vsesplošne krize, ki se je sprevrgla tudi v globoko krizo vrednot, je življenje naplavilo na površje tudi ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih nagibov z bahavo samovšečnostjo nastopajo v javnosti in izrekajo o stvareh in o ljudeh dokončne sodbe in obsodbe.
Vem, da nič ne vem
In vse to najpogosteje na podlagi skromnega znanja, pomanjkljivega poznavanja stvari ter običajno zelo enostranskih informacij. Njihovo vedenje postane najbolj neprijetno, lahko bi rekla celo škodljivo, kadar jim je dana možnost odločanja. Zakaj, z njimi ni mogoč pogovor. Ker vse vedo, niso sposobni niti poslušati drugačnih mnenj.
S svojimi nastopi in govorjenjem, ki je polno demagoškihfraz in polresnic, pa kljub vsemu delujejo samozavestno in prepričljivo. Najbrž predvsem zato, ker v glavnem vedno delujejo rušilno in »proti«... Tako dajejo vtis, da si mnogo upajo. Svojo okolico znajo s takšnim obnašanjem in nastopanjem prav spretno preslepiti.
Ker so danes »drugačni« časi in je zelo moderno rušiti vse, kar je bilo storjeno ali doseženo v zadnjih desetletjih, prav takšni vse-vedneži v največji meri širijo nestrpnost in nezaupanje do vseh, ki so drugačnega mnenja, do vsega, kar jim trenutno ne ustreza.
Zaradi njihove značilne brezobzirnosti sem se takih ljudi vedno bala. Kajti prav nič niso sposobni izprašati svoje vesti, razglabljati o svojih dejanjih ali razmišljati o posledicah izrečenih sodb in storjenih dejanj. Kaj šele, da bi se bili sposobni poglobiti v modrost grškega misleca, ki mi je služila kot naslov tega prispevka.
Če bom torej kaj napisala, bom to še vedno delala v prepričanju, da nič ne vem.
I' vllllilll8#
Piše: Bojan Borstner
Ne dopustite, da se znajdete v primežu različnih alternativ. Drugače boste izgubljeni. Niste dovolj močni, da bi to prenesli. Zato, če so alternative razvrščene ena ob drugi, vedno izberite tisto, ki je na levi; če so v sosledju, vedno izberite tisto, ki je starejša, predhodna; če tudi to ne pomaga, potem izberite tisto, ki se začne z zgodnejšo črko v abecedi. Ta načela res niso edina in so arbitrarna, vendar so uporabna. Če se strinjate s tem, potem ste na
Konservativizem
najboljši poti, da vas proglasijo za konservativca. In v zadnjem času me vse bolj preseneča dejstvo, da se toliko ljudi, ki so konservativni po svojih prepričanjih, opravičuje zaradi te naravnanosti.
Ali je konservativnost, vrednotno gledano, slabša od progresivnosti? Trdim, da med njima ni možno apriorno vzpostaviti vrednotne razlike, če seveda že v začetku ne predpostavljamo, da je en vrednostni sistem boljši od drugega. Analizirajmo to trditev na treh primerih institucij, ki so po svoji naravi opredeljene kot konservativne - znanost, šolstvo, vojska.
Zakaj je znanost konservativna? Zato, ker so spremembe v teorijah opravljene le takrat, kadar obstaja veliko neskladje med dejstvi in teorijo. Toda, tudi v tem primeru je sprememba zgolj minimalna glede na obstoječo teorijo. Znanost ne dopušča skokovi-
tih sprememb, čeprav se nam laikom pogosto dozdeva, da smo priče pravim revolucionarnim spremembam. Znanstveniki zavržejo staro teorijo šele takrat, ko imajo na razpolago novo teorijo, ki pojasni vse procese, ki jih je pojasnjevala stara, in še nekaj novih procesov. Nova znanstvena teorija je sprejeta na osnovi znanosti lastnih - notranjih načel. S tem se zagotavlja njena avtonomnost.
Zakaj je šolski sistem konservativen? Zato, ker je šola po svoji naravi zgolj prenašalka osnovnih znanj in vrednot. Kriteriji za njihovo razvrščanje so šoli zunanji, kar se najbolj pogosto kaže takrat, ko pride v politični strukturi posamezne družbe do radikalnih sprememb. Šola se na te spremembe lahko odziva le počasi, če naj ohrani svojo izvorno funkcijo. Zato potrebuje relativno avtonomijo v odnosu do posameznih vladajočih struktur, in politična modrost oblastnikov se vedno pokaže ravno v dojemanju tega
dejstva. V trenutku, ko se oblast »spozabi« in poskuša to avtonomijo odpraviti, dobi v »učiteljstvu« močnega nasprotnika, ki je dvakrat nevaren - prvič, zaradi njegovega intelektualnega potenciala in drugič, zaradi njegove možnosti neposrednega vpliva na mlade generacije. Tako se iz konservativne sile spremeni v potencialno rušilno silo.
Zakaj je vojska konservativna? Zato, ker je njen obstoj nujno opredeljen z varovanjem posameznega družbenega sistema pred zunanjimi sovražniki in je nevtralna do notranjih sprememb, ki so skladne s pravnim redom. Njeno delovanje ne more temeljiti na relativni avtonomnosti, ampak je v celoti podrejena civilni oblasti in javnemu nadzoru.
In zakaj sedaj le težko priznavamo, da smo konservativni? Zato, ker konservativizem ni stvar srca, ampak razuma. In vse preveč današnjih sprememb je brez-razložnih.
t K t f /
Korošcem je še Koroška daleč KJE SI EVROPA?
Koroška regija premalo izkorišča svojo obmejno lego. To je dejstvo, ki se ga koroški gospodarsko-poli-tični menagement zaveda že desetletja, vendar doslej žal še nihče ni naredil koraka, ki bi stanje spremenil ali izboljšal.
Ce odmislimo nekaj častnih izjem (Železarno Ravne in njeno firmo Jue-no v Pliberku, slovenjgraško Lesno in IPH Žitara vas in še nekaj podobnih kooperacij), bi lahko mirne duše zapisali, da je koroško gospodarstvo hote ali nehote pozabilo, da je bližina avstrijske Koroške najenostavnejša vstopnica v tolikokrat hvaljeno in željeno Evropo. Gorenjska regija je znala to »naravno danost« veliko bolje izkoristiti, saj je v Celovcu in ostalih krajih Koroške v zadnjih letih zraslo kar ducat mešanih górenjsko-koroških firm... Da sploh ne govorimo o skupnih projektih in vlaganjih, ki nastajajo na relaciji Ljubljana - Celovec.
Ni naš namen iskati vzrokov, zakaj so vse štiri koroške občine tako pasivno opazovale slovensko-koroško gospodarsko povezovanje in od relativno bogato obložene »mize« (samo lani preko 120 milijonov dolarjev) od-škrnile le neznaten del »kolača«. Avstrijci seveda sami po sebi nimajo posebnega interesa iskati partnerje za sodelovanje v regiji, ki za takšne
iniciative ne pokaže niti najmanjšega truda in pripravljenosti.
Treba bo torej spremeniti odnos do tega pomembnega gospodarskega sektorja, ki mu na avstrijskem Koroškem pravijo »odprta in živa gospodarska meja«, pri nas pa žal ostajamo samo na politično aktivistični terminologiji »odprte meje«, ki nikomur ne prinaša koristi.
Za razliko od gospodarske scene pa je koroška regija (še posebej ravenska in slovenjegraškaobčina) veliko naredila pri premagovanju kulturnih bariermed obema sosedama. »Prežihovi dnevi« so na primer s svojimi prireditvami in tesnim povezovanjem s slovenskimi kulturnimi društvi (še posebej pliberško Edinostjo) zgradili trden most prijateljstva -most preko katerega se letno na obe strani izmenja preko sto najrazličnejših oblik kulturnega sodelovanja: od strokovne pomoči slovenski glasbeni šoli, preko skupnih pevskih, gledaliških, likovnih in drugih prireditev, pa vse do vsakodnevnega stika kulturnih delavcev obeh sosednjih pokrajin. Če bi v to bogato kulturno izmenjavo enakovredno vtkali še gospodarsko povezovanje, bi bila podoba koroško-koroškega sosedstva veliko lepša in koristnejša.
Lojze Kos
stranke
LIBERALCI - PROSTI STRELCI?
Članice in člani Liberalno demokratske stranke v občini Ravne na Koroškem so se februarja sestali na seji sveta občinskega odbora v Družbenem domu na Prevaljah. Sprejeli so program dela, ki vsebuje naloge stranke pri organizaciji krajevnih odborov, preoblikovanju sedanje občine in povezavah na regionalni ravni. Poleg tega posveča njihov program posebno pozornost pridobivanju mladih liberalnih demokratov in pripravam na volitve.
Predsednik občinskega odbora, mag. Bojan Borstner, je predstavil akcijske programske usmeritve stranke, v katerih je napovedal skorajšnjo ustanovitev krajevnega odbora LDS v Črni na Koroškem, kasneje pa še v drugih krajih občine. Sedanje delo večine poslancev v občinski skupščini je označil za »streljanje s pozicij prostih strelcev«, čemur se polanci LDS skušajo upreti z usklajenim nastopanjem.
Da ravenski liberalni demokrati niso zadovoljni z doseženim, kaže tudi velik programski poudarek na organizaciji odbora mladih liberalnih
demokratov iz vrst študentov in srednješolcev. Na osnovi spoznavanja potreb in želja teh simpatizerjev bo stranka dograjevala svoj program in ponudila možne rešitve.
Predvideno preoblikovanje sedanje občine Ravne na več samostojnih občin in državna povezava na ravni okraja narekujeta dve osnovni smeri nove organiziranosti stranke, ki se zaveda, da je po krajih treba zapolniti akcijsko praznino. Stranka, ki bo prva obvladala očitni prazni prostor, bo tudi na volitvah v prednosti pred drugimi.
S svojim odnosom do oblikovanja bodočega okraja pozivajo ravenski liberalni demokrati k usklajenemu delovanju na ravni sedanje regije, in sicer zaradi nujnega branjenja pozicij v odnosu do drugih. Poziv velja predvsem občinskim vodstvom, ki se morajo dogovoriti za enoten nastop, brez lokalnih predsodkov. Slednje lahko namreč vodi tudi k izgubljanju identitete Koroške kot logične zaokrožene enote v prihodnjem državnem ustroju Slovenije.
-vik
LEGENSKA CESTA 34 SLOVENJ GRADEC
-	SVILENE RUTE
-	TRENERKE MEČKANKE
-	TOP MAJICE
-	ANORAKI ZIMSKI
-	VOLNA - DOMAČA
-	PIŽAME M. in Z.
-	SPALNE SRAJCE
-	SRAJCE FLANEL - UVOZ
-	POSTEUNINA
ODPRTO NON-STOPod 9. - 19.30 PRIDEMO TUDI NA DOM!
KUPON št. 1
za zastonj mali oglas do dvajset besed v časopisu PREPIH
Velja do: 28. februatja 1991
Kupon in vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5
V rr 'IP M programska X	/t\	zasnova
Časopis PREPIH je splošnoinformativni tednik, s poudarjenim kritičnim odnosom do političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in drugih dogajanj lokalnega značaja, pa tudi širše.
Temeljni namen časopisa je zapolnitev tiskovne praznine v informacijskem prostoru koroške krajine, zato bo bralcem v prvi vrsti posredoval pregled lokalnih dogodkov in odmevov nanje. S širokim krogom zunanjih sodelavcev bo zagotovljeno pokrivanje pomembnih tem in pritok informacij iz vseh štirih koroških občin.
Poleg informacijske i.n analitične vsebine bo del prostora namenjen satiričnim prispevkom, časopis bo odprt za mnenja bralcev ter za oglase zainteresiranih podjetnikov in organizacij.
Z novinarsko predstavitvijo udarnih aktualnih tem bo skušal sooblikovati javno mnenje v našem prostoru in času.
Časopis se bo redno odzival tudi na dogajanja v državi Sloveniji, prav tako pa bo posegal na območje avstrijske Koroške, predvsem s spremljanjem vitalnih interesov zamejskih Slovencev.
PREPIH je politično in ideološko neodvisen časopis, z zavestno nadstrankarsko naravnanostjo, priznava le odvisnost od bralcev in pozitivne novinarske etike. Pri tem bo časopis gojil vse oblike novinarskega izražanja, posebno pozornost pa bo posvečal zahtevnejšim zvrstem, preko katerih se bo javnosti predstavljal z osebno noto ustanoviteljev in uredništva.
KULTURA
? K Ff/n
ČESTITAMO!
KOROŠKI KULTURNI UTRIP
Marko Letonja — nagrajenec Prešernovega sklada
Med nagrajenci Prešernovega sklada v letu 1991 je tudi Ravenčan Marko Letonja. Visoko republiško priznanje, ki so ga podelili na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani, je dobil za svoje poustvarjalne glasbene dosežke v zadnjih dveh letih delovanja kot dirigent domačih in tujih glasbenih orkestrov. S svojimi dirigentskimi nastopi je dokazal izjemen talent in se potrdil kot najperspektivnejši slovenski dirigent. Uveljavil se je z interpretacijami sodobnih glasbenih del, predvsem tudi slovenskih, med katerimi niso redke krstne izvedbe. Zna se poglobiti v zahtevne partiture skladb in najti stik z orkestrom ter ga voditi tako, da izzveni skladba v vsej polnosti in zahtevnosti.
Markg Letonja je začel svojo glasbeno pot v Glasbeni šoli Ravne, kjer ga je učila klavir Dorica Rebernik, nadaljeval v Srednji glasbeni šoli v Mariboru pri pianistu mag. Janku Šetincu ter na ljubljanski glasbeni akademiji pri prof. Aciju Bertonclju. Na akademiji je vpisal se študi( dirigiranja pri prof. Antonu Nanutu in v tej glasbeni dejavnosti našel svoj pravi poklic. Podiplomski študij je opravil na Dunaju pri profesorjih Ostereicherju in Swittnerju.
V času študija je Marko Letonja vzbudil pozornost slovenske glasbene javnosti kot pianist, predvsem v nastopih skupaj s čelistom Andrejem Petračem. Dirigiral je najprej orkestru Slovenske glasbene akademije, po končanem študiju je nastopal še s simfoniki RTV Ljubljana, z orkestrom Slovenske filharmonije, v tujini pa s Slovaško filharmonijo in z orkestrom opere San Carlo v Neaplju; prav v času podelitve nagrade je gostoval v Palermu na Siciliji.
Marku Letonju čestitamo in mu želimo še naprej uspešno glasbeno kariero.
Mojca Potočnik
RUDI BLATNIK, dobitnik Gallusove listine
Potem, ko je Rudi Blatnik prejel že vse Gallusove značke, je ob kulturnem prazniku njegovo delo na področju glasbene kronala še Gallusova listina. To pomembno nagrado je prejel zaradi izjemnega prispevka k rasti Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. V tej nega prispevka k rasti pihalnega orkestra ravenskih železarjev. V tej godbi je namreč igral od leta 1956, z aktivnim igranjem je prenehal lani, v zadnjih letih pa se je angažiral pri pridobivanju dokumentacije za izgradnjo glasbenega doma.
Z orekstrom ravenskih železarjev je Blatnik osvojil vrsto republiških prvenstev, leta 1978 in 1989 pa je z njimi sodeloval na svetovnem prvenstvu, kjer so bili prav tako zlati. Leta 1984 je bil v Združenju pihalnih orkestrov Slovenije izvoljen za podpredsednika, še danes pa v združenju predseduje komisiji za organizacijska, statutarna in kadrovska vprašanja.
MATEVŽ ČARF, dobitnik Bernekerjeve nagrade
72-letni Matevž Carf je prejel Bernekerjevo nagrado, najvišje kulturniško priznanje občine Slovenj Gradec, za marljivo delo pri ohranjanju ljudskega blaga. V Carfovi zbirki je 325 originalnih panjskih koncnic, kar je gotovo najobsežnejša zasebna zbirka v Sloveniji. Njegova najstarejša panjska končnica je iz daljnega leta 1769. O čebelarstvu na Koroškem in končnicah ima Čarf zbranega precej gradiva, ki ga bi rad natisnil tudi v knjigi. Vrsto let tudi zbira gradivo o pohorskih in koroških domačijah, kaščah, mlinih, njegov konjiček pa je tudi sadjarstvo. Doslej je zbral in opisal že več kot 50 različnih vrst domačih jabolk in 30 vrst domačih hrušk.
Februarski likovni utrip je bil v koroški krajini kar pester. Jože Kramberger, član društva likovnih umetnikov, je razstavljal v Šentilju pri Mislinji, te dni pa razstavlja na dveh koncih v Ljubljani.
lože Kramberger: Tihožitje
Leander Fužir, slikar iz Črne, je predstavil ciklus rudarja v likovnem salonu na Ravnah, kjer je svoja dela predstavilo tudi Društvo koroških likovnih umetnikov.
V	zasebni galeriji Antona Repnika sta skupaj razstavljala domačin in lastnik galerije Anton Repnik in mojster fotografije Bogo Čerin iz Maribora.
V	galeriji dr. Staneta Strnada v slovenjgraški splošni bolnišnici pa je na ogled postavil svoje skulpture dr. Lojze Pogorelec.
GALERIJA
GALERIJA
PRODAJA OLJNIH SLIK, GRAFIK IN SKULPTUR
Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini
GALERIJA N. KOLAR d.o.o.
ŠOLSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, TEL. 0602 44-044
OBRAZI
MIDVA
SVA
PA
Mitja Kunc: 6. mesto veleslalom Salbach '91
Ko so pred dnevi Črnjani priredili sprejem za svoja junaka Katjušo in Mitja, se je »na vodovodih«, pri brunarici zbral poleg slavljencev cvet občinskih športnih funkcionarjev, manjkala pa ni niti oblast. Vsak je primaknil svoj priložnostni govor in nihče ni pozabil poudariti, da je črnjanski fenomen, ko ima kraj z nekaj več kot 2000 dušami tako uspešne športnike, nekaj izrednega.
Ne gre namreč toliko za sam talent - naravno nadarjenost za določeno dejavnost. Gre za to, da so okolja, ki omogočajo, da se ta nadarjenost nadgradi, uveljavi; in za vračanje okolju z izpričano pripadnostjo kraju. Zato Katjuša in Mitja nikoli ne pozabita povedati, da sta naredila prve smučarske korake na Koroškem, v Črni, da sta za njun uspeh prav toliko kot trenerski team reprezentance zaslužna črnjanski smučarski klub in koroška selekcija.
Znano je, da je fenomen Črne in njenih uspešnih športnikov bolj stvar trajnega zanesenjaštva kot denarja. Tako kot, denimo, ni mogoče verjeti, da bi rokomet v Slovenj Gradcu sploh kdaj ne bil vsaj v slovenskem kakovostnem vrhu, je povsem očitno, da iz podobnega entuziaz-ma, iz sicer skromnih okolij, nadarjenost vedno znova pade na plodna tla. Prav tako je očitno, da v sicer razvitih in močnih krajih take šanse nadarjenost nima - kljub »zagotovljenim materialnim možnostim«. Na koncu je vse odvisno od ljudi.
Zato ob največjem uspehu koroškega športa doslej ne pišemo veliko o Katjuši in Mitji. Njun uspeh je predvsem priznanje anonimnežem v senci: bratom Plesec, Silvestru Kranjcu, Jaki Valtlu, Otu^Pustoslemšku in celi vrsti skromnih funkcionarjev v naših športnih klubih po Koroški, ki skrbijo za to, da nadarjenost zraste v uspeh.
CESTITA TUDI PREPIH
KOROŠCA
ZA BLOKADO - STEČAJI?!
Počasi in zanesljivo prihaja tudi na Koroškem čas, ko se bo gospodarstvo prestrukturiralo. Žal v tem našem koncu pomeni to predvsem propad slabih, teh pa je zagotovo preveč. V začetku tega tedna je bilo na ekspoziturah Službe družbenega knjigovodstva po občinah blokiranih 28 podjetij. Med njimi so bila tudi že zasebna. To seveda še ne pomeni, da bo tolikšno število podjetij doživelo tudi prijavo za stečajni postopek, saj se njihovo število spreminja iz dneva v dan, vseeno pa je dober pokazatelj, v kakšnem položaju so direktorji, da o njihovih podrejenih ne govorimo. Med blokiranimi so tudi takozvana velika podjetja, saj velikost v gospodarstvu žal še vedno merimo s številom zaposlenih in ne z učinkovitostjo. To pomeni seveda mnogo delovnih mest, ki bodo »visela«. Nič kaj obetaven barometer. Morda bo prava slika še bolj jasna, če preberete protestno pismo, ki ga je po skupščinskem nalogu na Ravnah poslalo predsedstvo skupščine v Ljubljano. Vsem, ki imate zaradi nuje ali pa tudi sicer podjetniške namere, pa Razor s Prepihovo pomočjo ponuja danes prostore, kjer bi si morebiti lahko uredili svoje podjetje ali obrt,nekaj strojev, že v naslednji številki pa vam bomo postregli še z idejami in projekti, ki čakajo na vas. Skratka,na tej strani bi radi postali koristni tako podjetnikom kot tistim, ki enostavno povedano, iščejo delo. Hkrati objavljamo nekaj statističnih podatkov, ki nam povedo, kje smo in kam gremo. In če je verjeti statistiki, je še najbolj varno v negospodarstvu!
PONUDBA
Razor, Koroška razvojna organizacija posreduje ta teden naslednjo ponudbo prostorov, primernih za obrt ali podjetništvo na Koroškem: KRAJI: Črna, Mežica, Žerjav, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno, Mislinja, Prevalje.
POVRŠINA: od 15 do 1800 m2.
KOMUNALNA OPREMA: različna.
NAČIN ODDAJE: najem, prodaja, po dogovoru.
Vse informacije lahko dobite na tel. št.: 0602/ 21-661, 21-669
PONUDBA
STROJI ZA KOVINSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO Potrebujete stroje za kovinsko - predelovalno industrijo?
Ponudimo vam lahko:
-	univerzalno stružnico tip 631 P, 1500 mm, stružne dolžine, letnik 1988, nerabljen
-	univerzalni rezkalni stroj GUK 1 P, letnik 1988, nerabljen
-	steberni vrtalni stroj SB4, letnik 1988, nerabljen
Poleg strojev so na voljo še druge vrste orodja: gredi, primeži,...
Cena za posamezno vrsto strojev je od 15-20 % nižja od sedanje nove vrednosti strojev in jo je možno poravnati v dveh delih.
-ep
BREZPOSELNOST NARAŠČA
V vseh koroških občinah skupaj je trenutno 1791 brezposelnih, kar pomeni, da je 6,6 odstotka za delo sposobnih prebivalcev brez službe.
Po občinah je brezposelnost naslednja:
občina	brezpo- selni	v %	do 26 let	ženske
Slovenj Gradec	409	5,2	244	207
Dravograd	192	5,9	131	112
Radlje	563	10,4	292	346
Ravne	627	5,0	401	406
Brezposelnost se nenehno povečuje, saj se je zadnje leto - torej od januarja 1990 do januarja letos, povečala za 60 odstotkov.
Trenutno nihče več ne zaposluje, ravno obratno.
Slovenska vlada, ki očitno gradi novo družbo na vse večji brezposelnosti, pravih socialnih programov zanje še vedno nima. Odpuščeni delavci dobivajo še nekaj mesecev denarno nadomestilo, potem pa ničesar več. Prepuščeni so lastni iznajdljivosti.
Slavko Sušeč
Protest ravenske skupščine
OGORČENI IN PRESENEČENI
Predsedstvo skupščine in ravenski izvršni svet sta v zvezi z nemogočo obremenjenostjo podjetij, obrtnikov in potrošnikov z novo davčno zakonodajo poslala poslancem republiške skupščine, predsedniku skupščine in predsedniku slovenske vlade protest, ki ga objavljamo v celoti:
Naj bo to pot v slovensko državnost, ki nam jo ponuja zdajšnja slovenska pluralistična politika?
Oblast je slast, a s pravico je dolžnost. In zakonodajna pravica, ki je hkrati dolžnost in skrb za narod bodoče suverene države in za državo, ki pa ni sama sebi namen, je na stalni preizkušnji.
Zato smo, spoštovana predsednika, poslanke in poslanci, ogorčeni in presenečeni.
Posledice uvajanja sprejete prepletajoče se »evropske« in »balkanske« davčne zakonodaje niso presenetile samo nas, ki se in se še bomo morali ukvarjati z likvidnostjo, stečaji, presežki, brezposelnostjo, socialnimi pritiski... v neposrednih soočanjih, presenetile so vse, obrtnike, podjetnike, kmete, delavce, starše,... tudi otroke...
Kot »zacoprani« še vedno stojimo z desno nogo prilepljeni na Balkan, z iztegnjeno desnico sprave v Beograd, z levo nogo in levico hlastamo po Evropi, zazrti pa smo s strahom v očeh v Pribaltik.
Odraz razcepljenosti v parlamentu se odraža v nelogičnih pritiskih in zahtevah do trenutne slovenske vlade, ki v histeri-
čnem opletanju najprej gasi, istočasno pa naj bi postavljala temelje novega. Nič čudnega torej, da je v prevzetem konceptu jugodavkov zvito skrit davek za JLA. Nič čudnega, saj še do danes v naši državi (Sloveniji), že od vojne sem, nihče ni izračunal, koliko dejansko potrebujemo za optimalno funkcioniranje države in vsega kar k temu spada. Izgleda pa, da tudi nihče do danes še ni izračunal, kolikšnih obremenitev je slovensko gospodarstvo zmožno v normalnih razmerah, kaj šele v izrednih - današnjih.
Na kaj ste potem zastavili novi sistem davkov? Potrebujete denar!?
Da nas bo stala osamosvojitev? Vsekakor, ali naj bo to v enkratnem znesku, zbranem po evropskem davčnem sistemu prometnih davkov, dohodnin, davkov na osebne prejemke, premoženja... itd.
Dalj, ko se bomo osamosvajali, več nas bo stalo.
Zato protestiramo, da v tako pomembnih stvareh iščete volilne točke in stranskarski prestiž, ko bi vendar morali vsi skupaj pomagati ustvariti temeljna zakonska gradiva življenjsko pomembnih področij delovanja bodoče države Slovenije.
In mednje spada tudi davčna zakonodaja.
Vse to nas boli in nas skrbi, zato na vse vas, ki poimensko osebno odgovarjate za odločitve, ki bodo s ponosom ali, bog ne daj, z žalostjo, skupaj z vašimi imeni zapisane v slovensko zgodovino, apeliramo: Strnite svoje vrste, zdaj gre za slovenski narod!
Svoj protest in prošnjo delegati Skupščine občine Ravne na Koroškem, s predsedstvom skupščine in izvršnim svetom, zaradi vsega tega naslavljamo, spoštovani, na vas vse, objavili pa ga bomo tudi v sredstvih javnega obveščanja.
PREDSEDNIK	PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA	SKUPŠČINE OBČINE
mag. Matic TASIČ	Adi CIGLER, dipl.iur.
KOROŠKI ŠPORT
ALPSKO SMUČANJE: Kunc in Pučnikova državna prvaka
Naša najboljša športnika v preteklem letu, Mitja Kunc in Katjuša Pušnik,sta k uspešnim nastopom na tekmah svetovnega pokala pridja-la še članska naslova državnih prvakov. Pušni-kova si je zlato medaljo prismučala v slalomu, v veleslalomu je bila 3., Kunc je bil prvi v veleslalomu, v tekmi super G pa 5. Med mlajšimi mladinci se je izkazal tudi Mežičan Primož Pustoslemšek, ki je bil 3. v super veleslalomu.
Smučar Fužinarja Evgen Veselko je nastopil na največjem pionirskem tekmovanju v Evropi, na lovoriki Topolino v Monte Rondone v Italiji in med tekmovalci iz 20 držav osvojil 22. mesto v VSL in 28. v SL.
Mladi fužinarjevi smučarji so nastopali pretekli vikend na dveh pionirskih tekmah za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Na Ošvenu so v tekmi super G kar tri prva mesta pripadla našim tekmovalcem: Mateji Kraševec, Simonu Soleru in Ožbiju Ošlaku. Drugi dan je bila tekma v veleslalomu na Vrheh nad Trbovljami, prvo mesto pa si je prismučal Evgen Veselko. Kra-ševčeva je bila druga med starejšimi pionirkami, Ravenčan Solerò in Tadej Kunc iz Črne pa sta osvojila 4. mesti.
SMUČARSKI TEK: Spet teki v Kotljah
ODBOJKA: Zmaga Fužinarja
Po dveh uvodnih porazih na startu drugega dela prvenstva II. zvezne lige, v Modriči z 2:3 in v Zenici proti Čeliku z 0:3, so odbojkarji Fužinarja doma gladko s 3:0 premagali Mladost iz Kaštel Lukšiča. Ravenčani so trenutno tretji na lestvici, za Tovilom Olimpijo in Modrico Opti-mo.
REZULTATI koroških ekip v republiških ligah, 13. kolo:
moški: Mežica - Pomurje 3:1, Tehno Mobil II. - Mislinja 3:0, ženske: Fužinar - Paloma Branik II. 2:3, Mežica - Krim 1:3 in Ljubno - Mislinja 3:0.
ROKOMET: Dobra igra Slovenj Gradca
V 15. kolu II. zvezne lige so Slovenjgradčani doma zasluženo visoko premagali ekipo Spli-texa s 30:20. Ekipa trenerja Iveziča je bila za razred boljša od gostov, zlasti pa so se pri Slovenjgradčanih odlikovali vratar Mavrič ter igralci Kontrec, Strigi, I. Doberšek in Mauc. V ligi vodijo rokometaši Pivovarne Laško pred Partizanom iz Bjelovara, Velenjem, Kolinsko Slovanom in Slovenj Gradcem, ki je trenutno peti med 14 ekipami.
DRUGE VESTI
-	Namizno teniški igralci Fužinarja so v 7.
kolu I. rep. lige zmagali tako na Jesenicah kot v Flrastniku, obakrat s 7:2. Za Ravenčane so igrali Bezjak, Tušek, Bač in Rožič.
-	Naše kegljaške ekipe v preteklem kolu republiških lig niso bile uspešne, saj so le Slo-
venjgradčanke uspele zmagati. Rezultati: I. rep. liga, ženske: Korotan - Konstruktor 2333 :2389, Izola - Fužinar 2352 : 2332; II. rep. liga, moški: Krško - Fužinar 5240 : 2189 in II. rep. liga, ženske: Sl. Gradec - Litija 2412 : 2161.
-	Turnir v malem nogometu, ki gaje v Slovenj Gradcu organiziral KMN Picerija Škufca s Prevalj, so dobili nogometaši Šport kluba iz Velenja. Druga je bila ekipa Diskoteke Jutro iz Ribnice, tretja pa Čunga Lunga iz Slovenj Gradca. Nastopilo je 32 ekip.
-	Na zimskem krosu v Sl. Bistrici sta se
med 130 tekmovalci dobro uvrstila tudi atleta KAK iz Raven. Gorazd Podržavnikje bil 2. med ml. mladinci, Sabina Balažič pa 3. med ml. mladinkami.
-	V Trbovljah, na republiškem pionirskem prvenstvu v plavanju, so nastopili tudi mladi fužinarjevi plavalci. Najbolje sta se uvrstila: Borut Dežman na 2. in 3. mesto v disciplinah 100 in 200 m hrbtno ter Gašpet Atelšek, ki je bil 3. na 100 m prsno.
KAM OB KONCU TEDNA
V soboto, 23. februarja, bo na skakalnem centru v Dobji vasi prvenstvo Jugoslavije v smučarskih skokih za starejše pionirje. Sočasno bodo izvedli tudi tekmovanje za pokal cockte v klasični kombinaciji (skoki in teki). Pričetek tekmovanja bo ob 11. uri s skoki na 60-metrski skakalnici, teki bodo v Kotljah.
Odbojka v Mislinji: V soboto, 23. februarja, bosta dve tekmi enotne republiške lige ob 17. in 19. uri, med ženskima in moškima ekipama Mislinje in Topolšice.
Kegljanje na Ravnah: v soboto, 23. februarja, bo na kegljišču DTK dvoboj ženskih ekip Fužinarja in Tekstlne iz Ajdovščine v okviru I. rep. lige. Pričetek ob 13.30 uri.
Ivo Mlakar
Po dveh letih premora je ZTKO občine Ravne uspela znova pripraviti v Kotljah tradicionalne teke po poteh 14. divizije. Prireditev je lepo uspela, čeprav se je tekov na 24, 12, 8 in 5 km dolgih progah udeležilo le 110 tekmovalcev. Absolutna zmagovalca na najdaljši preizkušnji sta postala Darko Osovnikar iz Ruš in Hedvika Blatnik iz Mežice, po posameznih kategorijah pa so se med najboljše uvrstili tudi tekači z območja koroških občin: na 24 km - Breznikar (Ravne) in Forstner (Mežica), Blatnikova (Mežica) ter Lužnikova in Gornjecova (obe Sl. Gradec). 12 km: Slivnik (Črna), Krančan, Robač, Polaj-ner in Breznikarjeva z Raven, Blatnik in Mež-narjeva iz Mežice in Konečnikova (Dravograd).
Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5 Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vna-praj.
Ime in priimek _ Kraj in poštna št.
Naslov__________
Podpis__________
Tudi takšna verižna »poljubljanja« v tej zimi na koroških cestah niso bila redka.
Na Koroških cestah so se letos zgodile štiri prometne nezgode, ki so terjale eno smrtno žrtev. Hitra, neprevidna vožnja, nepravilno prehitevanje in alkohol so še vedno tisti dejavniki, ki so na vrhu lestvice med povzročitelji prometnih nezgod. Svoje prispevajo tudi ceste, saj so mnogokje kar nekdanji kolovozi dobili asfaltno prevleko.
Letošnja zima pa ne prizanaša tudi s poledico in glede razmer na cestah vozniki ne moremo ravno ploskati. Cesta preko mejnega prehoda Reht nad Mežico, ki jo letos pluži in posipa Komunalno podjetje Prevalje, je bila tu in tam prevozna samo z oklepnim vozilom.
Tudi mraz je zahteval svoje žrtve. Najbolj mrzli dnevi na Koroškem so bili v začetku februarja. V Pamečah in v Podgorju sta zaradi podhladitve umrli dve osebi. Tudi na radeljskem koncu od tega datuma dalje pogrešajo starejšega moškega.
(o,fj)
1	2	3	<«	5 |ft |T |8 ||9 j» H			tt \b	A « [*	q	19	2o 21	2		X |W 24	JS V» 21	T’	t ^	» IV, >5	*> v? d* >9 4o			
				PAbi-O MSRODa,	I ancl. ■FILMSKI REŽISER fCAftOL)	VPLIVA- NJE	TUJE ŽENSKO IME	TURŠKI ARHITEKT (MOST Na DRINI)	LEOPOLD $uyo= Dolgan	ZDRAVNIK ZA UŠESA GRLO IN NOS	Pomagalo ZA VRTANJE	VZHOD (angl.)	oznaka za NEZNANCA	VELIKA VALJASTA Posoda	ENO OD IMEN PISATELJA MEŠKA	KEM. ELEMENT Redka kovina
				4		Sl										
				y					IS			52				
- ^				0KRAJ5. T0]£ f. IME Chelena)	-				RUSKI ESTRADNI PEVK fiEORGij)	29			poklon darilo DELOVNA SKUPINA	25		
90ftA V Ivici Tic'D			VRSTA IQCE IJA SREČO	ST.EUOTA ZA DELO					OBROK PLAČILA					VIROVI* TIČA		
				SAMEC P0M.2IUAU					IZUMRLO EVRGOVEOO					JUŽ.AMEfi. SESALEC		
0&REDU)l 5L(V. DKJEVWIk:				19	ZAPIRALKA NAPRAVA AMER.ZV. ORZAVA		8					lepilo PRIDOBI]. )Z ŽIVA15A SNOVI			59	
ZEUA Po SMOTI MOŽA						čf	? J CATANIA OM		TIP Fiatovega AVTOMO-- blLA				katran		14		AEDA, 2
												POLOŽAJ DRŽA				KALIOPA, tVTERPA,
rr.kjoq. KLOS \Z TOClUA	5				2.			CiRŠKA GRKA			MOŠKI POTOMEC	18			KUO.POLIHinNDA, T ALIJA.TERPSIHORA.	
						ZENICA		POMLAD. MESEC			POKR.V SEV. ITALIJI				TUJE Z. IME	haPOMENA , URAN1JA 5 ^
10DOV5KO Pot-IT qi5Aw;E	»		9						OZKE IN TANKE OKRASNE DEŠCICE							
WOQOK. KLOb			ARA66KI ZREbEC	ČRklOOOC. BERA					JAPONSKA NADIRAUA BISEROV	ZB			ZAUA21ENA TOČKA	40		
				SOVJETSKI TIZIK									MAT DELEC V FIZIKI			
IME |TAL. Pisatelja SUE VA						NIKOUT JENKO MZOilET DRL) ZDA		F	UREJENO KOPALIŠČE IN LETOVIŠČE							
tv\&ela PA2PRE-- PELMICA	lè				16			SESTAVIL JOŽE lesnik	IVAN L AH		RF	KIS			28	
									VERDIJEVA OPERA			OSEBNI ZAIMEK				
AL6E6T EIW6TEIW	M>		PRIMC IZ INO. EPA			SJ	OCE	NEGATIVNI ION						NOBELI)		
			05VK00RP. SISTEMU					WE GENERA LA UOL A								
Mirino ZbORO* VAUJE				So	ENOTA ZA MERITEV KOLIČINE alkohola				12				IDA KRAVAUJA 2 n n n		l MARCEL „LIPE ZA LUNO' Komedija	
velika poliska CEKA					FOTELJU PODOBEN SEDEŽ	MAKEO. MOŠKO IME		ZA				Strok, za gojenje GOZDA	_ J		JOŽEF. ISKRAC		
WAOK UASUET			10			PODOBNOST UJEMANJE TEKMEC										ČRNO MORSKO LETOVIŠČE
pauoK 6>ALHAS> KEOA TEI EOA				400 m1			DoH UMRLEGA V Rimski MITOLOa.	SREIXJZ. MORJE J	VRTOGLA- VOST						38	
				KOSILO					OEIHgALEn							
SOZkJAc. MICA	22							#/ 1 / mm B? 07 V HOČE f		►				HINKO NUČIČ KUBANSKI POLITIK	b	
	WAKVP			Vi				^ ^ ^AEL		GAD0LINI)			EGIP. BOC, SONCA			
OFLOTU 2A€CT / KOSJIIC								JOSIP. JURČIČ	ERNEST ADAMIČ				TULI]			
	E /xilCE	>			A					NEMŠKI FILOZOF (Paa£)						ZO
1 RIME			11				21			OBOROŽ. BILE DRŽAVE		DS				
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
ČETRTEK, 21.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 12.00 Pozdrav.
12.15	Listamo po časopisih. 13.30 Danes na Koroškem. 12.40 Kupujte z nami. 12.50 Horoskop. 13.00 Glasbeni magazin: Jazz. 13.30 Obvestila i. 13.45 Kultura vabi. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 PREPIH: promocija. 18.00 Oddaja za mlade. 19.00 Obvestila II. 19.30 Nasvidenje in Sky Radio.
PETEK, 22.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 12.00 Pozdrav.
12.15	Listamo po časopisih. 12.30-Danes na Koroškem. 12.40 Kupujte z nami. 12.50 Horoskop. 13.00 Glasbeni magazin: Disko Jolly. 13.30 Obvestila. 13.45 Kultura vabi. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje,
SOBOTA, 23.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 9.00 Pozdrav.
9.15	Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 Športni kažipot. 10.30 Koroški, razgledi.
10.45	Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila lil. 19.30 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia. 00.00 Nasvidenje in Sky Radio.
NEDELJA, 24.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 9.00 Pozdrav.
9.15	Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo, 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II.
15.00	Nasvidenje.
PONEDELJEK, 25.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 12.00 Pozdrav. 12.15 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.40 Kupujte z nami. 12.50 Horoskop.
13.00	Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila.
13.45	Kultura vabi. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 Hit tedna. 15.00 Nasvidenje.
TOREK, 26.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 12.00 Pozdrav.
12.15	Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.40 Kupujte z nami. 12.50 Horoskop. 13.00 Glasbeni magazin: 33 obratov. 13.30 Obvestila I.
13.45	Kultura vabi. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi.
17.00	Potopiš - dobiš. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 19.30 Nasvidenje in Sky Radio.
SREDA, 27.2.: 88,9 in 97,2 MHz - 12.00 Pozdrav.
12.15	Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.40 Kupujte z nami. 12.50 Horoskop. 13.00 Glasbeni magazin: Gost. 13.30 Obvestila. 13.45 Kultura vabi. 14.30 Koroški razgledi. 14.45 Minute za Večer. 15.00 Nasvidenje.
PREPIH
Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja ČZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999.
Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
OGLAS V PREPIHU SEŽE V VSAKO KOROŠKO VAS!
V PREPIHU BOMO OBJAVLJALI TUDI PISMA BRALCEV IN MALE OGLASE.
Vabljeni
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: trimesečna brezplačna naročnina na tednik PREPIH.
prireditve
Klub LEVI DEVŽEJ Prevalje: petek, 22. februarja -koncert skupine »Pop design«.
Gasilski dom Lese: sobota, 23. febr. ob 15. uri -Rudi Mlinar: Postaja (komedija).
Dvorana gostilne Rifel v Šentanelu: nedelja, 24. febr. ob 15. uri - Rudi Mlinar - Postaja.
Titov dom na Ravnah: torek, 26. febr. ob 15. uri -Občinski pregled lutkovne ustvarjalnosti.
Slovenj Gradec - glasbena šola: torek, 26. febr. -Koncert samospevov Huga Wolfa
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Ravne na Koroškem (tel.: 21-211):
Dežurni okoliš Ravne - Prevalje: od sobote, od 13. ure do ponedeljka do 6. ure je dežurna dr. Francka Šmid - Borovnik.
Dežurni okoliš Mežica - Črna: od sobote od 14. ure do ponedeljka do 6. ure je dežuren dr. Drago Večko.
Slovenj Gradec (tel.: 31-041, int. 418): dežurstvo je urejeno od sobote od 14.30 do ponedeljka do 7. ure.
Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežurna dr. Nadica Hleb.
Radlje ob Dravi (tel. 71-121): od sobote od 14. ure do nedelje do 7. ure je dežuren dr. Anton Pelar, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure
pa dr. Andrej Horvat.
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
Za Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je organizirano zobozdravstveno dežurstvo ob nedeljah in praznikih v Zdravstvenem domu Dravograd.
V	nedeljo je od 7. do 12. ure dežurna dr. Dušanka Ilič-Butolen. Tel. 83-351.
V	Slovenj Gradcu je dežurstvo ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure. Tel. 31-041.
LEKARNE
Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od' 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure.
BENCINSKE ČRPALKE
V nedeljo, 24. februarja, delajo bencinske črpalke Petrola na Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradec I -Celjska ut in na Muti od 7. do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20. ure.
snežne razmere
»
KOPE: 90 cm snega, vse vlečnice obratujejo od 9. ure do 16.30. Cesta je prevozna z zimsko opremo.
RIBNIŠKA KOČA: 90 - 100 cm snega, vlečnici obratujeta ob sobotah in nedeljah od 9. do 16. ure.
MISLINJA: 10 cm steptanega snega, vlečnica obratuje med tednom od 16. do 20. ure, v soboto od 8. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 16. ure.
RAHTEL: Smučišče je urejeno z umetnim snegom, vlečnica obratuje vsak dan od 15. do 19. ure.
MEŽICA: 30 - 35 cm snega, sedežnica in vlečnice obratujejo od 9. do 12. in od 13. do 16. ure. Hotel ima se nekaj prostih sob.
ČRNA: Okrog 30 cm snega, vlečnica obratuje vsak dan od 10. do -12. in od 13. do 18. ure.
OŠVEN: 30 - 35 cm snega, med tednom obratuje vlečnica od 13. do 17. ure (sedežnica z Ivarčkega jezera vozi vsako uro), v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure (če bodo razmere dovoljevale, bo sedežnica stalno obratovala).
RIMSKI VRELEC: 15 cm snega, vlečnica obratuje vsak dan od 13. do 20. ure.

MARKET
BLEIBURG / PLIBERK
Velikovška cesta 1 9150 PLIBERK Tel.: 9943 4235 2039 Telex: 0 47 42 27 56
Če iščete kvaliteto, postrežbo v domačem slovenskem jeziku, ugodno menjavo dinarja in cenejši nakup kot drugje, se Vam priporočamo.
BRASIL KAVA, 1 kg. 33,90
ALVORADA KAVA Vzkg, pražena »Minas« 19,90
RONDOMAT pralni prašek, 6 kg. 99.90
FIXIS hlačne plenice, 9-18 kg., 72 kom. 199.-
ELEKT. KROŽNA ŽAGA, 1200 W, 1600 1199,-
ELEKT. KABEL NA BOBNU, 25 m, 299,-
BARVNI TELEVIZOR, 51 cm 0, na daljinsko up. (izvozna cena)	3325.-
SATELITSKA ANTENA, 65 cm STEREO ASTRA-14 PRO. (izvozna cena) 4990,-
VIDEOREKORDER »VELIKA IZBIRA«
(izvozna cena), že od 3159.-
VIDEO KASETA E-180 39,90
OSRAM ŽARNICA KI PORABI 80 % MANJ TOKA	220-
BOSCH MEŠALEC za gospodinjstvo 1290.-
t ^ F'J/ f\
Racionalleq SgSue
^ POPUST DO 50 %
d.o.o. SLOVENJ GRADEC OD 18. do 28. II. 1991
-	furnirana vrata SUMO, nemška izvedba, I. kl.	DO
50 % popusta
-	furnirana vrata SUMO JUS, I. kl., nav in
rustika	20 % popusta
-	okna IZOLIR - polkna-rolo omarice, I. kl. 20 % popusta -furnirane obloge RAMO, hrast-jesen,
2000 x 80-120 x 11,1. kl.	40 % popusta
-furnirane obloge RAMO, razni fur.,
2500 x 80-120 x 11,1. kl.	20 % popusta
-	garažna in vhodna vrata - velika izbira,
I. kl.	10 % popusta
-	parket, bukov, za lepljenje, 240 x 54-12,
I. kl. 185,00 1 m 2
-	ostrešja po naročilu	10 % popusta
POSEBNA PONUDBA: FURNIRANA VRATA,
BOR, RUSTIKA - S PODBOJI, NEMŠKA IZVEDBA, I. kl.
30 % popusta
Cene so brez prometnega davka, plačilo z gotovino ali na naročilnico Stanov, zadruge - plačilo v 8 dneh. Dostava pri nakupu za 30.000 din je do 120 km. Količine so omejene, zato pohitite. Odprto od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Vse informacije po tel. (0602) 41-160 ali 41-118, faks (0602)41-063
X ^ t\
SLOVENJ GRADEC 62380
JUGOSLAVIJA
Stari trg 307
telefon: (0602) 43-147,42-611 telex: 33398 telefax: (0602) 42-609 NTUSG
Dejavnost
Razvijamo in izdelujemo oblazinjene in konfekcionirane dele iz gumirane žime, gumiranega kokosa, oblikovane polyuretanske pene, PU-integralne in PU-trde pene (kot so notranje obloge vrat avtomobila...), za industrijo vozil in vagonov, letalsko industrijo, opremo ladij, izdelovalce pohištva in posteljnih vložkov, industrijo pisarniškega pohištva, idr.
IMONT
INDUSTRIJA KEMIČNE OBDELAVE LESA OTIŠKI VRH 156
62373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU TELEFON: (0602) 85-082 KOMERCIALA: (0602) 85-243 TELEFAX: (0602) 85-498
PREDNOSTI:
GLOBINSKA ZAŠČITA LESA DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA ODPORNOST PRED LESNIMI ŠKODLJIVCI KVALITETNA POVRŠINSKA OBDELAVA LESA FUNKCIONALNOST PRIJETNI ZUNANJI VIDEZ...
GLOBINSKO ZAŠČITENI LESENI IZDELKI ZA:
UREDITEV OKOLJA (sedežne garniture, palisade, cvetlična korita,...) ŠPORTNE OBJEKTE (trim, steze, ograje,...)
OTROŠKA IGRIŠČA (igrala)
VAŠE ZADOVOLJSTVO-
NAŠ USPEH
t ^ j\l K i K r\x K e f/1\
H'Ilsi11 ?! s
z
w D co ^ CX	5= ^•
^	^ ^-Td
:cn ^TJ.ff.S-ro §5 si j

éa®u Pa'
ae5
obisk
prijateljski	iec te
pU«^:&ps
anseJeei
^ >«« ,
*% Sntf&s*1-
uni mn r’ n® skrh,e^tor Oei^S^erri
Je?ken<<%700t0*a S5^,V22fe
G» v 4g°
p!jŠtk°°£jJ?*a SSt^tfabo
in bat
onov
»n\P°:
vswj «ssa«.
"fvvS'
predsednika pa ni
*?stemÌaut™^£.®sl»-
•aaoinaaoia«,
ftn«’ ^ |eved® r
Bafot'°v‘ Crt»'eL or<' 'IvtafcW''-
eafe
•fSSSK'
nasmeh je bil grenak...
jAVdup juyi+viu
)| aisajd ouAouod ZZ6Ì e)9| iq au e? ‘a?l|9qn e|BAOueui! as iq oijbjj :ai ouiiuap jo» ajojez auqopnq ofafn» atej - ?||aqn oujAopo6z aieÀaoi|8Aod iq ep ojsaiueu -aqo|zafuseuepu| afpnft i^eunfii -8A|; poj os qjseoA u| fej» ;»seunf os a?!|aqn 'n}|osjqa|d od u; pajd ‘!|9A!Z opoq u| os i^zaf mqoiz
j|opiajo|iB>|
dopisi, dopisi.
ministrov pa nL dopisi dolftaja tradlc|ia: dopisi gor,
Plačani ’ SvC
JS »Sosf^elcfl ^Si"
UCU' Vrat;
oče imena »pompeji«
da je tovBnš M ..^ fUnkcionar,
nik vlade	nekoč part)SK
jezen na d^Savogfajske ob-Jurharja, odborn . ^orja central-
činske skupščine, direwon mladih
wAss|^sis^-.
k Sgj£^
prepihane koroške čveke
Tako zamračanaje veduta Dravograda z desne strani Drave, ako pogled usmerimo skozi zamreženi stari most. Ca bi obljuba gorele, potem bi se dravograjča-ni presneto poceni greli. Tako pa...
Obljubljalo se ječuda reči. Dravogradu dobro poznana Mercator Investa, še prej pa Mercator-tehna, TOZD Inženiring, je pred leti sprejela obveznost, da bo preko starega mostu uredila peš pot od Trga do avtobusne posta-
je. Ta most pa bi hkrati uredili tako, da bi lahko služil tudi kot tržni objekt, to Je tržnico, saj je Dravograd že leta 1985 proslavil 800 letnico TRGA Dravograd.
Torej: kdo ga kupi, ali - čakajoč na 900 letnico.