gospodarske, oberíuišk n nar Ichajajo Tsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. & kr đn Ljubljani v sredo 4. maja 1850. Nova postava 9 kako se ima cesarska armada z vpreženimi konji pre- skerbeti. Cesarski ukaz od 24. aprila veléva, da se imajo težki in lahki konji, kterih armada za v pre go potřebuje, pa si jih po navadni poti ni nakupiti mogla, vprihodnje po drugi poti v vsaki deželi preskerbeti. Postava ta obsega 17 od-delkov, iz kterih posnamemo našim bravcom sledeče: Za en okraj ali kanton (Bezirk) ali pa tudi za dva ali več kantonov se bo ustanovil en remonten kanton. Vsakemu takému kantonu se bo ukazalo, da ima y toliko in toliko konj v določenem času za armado preskerbeti, naj jih dobi v svoji okolici ali kje drugod. Vsak kdor ima kaj konj, mora pod kaznijo od 50 do 100 gold, s svojimi konji na asentni štacijon priti in jih po tisti ceni ? kakor jo bojo zvěděni mozje dolocili, cesarski armadi pre pustiti. Vsak konj se bo berž konj kakega gospodarja plaçai; če bi utegnil izbrani več vreden biti kakor je cena re- montov, mora remontna komisija skerbeti, da se gospodarju kmali doplača, kar je po remontni ceni premalo přejel. V vsakem remoutnem kantonu se bo ustanovila za to po- sebna komisija y kteri bo predsednik kantonski po glavar, in ki bo obstala še iz 4 do S mož, kteri se imajo iz posestnikov tistega kantona izvoliti in za to v pri s ego vzeti. Posestniki, ki imajo sami kónj ali pa ba- rantaci, kteri na enkrat najmanj 25 pripravnih konj komisii pripeljejo, prejmejo še po verh 5 od 100 gold, ki pripeljejo najmanj 50 konj, dobijo 8 od 100, — in tisti ki jih pripeljejo najmanj 75, 10 od 100. y y Kako na Laškem ravnajo murve in pa svilodež Našim murvo- in sadjorejcom v poduk. v Čedalje bolj smo se zaceli tudi po naših slovenskih deželah s pridelovanjem drage svile (žide) pečati in celó tako deleč smo jo že pripravili, da slavna česka in marska kmetijska družba razdeljujete svojim gospodarjem seme slovenskih svilodov. 'IjBr • Čeravno pa imamo tudi v slovenskem jeziku dobre y bukve, ktere učijo, kako naj se murve gleštajo in svilodi to je, svilni ali židni červiči redijo, bi utegnilo vendar mnogim mikavno biti, zvediti, kaj je neki vojašk zdravnik gospod Ph. B. Hochmayer, ki je na Laškem to gospodarstvo opazoval, iz Pa vije krajnski kmetijski družbi pred nekimi leti pisal. Nate svilorejci njegove skušnje ! Slavni kmetijski družbi, ki se za povzdigo domaće sviloreje tako krepko poganja, pošljem tù, kar sem med Lahi sam vidil in skusil, piše omenjeni gospod. Marsikaj znanega bom sicer povedal, pa marsikaj utegne tudi novega biti in marsikaka dobra drobtinica vmes. V okolici Vareški, Comeški in v dolini Brianza se prideluje najlepša svila; po teh krajih sem pozvedoval in opazeval svilorejo na vse strani, in sem našel, da so ti kraji, kar podnebje in svet zadeva, krajnski deželi precej enaki, in na Kranjskem pridelana žida bi utegnila tudi tukaj přiděláni zlo enaka biti. Ta pridelek bi premožnost stopnjo povzdignil. gotovo iz sviloreje na Kranjskem gotovo kmali na • V • v1sjo Res je, da velika bogatija v Lombardii izhaja. y * Ne bom tukaj popisoval zgodovine svilorejne ali pa nature svilodov, le povedal bom, kar sem vidil in skusil celi čas, kar sem na Laškem bil. Zivež červičem je perje černe, posebno pa bele murve (morus nigra et alba). Zida od cervov s perjem bele murve rejenih je veliko lepša, žida pa od černega perja je sicer močna pa borna (groba). Bela murva ima za vsacega gospodarja še to prednost memo černe, da se precej učversti drevo, tedaj mu tudi poprej potrebnega perja daje, spomladi poprej V « V • cervici že popred rede, ozelení in z njenim perjem se preden huda vročina.nastopi. Pa med belimi murvinimi drevesi je velik razloček, kar zadeva svilni pridelk. Od tistih murb, ki na zračnih in prostih višavah, v suhi in lahki zemlji rastejo, se dobiva najbolje perje za živež svilodom; iz ta- perja napredejo veliko prav lepe, močne in čiste žide. Tudi se v takih krajih murva veliko bolje sponaša kakor kega v drugih. Vse drugačno perje donašajo pa tište drevesa, ktere po ravninah, v vlažni, težki, mastni zemlji in v zatišju rastejo. Široko, sočnato, svetlo-zeleno perje ni tako redivno, in dá menj žide kakor razrezljano, majhno, malosočnato, temno-zeleno, svitlo in bo lj gosto p erje. Od starih dreves se dobiva bolje perje kakor od toliko slabeje je, kolikor mladih. Kolikor • v sta vecje je perje, -..au manjse so peresa, toliko bolj se priležejo červičem; reji ko so drevésa, manjši je njih perje, in potem tudi veliko boljše. Ti razločki se zmanjšujejo po starosti drevés tako, da pri prav starih popolnoma nehajo. Divje murve dajó za rejo svilodov bolje perje, kakor ce pij ene; cepljena ima pa več sadů, kakor divja y kte rega červiči ne žrejo ; na vagi je pa potem vendar razloček, pa kar se zlasti tam porajta, kjer perje na vago prodajajo, kakor na pr. v več krajih Lombardije. Težav-niša je pa vendar sviloreja z divjimi murvami, ker veliko kasneje rastejo in imajo menj perja, kakor cepljenke. Najslabeje in najskodljiviř na ktero je padla mede vira dostikrat od drevesne bol tisto y perje za svilorejo je pa rosa ali mana, kar iz- včasih pa tudi iz tega da prečversto raste. Kodar ni , MU piCVVCIOlU ««OlC, 114 drue~~, — — .....- tako perje červičem pokladati, se mora poprej v čisti vodi da se mor p lak ni ti in potem dobro v » t Rij napada perje tacih murv y ki v vlažni zemlj in v zatišjih rastejo; ali pa tudi tako, ktero se za zalog *) Prerajtano je. da le na našem Laskem, to je, v Lombardii in na Beneškem iz prodane svile skupij vsako leto okoli 170 milijonov lir. Pač lepi dohodki samo iz svile! 138 v lažnih hramih ali kletih kupe nanaša. Rij pa zato ne* škod je zidnim červičem, ker se takega terdej ne pretumpasta biti, da se jajek z nj ne poškod ajo in ne poterej perja ogibujejo 7 tadaj se jim mora nekoliko več perja S perta postergane jajčka de nejo v veliko skledo, jih še enkrat s čisto vodo zalijejo pokladati Po dežji ali rosi zmočenega perja ne • V m jih v nji tako dolgo med perstmi zmivaj gre cervicem pokladati, pred V * se ne osusi; kodovat b eno od druzega ne odločijo in niso vse čiste jim popolnoma V^erh vode plava več gluhih in 5 dokler se t to k ti so m V7 murvenem peri i je posebno dk V • zivez dec kast jajčk i nerodovitnih z poberi jih proč. Nerodovit pert r u zidnii svile. y smolnati izleček pa jim služi za napravo lahko od rodovitnih odbrati pa padejo na dno sklede in se ne daj ti cervicem Ce je v perji premalo redivne sladčice červi veliko več perja; to je pa cervicem škodljivo. Ako ■i'* Dobro pr oda. se požrejo izlije z jajčki vred na se ocedi. gosto sito, ali na kako rijuho da Je pa premalo smolnateg žide manjši. Ako je perje presoenat Potem se jajčka zopet v skledo denejo, z dobrim v perji, je pa pridelek pa ne močnim belim ali černim vinom zalijejo in operejo to je i V ce ima preveč vodene sebi, bo na b polahkoma kakor popred v vodi. Ko se vino od jajčic ocedi da červičem in židi; če se pa perje toliko casa pusti nekoliko ovene, in se nekoliko vlažnosti iz njega izhlapi ne bo tako škodovalo červičem. plati škodovalo, namrec se denejo na čist pert ali pa na kosmat papir, da se osušé y ondi, y imajo tla iz cegla, se pert ali papir z jajčki po i njih razgerne, se poprej posuši toda se mora vsake 4 do 6 ur prenesti y y več Dobr in bolj perj žide dá da pa tacih tal nimajo, naj prepnejo y ce se ga kakor Skušeni svilorejci priporočajo, da ni dobro f je tudi menj popáslo, rijuhe ali papir čez pletenice ali lese in v 2 dneh bo vse čez vleče. Celo opravilo omenjene ko vec pa slabjega perja ga perja koj červičem dajati, ampak v se le čez b r a-kakih suho, ako le kolickaj sapa priprave ne terpí delj kakor eno uro, namreč: 6 minut se rijuha z jajčki v vodo pomakva, 5 minut se odmočuje smol- 24 do 30 ur , v tem se pa mora na kakem nekoliko nata žleza, 25 minut se jajčka z rijuhe spravljajo in v vlažném, hladném, tamnem kraji hraniti, kterega vmivalnico devajo, 5 minut se perejo in nerodovitne jajčica « V mm » m m m • i • t i 1 • • v mm m M m « • A v • « _ h ak preveč ne prepihuje. Tak kraj naj je kjer so židni y ali blizo tistega hrama, V • v , cervici. podnji odpravljajo, 5 minut se od jajčic voda odceja , 4 minut se v vinu peró, 5 minut se vino od njih oceja, in 5 minut Nabrano perje se ne sme predebelo na kup naložiti, se jajčica z rijuhe stergajo in sušiti devaj pricne; zato da se ne spari, ne ski s a ali pa gnjiti ne se mora pa tudi večkrat preložiti. Perje se mora, preden se červičem poklad a, i z brati, o s muka ti iz vej in do tretjega levenja červicev, drobno, potem pa vedno debeleje razrezovati. Ce je perje razrezano, ga červiči lože žrejo, ker ga ondi, kjer je (Dalj sledi.) Gospodarske (Kerta pregnati). Pridni ogerski sadjorejec y gosp perje narezano, ložej grizejo Siebenfreund, svetuje to-le: „Jez sem velik prijatel kertov in kertíc, in če le morem, spravim to koristno žival v dre- Murva raste tudi v bolj merzlih krajih, toda le v takih prepričan, da nu krajih lení y y kjer se zadnji čas do 10. ali 15. majnika oze-iu se s p e r j e m druge rasti obraste, še preden vesnico (vertno šolo ), ker sem popolnoma bo pomagala, škodljive merčese pod zemljo pokončevati. Al če mi zaide kert v moje grede, kjer imam mnoge semena mraz nastopi. Morebiti bi se dali červiči dvakrat na leto izrediti kadar murve vdrugič perje dobe, kakor v Kini in Perzii #}, toda pri takem ravnanji bi drevesa veliko y y terpele, sčasoma se posušile, žide bi se veliko ne dobilo in še ta bi ne bila veliko vredna. Murveno perje je tudi dobra piča za živino, pa zares bi bilo napčno gospodarstvo, ktero bi drugo murveno perje bralo in živini pokladalo, ker to ravnanje bi rast tako spodbodlo, da bi jelo drevo v tretjič slabe iibinice poganjati, kar bi pa drevo tako oslabilo, da bi se v malo letih posušilo. Še to perje, ktero v jeseni samo z drevja pada, ni živini pokladati, ampak okrog dreves ga je treba spravljati in grabiti; to jim bo najboljši in najbolj naravni gnoj. Od saje nj a in po znej ega gleštanja mur v ne bom tukaj na dalje govoril, sicer bi se moj popis preveč razširil in moj namen prekosil. Pri sviloreji je spomladi, proti koncu sušca, pervo opravilo, jajčka s pertov, kamor so jih bili metulji zaplodili, spraviti, in jih za iz lego pripraviti. To pa tako-le delajo na Laškem: Pomakajo pert z jajčki v kako z vodo iz štirne napol nj eno po- vsejane, ga pa skusam po vsaki ceni spodrepiti, ker tukaj mi je nadležen in škodljiv. Znano je, da kert in kertica imata kaj tanek .nos. Skušal sem tedaj kaj iznajti, ker bi jima posebno v nos zasmerdelo in bi sicer ne bilo te-žavno za rabo. In res sem v katranu (Steinkohlentheer) najdel gotov pomoček. Zatega voljo dam okoli vsake se-menske grede 6 pavcov globok cr © raben skopati in v ta graben položim vervco (špago), ktera je bila poprej s ka- tranom namazana : y potem grabenček .«pet zas uje m m lejte! noben kert si ne upa čez to mejo Tudi zajec si ne upa do drevja, okoli kterega je dratena meja s katranom namazana. (Mort z drob »J sicer se d p r e o b ugašeno e). Nap nj e m ej va *avi se tako-le: Kakor apno z vodo zmeša, pa namést peska se nj in sicer lahko, da nove pridene najdrobnejega žaga apno z žaganjem sprime. Pravijo, da s takim morti zidove ometati, ali pa stari navadni omet s tem nadomestiti je kaj dobro, da zidovje ne bo mokrotě terpelo. y Naturoznanske reči Burjava. sodo tako dolgo, da se skoz in skoz premoći; potem pusté večkrat preganjen pert 5 do 6 minut v posodi, da se smolnata žleza na njem do dobrega razmoči. Potem vzamejo pert iz vode, da se v 2 do 3 m in u tah enmalo B u rj a va je, svojem „Naravoslovji" kakor gospod profesor K. Robi da v pravi po u očna svetloba na polnočnem alisevernem nebu. To razlaganje ob nebne prikazni se ujema z nemškim zaznamljenjem „ Nord odteče H I MH vutttv, ga razgernejo po mizi, ««Fuu iam, hočejo jajčka z njega spravljati, ktere ostergajo s kakošno stergulo polahkoma skup, toda stergula ne smé ne preojstra licht" ga napno tam kjer in tudi Francozi jo imenujejo „Aurore borealeí;, kakor Latinci „Aurora barealis", to je, severna zarja. Misliti bi Jajćka svilodov bi se mogle pa za take skušnje v prav hladnih hramih hraniti, kar bi pa, skoraj bi rekel, tudi vso rejo po- paćilo. bilo, da se prikaže samo v severnih deželah, pa to ni res. Zakaj naravoslovci pravijo, da je burjava električna s vi ti oba v najbolj severnih in najbolj južnih krajih, ktera Tacih je takrat največ, ko so se ćervići o vlažném in merzlem vremenu parili. 139 se prikaže večidel po sončnem zatonu na ceiem obzorji Kdo ne spozna v tem popisu na pervi pogled dem okr a-(Horizont) kot tamen oblak, iz kterega se od casa do časa tične ustave in uredbe starih Slovanov? To patrijarhalno življenje je vladalo do najnovejše dobe v slovanskih zemljah, Appian tudi pravi, da so Pa non i mogli 100,000 vojakov utrinjajo žarki razne barve, svigajoci na vse kraje, v podobi krožnega odseka (Kreisabschnitt) tako kakor se vidi zjutraj zarja, preden pride sonce izza gore. na noge spraviti, vendar je to vsigdar težko slo, ker jim je To krasno prikazen popisuje kapitan Ross, kakor jo manjkalo o bee g a poglavarja. Ravno takošno piše Prokop je opazoval 25. novembra na svoji drugi vožnji v polárné (Bellům got. 3, 498) o An ti h in Slovanih: „Čez Ante kraje, tako-le: „Gledali smo svetio burjavo, ktera je do in Slovane ne vlada en edini poglavar, ampak iz pervih polnoči krasneja in krasneja prihajala in terpela do prihod- časov imajo Ijudovlado. njega jutra. Viditi jo je bilo kakor obok, ki se sveti v • v si Vprasati se bi kdo utegnil, kako je to, da se v boji povem svitu in zdelo se nam je, kakor da bi konca tega Panonov z Rimljani vojvoda dalmatinskih Dysi-oboka na dveh si nasprotnih gorah slonela. Rêci se more, diatov, kteri so po Pliniu bili ili irsko pleme, veli da je burjava magnetična nevihta. navadni (elek- Bato, in ravno tako Bat o vojvoda panonskih Brevcov tričnil nevihti se uravná razdjana enakotehtnost v razdelitvi (Dio Cass. LV 29)? električne materije po blisku; pri burjavi se zgodi to tudi po svetlobi gledé na razdelitev magnetične materije. Izci muje se pa burjava tako-le: Globoko na obzoru se naj- Trojani, Troj Bato je toraj illirsko ime. Teukrova hci, Dardanova žena, se je velela Ba tea. Teukri pa so sorodni bili s pa z Dardani, Dardani pa so bili illiri,. an) pervo potamni obnebje, naredi se gosta meglena stena i iz toraj je Bato čisto illirsko ime, in ker se je vojvoda pa ktere se izsnuje počasi tamen obok. Skozi to meglo se nonskih Brevcov tako imenoval, so bili Brevci — Illiri. vidijo zvezde, njena temnota se spremeni počasi v rujavo Tako bodo nasprotniki mojega terdenja sklepali, vendar ta ali višnjevkasto barvo. Ob tem oboku je drug širok, svetál sklep ne stoji na tako terdnih nogah, kakor se misli. Vsakdo zračen obok, spervega bel, potem pa rumen. Cela prikazen ve da imena potujejo od roda do roda. Tako nahajamo, da je podobna zdaj veliki tamni sipi sonca, ki ima ravno izza so slovanski Rusi pridevali imena škandinavskih gore priti in ktere kraje obdaja širok in svetel rob. Nad Vara gov svojim otrokom, in Škandinavci izposojevali od Slovanov obokom visijo in švigajo lučice, stanovitno nižeje in višeje imena. Tako se je tudi utegnilo dopasti ime Bato sosednih se zibaje. Unemajo se zdaj tii zdaj tam bolj živo in vzdi- Illirov slovenskim Panonom, in tako tudi ime do vojvoda °-ujejo se do obnebnega navpičja » barve neprenehoma, kakor jenji spreminjati. tem se spreminjajo Panonov priti. Razun tega je ime Bato tako dobro se morejo samo v modrem stvar- slovensko, kakor tudi illirsko. Zna poznamenovati to kar Scipio od bat, scipio, ali to kar očka. ruski: Tako stojí svetli obok včasih cele ure, preden je bur- batjusko, Vaterchen, zastran oblike primeri staroserbske kralja java popolna. To se pa le tedaj najkrepkeje izsnuje...... zgodi, kadar se burjava imena Deso, Grozo, ime polabsko slovanskega Krito itd. Bato v pomenu o ča tudi poznajo Serbi (Vuk Ta čudna magnetična prikazen se vidi dostikrat v rječnik str. 17). tia so Brevci bili druge narodnosti ? bi raznih dežeiah o tistem času, in naravoslovci so zapisali tudi utegnila ta okolščina biti ceravno mala priča. V boji V f mnogo noci, v kterih se je vidila burjava na Anglezkem ? Pruskem . v Rimu in v Kini. z Rimljani je dalmatinski zveznik bil izdajavec. kervnih bratov, ktere navaja enako velik namen Od oslo Kdaj so poslednjikrat v naših krajih burjavo gledali, bodenje iz ptujega jarma ni kaj takošnega pričakovati. - - - * m ne moremo povedati; brati pa je, da je 18. oktobra 1836 posebnem jeziku Panonov govori Tacit, v celi srednji Evropi bila in noter do Turina segla. Vidili dotične verste sem že na drugem mestu razložil. Tukaj so jo pa tudi že v Rimu in celó v Madridu. V dežeiah ob bodi pristavljeno i da na Peutingerjevi tabli se imenuje pa ekvatorji je pa še nikoli ni bilo. Burjave v naših krajih so sploh redke, redke, in preden nonska reka Le pa v. To poznamovanje za reko tudi poznajo Serbi Lepenac" voda, koja n više Skolja utječe u Vardar" bomo sopet le količkaj popolno gledali, bi utegnile leta in (Vuk rječnik str. 325). Dosti panonskih krajnih imen, kakor leta preteči. Naravoslovci terdijo sicer, da je magnetična Pleso itd. je že razložil naš slavni Šafařik (Slawische igla o burjavi in tudi še nekaj časa pred nepokojná, preden Alterth. I, 245 itd.). V Antoninovem potopisu v moc vir ni pride, Prosto ljudstvo je 21. aprila marsikaj ugibalo, kakor vselej, kadar se na obnebji prikaže kaj, cesar ne ume. stojeće rimske postaje Lusio in Lugio, to je, luža in imate tako nepokvarjeno slovensko lice, da ni treba o njih domácnosti dvomiti. Ako vsako ime se ne glasi Vraže naših očetov ne ožive nikolj beržeje, kakor o po gramatičnih pravilih, naj se premisli. kar učeni Movers tacih priložnostih. Nekteri so imenovali unidanjo burjavo pravi: „Griecheu und Romer pflegten Premdennamen den kar „šibe Božje V . u drugi so se je vstrašili kot prerokinje Gesetzen ihrer Aussprache anzupassen, oder diese mit ahnlich silne vojske itd. Slabe vere so taki ljudje, ker ne vejo, Jautenden griechischen oder lateinischen Wortbedeutungen da smo vedno v oblasti večnega Očeta, še menj pa vejo, zu vertauschen, oder ganz neue Namen an die Stelle der sie den fremden da vojska, ktera se nam kaže in ktere nas Bog obvaruj, barbarischen zu setzen, sehr selten gaben ni treba po burjavi napovedovati ; sedanja vojska izvira i z Laut rein und ungefálscht wieder" (Movers, das phóni volje enega sa m ega in burjava bi gotovo ne bila od- zische Alterthum II, 3). Tako v Antoninovem potopisu na lašala svojega prihoda tako dolgo, kakor v Parizu in mesto postajinega imena L u s m a n a L u ž m a n a naha Turi nu ze kujejo vse krize in nadloge, da si eden ali jamo: locus Felicis. Peutingerjeva tabla pa ima L u s m a n a iz debla luž s suffiksom ana, toraj: Lu ž m a n a zr locus dva svojo slavoželjnost ugasita s kervjo mnogih narodov. Zgodovinsko-jezikoslovne řečí. palustris. Toliko tukaj o izrekih starih gerških in latinskih pisa teljev gledé starih Panonov. Kakor klasiki ne terdijo, panonsko-slovenski boginji imenovani „Vida da bi 8tari Pan o ni Kelti, Illiri ali Traki bili, tako tudi Solitana". Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) ne starine starih Panonov, njih jezik, njih sege in njih božanstva. __. Že poznamo panonsko-slovenske božanstva: petujskega Še je tudi o Pan onih navesti A p piano v o opazko Jar moga, leskovskega Sed a ta, ljubljansko Acaluto in (in Illir. f da ne živijo po mesti h, ampak po pri- Labura itd.; sadaj še hočem drugo panonsko-slo vensko sta vah in va s eh, in sicer dalje, da nimajo občinskih boginjo zdravja z imenom Vida Solitana razkladati svetovavnic za zbirališča, in tudi ne občinskih glavarjev. Spomenik z napisom VIDAE. SOLITHANAE. SACRVM. je 110 nasel visokoučeni in prezgodaj umerli Dalmatinec profesor (Vuk Riječnik str. Vida toraj pomenja 1 e k Car ar a, vesvoljnemu ucenemu svetu po svojih arhajolo- vracnico. Pa kaj pomenja pridavek Solit gičnih spisih slavno znan v Topuskem (glej Neuge- to ime je slovensko. * Tudi i. bauer, die Sůdslawen str. 231). Topusko stoji v pervem banském polku (regimentu), in ima slavnoznane toplice. Varhinja teh toplic se je velela Vida solitana. V ba- t senstvu' arjanskih narodov nahajamo bogove soin ca in t Skoraj v vsakih toplicah se nahaja sol (Kali. Natron t. d.) zatega voljo Slovenec toplice tudi imenuje soli k Tako se govori o bernsk o lažk y o to ki Solat Deblo je sol y o su y gerski mesca in božanstva vode kot predstojnike in darovnike lat. sal. Iz tega debla dobimo adjectivno obliko solat zdravja, kot nebeske Gerkih je bil solnčni moči celitve in vracenja. Pri ali pa t bog Apollon in njegov o sin A e s g e r b a t, primeri gibbosus t iz debla rog, bogat iz b iz k u 1 a p bog gerb (Miklo8ič „Bildung der Nomina" celitve inozdravljevanja, in bolan je str. 65). Temu adjektivalnemu suífiksu se priklepa daljnji solat se dobiva mogel nju na pomoc klicati (Pindar, Pyth. V, 83, Ser- suíFiks ina, od kodar iz vius, Aen. XII, 405). Rimljani so mu postavili posebno Iz debla sol pak je tudi mogoča oblika vežo da bi hranil ljudstvu ljubo zdravje (Livius 27, 23) 1 u c v • t, radiatus, iz žena, V VAU , UH K/I IUUUI1 IJUUDlf U »J«"" O VI i M I J w V.14' wu * } } I u 1/ 1 U U I V , 1 UUIUIUO^ I ii £J \J in kot boga celitve so ga v Meseni že od starih časov dopušča suffiks ana, tako iz častili (Pausan 4 34 i 4). Razun zdravje delivnega solnca so tudi arjanski s o 1 i ta Bildung a (primeri: smetan der Nomina str. 43) s o 1 a t i n a. t, kakor iz t itd., ktera oblika solit, dobimo sekundarno iz korenike met (Miklosič y t Vid 1 narodi, posebno stari Indi in Slovaui mlade m u m e s c u t připisovali ozdravivno moč. Ze v Bhagavat-Giti (XV, i toraj pomenja to, kar Vida Solat i na. Razun teh tukaj omenjenih božanstev zdravja so še 13) se mesec imenuje darovatelj vode, življenja, pospe- stari Slovani častili mat sevatclj ozdravivnih in vračivnih želiš, predstojnik zeliši ljudi ozdravljale. tat ktere so z različnimi Ta tah, kterim se tudi najde zdravništva, in v starih vedskih spisih se pravi o njem, da življenje p o dalj ša (Nirukta, XI, 6). Tudi v narodnih povestih Slovanov se takošne moči pripisujejo mescu, posebno mlađemu, kterih vseh tukaj navesti bi se preveč na dolgo in široko vleklo. pomenik z napisom: „Tat y sem ze govori » na drugem tgust mestu. sacrum^ postav Bral sem v terzaskem časniku, da se nekteri na Kranjskem zlo veselijo mogil dolenskih, v kterih mislijo najti poterdila za kelticn ost starih prebi Razun božanstev luči so tudi božanstva vode bile skega in Štirskega. Jaz sem takošnih mogil Kra nj- na Štirskem vračivne in ozdravivne. Posebno voda, ktera se poleg Ne Rad Ptuja Hoč Pulskave V ze vec zajemlje pred solnčnim iztokom na velikonoční dan, ima pregledal, ali nektere ročkice, malo pepela, stare kopita, ozdravivno iu lepoto delivno moč. Te vere ne nahajamo kakošen rimsk dnar, poterte sulice itd. so mi malo dokazov in drugih Slovanih, dale za gotovo odločbo narodnosti sedanjih prebivavcev; nadzemeljski samo pri Rusi h (Karamzin temoč tudi pri sorodnih starih Prusih in Litvanih (Tettau zato mi je Ijubša und Temme str. 278), in še dan današnji pri prebivavcih spomenik živa besed in pa s ponemčenih v nekdanjih polabsko-slovanskih deželah (glej A. Kuhn, Markische Sagen, str. 311 itd.). Ako je V ze naturna voda se častila kot vračivn i Ii N vse t eno ( t oj i mi kult nimi p o d o b š č i n a m i. **) k go vorij modrem y kterem dost z a lovenšnost starih in P živelj y koliko več še mineralna. Tudi mineralnim vodam ali toplicam je predstajal s o Ine ni Bog, kakor gerški Appollon in keltski Belen. Pole«* » tega pa V se so stari ar Kratkočasno berilo # janski narodi častili posebne ženske bitja, ktere so bile varhinje vod, pri Rimljanih so se velele Nymphae, Atala. pri Slovanih Vile in Rus alke, ali pa Vide. Še sadaj Slovenec pozná povesti o Babi Vidi, ktera je vsako bolezen znala ozdraviti.**) Ker se Vida veli Baba, je ta priimek priča, da je Vida bila boginja vode, ker bo- Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. Predgovor. Francozi so imeli nekdaj v severní Ameriki obširno deržavo, ki se je od Labradora do oboje Floride, in od do najdaljniših jezer zgornje bregov m o rj a atlantiškega žanstva vode se velijo starci, očaki, babe, matere, Kanade razprostirala. primeri: Sénç Srjzvg, Thetis, Thetys pri Gerkih y ker Stiri velike reke, ktere iz enega pogorja izvirajo, delé voda je tata „die Ernáhrerin, die Amrae" (glej Welcker te nezmerne okrajne: svetega Lavrenca griech. Mythologie str. 618). Vodni bog Ne reus se na- izteka proti izhodu v zaliv enacega imena sproti veli: starec, ded, očak í Ilias 1 y 538) y ocak ded reka, ki se zahod na reka, pri Slo- ki svoje vode neznanem morjem donaša; Bourbonova zavoljo reka, ki od juga proti zahodu v Hudsonov zaliv dere, in vencih Ta ter man***) od tater oblike primeri: Juterman, Koderman. Rusi v svojih Mešaseb***), ki se od severja proti jugu v meksikansko narodnih pesmih potoka Don ne imenujejo drugač, kakor morje izliva. batjuško — očka, Váterchen. Vodne božanstva so toraj Poslednja reka uamaka v svojem cez tisuč milj dolgem stari Slovenci imenovali zavoljo svoje obrodivne in re- teku prijetno okrajno, ki ji rojaki zedinjenih deržav ameri-divne, ohranjivne moči — očete, dade, tatre, kanskih novi raj pravijo, Francozi pa sladko ime Luiziana babe, matere, tate, in tako je tudi vodna boginja dajajo. Tisučere druge reke, Mešasebove podložnice, Mis uri. Vida v narodnih povedkah dobila ime: Baba Vida. Se Illinois, Akanza, Ohio, Vabuš, Tenase 3° gnojé s svojim živo slovansko narečje, in sicer serbsko ima besedo Vida tolstim blatom in jo rodovitijo s svojimi vodami. Ko zimske v pomeuu vračnica, viđanje liječenje, viđati povodnji vse te reke napnejo, ko nevihte cele kose gojzdov liječiti y vidac, v ida vica ,-j-) Art Pflanze, herbae genus V V lažkih toplicah na Štirskem so rimski kamni z napisom: Nymphis avgustis sacrum. **) Mitologično ime Vida se je ,še ohranilo v narodnih pesmih slovenskih: „Lepa Vida proso plela, Poleg si prav ljubo pela, Lepa Vida proso žela Al ni bila več vesela" itd. ***) 0 Tatermanu glej moj článek v predlanskih „Novicah44. Beli» (Bilsenkraut) se tudi veli trava svete Apollonije, kar na B el i n a Apollon a opominja « *) Glej moj článek „Ueber den Gott Latovius v Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain Jânner 185844, primeri tudi článek o Tatermanu. 0 Gori smo čuli, da so Panoni nosili platnene oblačila z rokavi. Celo drugači je bila traško-illirska nosa, kteri so imeli dolge Vidavica j runu, h( po Vidi dobila ime, kakor p po bogu ognja Hom po P pantalone do pet segajoče, čez pantalone srajeo, ktera je do kolen segala. Pantalone so bile tudi doli vkup zvezane i glej Montfaucon Antiquité expliquée Tom. III. Planch. 46). belin po Belinu. ***) Mešasebé je pravo ime reke Mississipi. % 141 poderejo, se zbira izkoreninjeno drevje pri zvirkih. Blato ga kmalo uterdi, protje (lianes) se ga ovije, in rastline šaseb Ko pater Marquette in nesrečni La-Sail Me znajdeta, se zavežejo pervi Francozi, ki se o Biloksi ki se na njem povsod ukoreninijo, doveršé uterjenje teh in v novem Orleauu vselé, z Natšezi, nekem narodom podertin. Penasti valovi jih plavijo v Mešaseb — reka jih amerikanskim, kterega mogočnost je bila v teh okrajnah zgrabi in donaša proti marsikakemu zálivu, jih lomi na strasna. Pozneje so oskrunili prepiri in zavidljivosti gosto- prodji in množí tako število svojih izlivov. Včasih vzdiguje, ljubno zemljo s kervjo. Bil je med temi divjaki nek starček ker pod hribi teče, svoj glas, razliva svoje brezbrežne vode z imenom Sak tas*), ki je bil po starosti, po modrosti in po gojzdnem slapovji in okrog piramid grobov indijanskih; po znanosti življenja očak in ljubezen puščave. Kakor vsak ta reka je Nil indijanskih puščav. — Pa v naravi ste mi- clovek, si je bil tudi on kreposti svoje z nesrećo pridobil. lina in krásnost vedno združene; ko srednji tok trupla jek Ne le gojzdi novega sveta so bili polni njegovih nesreč, in hrastov proti morju dervi, se vidijo o bregih obeh stran- temuč spremljale so ga tudi na brege francozke. V Marsilii skih tokov piavajoči otoki pistij in nenafurov, kterih rumeno po kruti krivici na galej djan potem oprošten pred Ludo cvetje se vzdiguje kakor majhne zastave. Zelene kace, smje v ka XIV poklican, se je soznanil in spajdašil z najizverst razpenja rožnobojni flamingi in mladi krokodili potujejo na nejsimi mozaki stoletja; bil je pri verzajlskih svečanostih, pri Bossuet-ovih mertvaških go-divjak je vidil in gledal družtvo čaplje, teh cvetečih barkah, in vselitev, ki svoje zlate jadra vetru pri Racine-ovih zaloig rah juja, pribrodi v kakošen zaveten zaliv reke. ^ wjv* wvoi/uu, uivjaiY ju Vlítli 111 Mešasebova brega sta pač čudovite sliki. Na za- omikanega človeštva v njegovi naj višji slavi _ .a . ^ « • A « • *T • V # t « * w - vorih z eno besedo hodném bregu se razvijajo Savane*-) dalje ko oko nese, in zdí se kakor da bi se vzdigovali v daljnosti njih zeleni let v pokoj Vernivsi se v svoio domovino je živel Šaktas že več To ugodnost pa mu dovolí previdnost le po valovi do lazurnega neba 5 kjer se zgubljajo. Na teh ne- visoki ceni. Starcek oslepí. Mlado dekle ga vodi po Mešo do štiri tisuč sebovih gričih, kakor je vodila Antigona Oedipa na Cy zmernih travnikih se vidijo crede po tri divjih bivolov, ki se sèm ter tjè klatijo. Včasih se verže theron, ali kakor je vodila Malvina Ossiana po Morvenskem kakošen mnogoleten bivol v reko ter preplava na kakošen skalovju. z Pri vsih mnogobrojnih krivicah, ki so jih bili Francozi Mešasebov otok, v visoki travi počivat. Vidsi njegovo, dvěma kakor mesec zavitima rogovoma okinčeno čelo in Šaktasu storili, jih je vendar ljubil. Vedno je imel Fenelon-a njegovo staro blatno brado, bi ga imel člověk za boga reke, ki velikost svojih valov in divjo obilnost svojih zadovoljnimi je bil bregov z očmí ogleduje. kterega gost rojakom tega Kmalo se mu k temu u god y v spominu in je želel, da bi mogel krepostnega moža kakošno ljubav storiti na prilika ponudi. V letu 1725 Tak je prizor na zahodnem bregu; na nasprotnem bregu pride v Luiziano nek Francoz z imenom Renat, ki ga pa se spremeni in je od unega čudovito različen. Drevje strasti iu nesreće preganjajo. Po Mešasebu pribrodi noter vsakoverstne oblike, barvě in dišave, ki nad vodo visi y na do Natsezev, ter prosi, da bi ga skalovji in na hribih vkup raste ali v dolinah posamesno roda sprejeli. Saktas ga izpi se zraša in se vzdi guje v zrak do visokosti ki oko sklepu njegovem nepremakljivega najde kot vojaka svojega nain skuša, in ko ga v ga posinovi stoji, upeha. spletajo o deblih teh dreves, se vijejo do njih vej, se vzdi- po ti ženitvi se pripravljajo divjaki na brebrov lov y in Divje terte, trobentniki (bignonie) iu kolokvinte se mu da neko indijanko, z imenom Celu ta, za ženo. Malo gujejo do najvišjih verhov njih mladik, na tulipnik, iz tulipnika na rožni topol (Alcée se sucejo iz javora Sieg slep Sasemci izvolijo Saktasa za poveljnika, dasiravno je zastran časti, v kteri so ga rodovi indijanski imeli. Carovniki razlagajo sanje; Man i tu-ti**) se popra marswurz), ter napravljajo tisuč votlin, tisuc obokov in tisuč lôp. Včasih prepreže tako rastlinsko pletivo, motaje šujejo za svèt, tobak se daruje, tanki kosčki losnega je struge se od drevesa do drevesa, cele čez-nje cveteče mostove. Iz globočine te rek, in napravi zika se zgejo, skerbno se sluša, če v pla cverčé V V gosce vzdiguje bi se volja duhov zvedila. Poslednj y da ko posvečenega S pomočjo Mešasebu proti in nobeno drevo mu ni kos, razun palmovega, ki s svojimi vodi in pridejo v Ohio-vo strugo. Jesen je. Kentukiške veli zelenimi veternicami zraven njega rahlo pihlja. trobentnik (magnolia) svoj negibljivi čunjati verh. Okinčan psa snedo, odrinejo. Renat se jim pridi s svojim širokim belim cvetjem gospoduje celemu gojzdu, nasprotnih tokov plavajo piroge a i't y i. '»» '»» po canske puscave se razvijajo pred osupnjenimi očmí mlađega Velika množica žival, ki jih je Stvarnikova roka v te Francoza. Neko noč, ki jo mesec razsvetljuje, ko vsi Nat- in ko brodovje indijansko svoje Iz sezi v svojih pirogah spe, samotne kraje postavila, razširja tù mik in življenje, konca drevesnih verst se vidijo grojzdja pijani medvedi jadra iz zverinjih kož razpenja in pred rahlim vetrom beži, opotekavati se pod brestovimi vejami; karibu-ti se kopljejo prosi Renat Saktasa, pri kterem je bil sam ostal, naj mu v jezeru; černe veverce igrajo v listni gošči; zabavljivci svoje dogodke pové. Starček mu rad ugodi, in sedé (oiseauxmopeurs v Z nekakošni drozgi) iu virginski golobi, njim na zadnjem koncu barke začne s temi besedami ki niso večji od vrabcov, posedajo na trato, ki se jagod žari; zeleue papige z rumenimi giavami, škerlatne soge, ognjobarveni kardinali plezajo po najvišjih verhih cipres, kolibri blešce po floridskem jazminu (?), kace, kterih po- očara vise, na visocih gojzdnih obokih, ter se (Dalje sledi.) • v gled tiče Ozir po svetu. Italija ali Laško zibljejo sem ter tje kot protje. Ko je v Savanah unikraj reke vse tiho in pokojno, se tii nasproti vse giblje in šumi; kljuvanje po hrastovih deblih, hlastanje žival, ki sèm ter tjè hodijo, se pasejo ali sadne koščice grizejo, šumljanje valov, rahlo zdihovanje, gluho mukanje, sladko gerlenje polni te puščave z rahlim in divjim soglasjem. Ko pa veter te šamote ozivlja, te y lazurne, zelene, roznobojne plave sèm ter tje maja, te bele gromade in vse barve meša in vse šume zedinja, se vzdiguje iz globočine gojzdov tak šum, se kažejo očém take ki reči y da bi si jez zastonj prizadeval, jih tištim popisati y niso še po teh zapušenih krajih hodili. * Savane so veliki nezmerni travniki. Našim bravcom morebiti ustrezemo, ako jim podamo čertice o Itálii sploh, zlasti pa o sardinském kraljestvu, ki je prederzno ravno zdaj vojsko napravilo našemu cesarstvù. Italija je od treh strani od morja obdana, namreč na izhodni strani odjadranskega, na zahodni od sred-zemeljskega in na južni tudi od sredzemeljskega morja. Samo proti severju jo ločijo snežniki in planine od druzih deželá, kakor ima tudi na zahodni strani francozko cesarstvo za svojega soseda. Cela Italija je tedaj pol-otok; podobna je škorni po celi svoji legi. Glas soglasni. **) Mani tu imenujejo divjaki severne Amerike duhove nebeske ***) Piroge so barke amerikanskih divjakov. 142 Razdeljena je v následuje dežele: 1. v lornbardo-beneško kraljestvo z 826 QJ milj. in 52/10 milijoni ljudi; to je našega cesarja; 2. sardinsko kraljestvo s 373 □ milj. in 52/10 milijoni ljudí ; 3. knežijo Monako z 21/2 Q miljami in 7000 ljudí; 4. vojvodstvo Parma s 113 Q] milj. in 500,000 ljudí; 5. vojvodstvo Modena s 110 Q miljami in 600,000 ljudí; 6. véliko vojvodstvo Toskana s 402 Q miljami in 1.800,000 ljudí; 7. papeževo deržavo s 753 Q miljami in 3.130,000 ljudí; 8. republiko San-Marino s 112/J00 □ miljami in 8000 ljudi; je v sredi papeževih deržav; 9. napolitansko kraljestvo z 2033 Q miljami in 93/f «, milijoni ljudí. Verh tega se šteje tudi mnogo vecjih in manjih otokov k Itálii, kterih poglavitneji so: K ors i ka v francozki, Sardinija v sardinski, Sicilija v napolitanski oblasti; tudi Angleži imajo troje italijanskih otokov, namreč Malto, Gozzo in Komino z 18 Q miljami in 150,000 ljudí. Kar se tiče sardinskega kraljestva posebej, meji tajisto proti severju na Svajco, v jugu na sred žemel jsko morje, na izhodni strani na lom bardo- beneško kraljestvo in Parmo; v jugo-izhodu na Modeno; na zahodu pa na Francozko. Od Svajce in Francozkega ga ločijo silno visoki snežniki, čez ktere so umetne ceste napeljane, kakor čez Bélo goro (Montblanc), mali sv. Bernard, Cenis in več drugih; potem cesta iz doline S c r i v i a iz G e n o v e v Novi, cesta čez Col d i T e n d a iz Nizze v Piémont; potem pelje več tovornih cest iz Francozkega v sardinsko kraljestvo. Cvetero rek teče skozi kraljestvo, toda samo Pad (Po) je pripraven za ladije. Ti čin, kteri izvira v Svajci, potem skozi véliko jezero (Lago maggiore) teče in se pod Pavio v Pad izlije, delà mejo med Lombardijo in Sardinijo. Važneje mesta v Lombardii ob njem ali blizo njega so: Varese, Milan, Pa via, na Sardinském pa Novara, Vigevano, Mortar a. Sardinsko kraljestvo je razdeljeno v več dežel; té so: vojvodstvo sa vojsk o, knežija Piémont, grofija Nizza, vojvodstvo Genová in otok Sardinija, po kterem se imenuje celo kraljestvo. Najpoglavitneje terdnjave sardinské so: Alesandria. Novara, Kasale, Genová, Turin in še nektere manje. Razun S a voj co v, ki so Francozi po rodu in po jeziku, so vsi Sardinci ltalijani; vsi sploh so katoliške vere. Sedanji kralj Viktor Emanuel 11. je rojen 1820 in kra-Ijuje od leta 1849, in ima v miru 50,000, v vojski pa 100,000 vojakov, kterih si je pa za sedanjo vojsko blizo do 200,000 nabral; na morju ima 28 ladij s 436 kanonami. Dopisu Iz Krasa 30. aprila. P. K. — Naj Vam povem, kako se kaj godi z zasadbo d rêvés na Krasu. Pred vsemi drugimi najpridniše so sledeče občine (soseske) v komen-skem kantonu. Sčerbina je nasadila 500 drevés, Ga-brovica 400, Pliskovica 300, Voleji grad 600, Šuta 300, Preserja 100, Juvanji grad 150, Klanec 100, Sela 250, Vojšica 400, Gorijansko 800, Man-hina 200, Tomašovica 200, Št. Polaj 500, Lipa 200, Tomnica 400, Ko men pa 2000, — skupaj tedaj 7400 dreves. Komenski kanton šteje okoli 14060 duš in ima 39,179 oralov sveta. Potem takem pride na dva cloveka eno drevó; in na vsacih pet oralov sveta tudi eno drevó. To sicer ni ravno veliko število, — vendar ako se pomisli, da se dosihmal ni skor nič storilo, je pervi zacetek vse hvale vreden. To drevje se je večidel na občinskih pašnikih in pa ob stranéh cest, kakor srenjska vlastnina. posadilo. Lahko pa rečem, da je ljudstvo v tem kantonu sèm ter tjè tudi na svoje lastne prostore več kakor še enkrat toliko drevés posadilo. Da so se soseske zasadbe drevja pridno poprijele, gré posebna hvala komenškemu predstojniku, gosp. Alojziju Polaj u. Občine proti kon-finu Sežanskega kantona so se pa slabo obnesle, ker se niso še delà poprijele kakor gori omenjene, ktere so si ali nove drevesnice napravile ali pa stare po moči zboljšale. Drevje, ki so ga imenovane soseske sadile, je: brest, akacija, topolka in murva. Gospod A loj z i Polaj je srenjčane Ijudomilo nagovarjal, da naj se občne zasadbe drevés, kar je moč, poprimejo, in res nektere soseske so letos več storile, kakor bi bil kdo le misliti mogel; mladih drevésc so toliko skup spravile, akoravno nimajo drevnih sadišč, da je res se čuditi. Ravno tako zasluži tudi to, kar je gosp. Polaj za ka pni ce storil, očitno pohvaljeno biti. Na Krasu,, kjer rado vode primanjkuje, so kapnice še preveč bele vrane; nahajajo se le pri bolj premožniših kmetovavcih, po vaséh se komaj ena ali k večjemu po dve najdete. Drugi vaš-čanje, kteri nimajo kapnic, morajo dostikrat, posebno pa o poletnem času in zlasti v veliki suši, vodo iz luž ali kalov, kakor jim po navadi na Krasu pravijo, voziti, ki pa še celó za živino ni dobra in zdrava, tem manj pa za ljudi. Občnih vodnjakov ali štirn imajo Krašovci prav malo. Od leta 1854 pa, kar je gosp. Alojz Polaj za predstojnika v Kom en přišel, se je, kakor se sliši, na njegovo spodbujevanje že kakih 20 občinskih štirn po vaséh napravilo, ali jih pa še zdeljujejo. Kdor pomisli, da je naprava štirn v kamnitih krajih silno težavna, se ne bo čudil, da prizadene vasčanom ena do druge po 800 do 2000 gold» stroškov, in ker se to brez vse sile napravlja, gré zastran tega hvala gosp. predstojniku pa tudi vasčanom. Iz Ljubljane. Ko je mestnega predstojnika namestnik gosp. Guttman v poslednji seji novo izvoljene odbornike gospode: Bamberga, Horaka, Hudovernika, Krišperja in dr. Nik. Reherja mestnemu zboru naznanje dal, je bral osnovo pisma, ktero naj, gledé na sedanje nevarne čase, mestni odbor, kot namestnik ljubljanskega mesta, presvit-lemu Cesarju po izgledu drugih mest v zagotovilo nepre-makljive udanosti pokloni; pismo je bilo brez premembe poterjeno in verh tega je bilo pet mestnih odbomikov iz-voljenih, kteri naj bi pismo Njih Veličanstvu na Dunaj nesli. — Vodstvo d u n'a js ko- teržaške železnice naznanja, da še dalj časa ne bo mogoče blaga proti Terstu po železnici pošiljati. — C. k. deželno poglavarstvo je dalo na znanje, da se iz krajnske dežele potřebuje 300 težkih, 200 pa lahkih vprežnih konj za armado. Ker visoka vlada želi, da bi se teh 500 konj, če je mogoče, iz proste volje za prodaj ponudilo in bi potem treba ne bilo po novi postavi ravnati, ktero smo v današnjem listu na pervi strani razglasili, je si. deželno poglavarstvo oklicati dalo, naj, kdor ima takih konj, na štempljanem (30 nov. krajc.) in zapečatenem pismu svojo ponudbo do 12. tega mesca deželnemu poglavarstvu v Ljubljano posije in pové: ali ima težkih ali lahkih konj na prodaj, in s čim more porok biti, da bo svojo ponudbo tudi res spolnil. Sedanja cena za težke konje, 15 pesti in 2 pavca visoke, od 5 do 10 let stare, močne in dobre postave, je na 200 nov. gld. določena, — za lahke, 14 pesti in 3 pavce visoke, od 5 do 10 let stare, pa na 130 nov. gold. Če ima kak konj le kakošno malo napako, ne bo zavoljo nje zaveržen, če je le za rabo popolnoma pripraven. Čigar konji se bojo vzeli, jih mora v 4 ted nih po sprejeti ponudbi pripravljene imeti. — Dunajské novice pišejo, da ustanovniki nove akcijne družbe, ktera bo prevzela slad kom i ci (cukrofabriki) v Ljubljani in Gradcu, bojo 11. dan t. m. napravili zbor v pisarnici Arnstein-Eskelesovi na Dunaji, da se bo ta družba popol- 143 noma ustanovila in s eedanjimi lastniki imenovanih slad-kornic pogovorila, kako in kaj. Iz Ljubljane. Svitla nadvojvodinja Šarlota, gospa nadvojvoda, lombardo-beneškega general-governêrja Mak- B i mi lij an a Ferdinanda biva od ponedeljka v Ljubljani. — C. kr. ljubljanski telegrafní vrad naznanja z raz-glasom od 2. t. m., da ne prejema nobenih privatnih naznanil vec, da bi se po telegrafu dalje pošiljale. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Vojska na Laske m se je začela. Cesar iz Dunaja od 28. aprila naznanuje svojim narodom ta začetek takole : „Mojim narodom ! Sosedno kraljestvo Sardinije napada svete pravice Moje krone, in neoskrunjeno cclotnost cesarstva, Meni po Bogu izročenega več let sem, zlasti pa v zadnjem času z neznano prederznostjo. Dal sem zato Svoji zvěsti in junaški armadi povelje, da tacemu eo-vražnemu počenjanju konec naredi. Spolnil sem s tem težko, pa neogibno vladarsko dolžnost. Z mirno vestjo morem oči povzdigniti k Bogu Vsegamogčnemu in podvreči se Njegovi sveti sodbi. Brez strahu izročam Svoj sklep pošteni raz-sodbi sedanjih ljudi in prihodnjih rodov; za gotovo vem, da ga bodo Moji zvesti narodi poterdili. Ko je pred več kakor desetimi leti ravno ta sovražnik, s prelomljenjem vsake mednarodne pravice in vojaške šege brez vse prilike, samo s tem namenom priderl v lombardo-beneško kraljestvo z armado svojo, da bi to deželo pod se spravil, ko ga je moja armada po slavném bojevanju dvakrat pobila in zma-gavcu v roke dala, bil sem velikoserčen ž njim ter mu podal roko v spravo. Le za palec ne si nisem prilastil od njegove zemlje, nisem se dotaknil ne ene pravice, ki gré sardinski kroni med drugimi evropejskimi narodi; nisem si izgovoril nikakega poroštva za to, da bi se enak napad več ne zgodil; v roki, ki sem jo odkritoserčno podal v spravo in ki je bila přejeta, sem edino iskal takošnega poroštva. Miru sem prinesel v dar kri, ktero je Moja armada prelila za čast in pravico Avstrije. Za tako prizanesbo, kakor pač zgodovina ne izročuje enacega izgleda, je Sardinija odgovorila s tem, da je brez odlašanja začela sovražne delà in da to od leta do leta huje z vsemi pomočki nezvestosti in s šuntanjem mir in srečo Mojega lombardo-beneškega kra-Ijestva spodkopava. Dobro vedoč, koliko sem dolžan miru, temu predragemu blagu za Moje narode in za Evropo, pre-nesel sem poterpežljivo tudi to novo sovražno počenjanje. Se nisem zgubil poterpežljivosti, ko je nasprotnik velike naredbe, ktere sem v zadnjem času, prisiljen po nezmernem šuntanju in draženju ob mejah Mojih laških dežel in v sredi njih, ukazal, za varnost teh dežel, na novo porabil za priliko, svoje sovražno počenjanje še huje nategniti. Ker so prijatelske velike deržave za ohrambo mirú svojo dobrohotno posredstvo začele, sem radovoljno poprijel in přivolil, pristopiti h kongresu (shodu) petih velikih deržav. Stiri člene, ki jih je kraljevsko-velikobritanska vlada za podlago pri posvetovanji kongresa nasvetovala in Moji vladi izročila, sem vzel pod tacimi pogoji, kakor so le utegnili delo pravega, odkritoserčnega in terdnega miru pospešiti. V svesti, da se od strani Moje vlade ni zgodilo nič, kar bi bilo moglo tudi najmanjšo priliko dati k razdoru mirú, sem pa ob enem tudi tirjal, da naj pred vsem orožje od sebe dene tista dežela, ki je kriva sedanjih homatij in nevarnosti vojske. Ko so pa prijatelske deržave silile, sem zadnjič přivolil tudi v občno razorožbo. Posredstvo se je razderlo za to, ker je Sardinija v to razorožbo le s takimi pogoji dovoliti hotla, v ktere se nikakor nisem mogel udati. Potem takem ni ostalo nič druzega za ohranitev mira kot le-to: Tirjal sem neposrednje od kraljevo-sardinske vlade, da naj zmanjsa svojo armado do tistega števila vojakov, kolikor jih ima ob času mira in da naj razpusti dobrovoljce. Sardinská vlada ni hotla tega storiti: Zato je došel r tišti dan, kjer ima samo orožje še razsojat veljavo pravice. Zaukazal sem Moji armadi, da naj stopi naprej v kraljestvo sardinsko. Znana Mi je dobro velika pomemba tega zaukaza, in če so Mi kedaj vladarske skerbi bile težke, je to gotovo sedaj. — Vojska je božja siba za ljudi; serce se mi trese, ko vidim, da zuga zadeti življenje in premoženje tavžent in tavžent Mojih zvestih podložnikov; kaj dobro čutim, kolika nadloga je vojska ravno sedaj za Moje cesarstvo, ktero se znotraj redno razvija in bi za to potřebovalo mirú. Vendar molčati mora serce vladarjevo ondi, kjer še samo čast in dolžnost imate govoriti. Na meji stoji sovražnik z orožjem v roki v zvezi z občnim puntom in odkrito žuga, da hoče Avstrii vzeti nje laško deželo. Francozki vladar, ki se s praznimi zmisliki in pretvezarni vtika v mednarodne uravnave razmere laškega polotoka, ga podpira in mu za to pošilja svoje vojake, kterih je že nekaj prišlo čez mejo v sardinsko kraljestvo. Bridke ure je že imela krona, ktero so Mi brez madeža zapustili Moji prededi; slave polna zgodovina Naše domovine* spri-čuje, da je Božja previdnost že večkrat, ko so hotle megle prekucije za najvišji blagor človečanstva nevarne svet pokriti, vzela v roko meč avstrijanski iu jih je razkropila z njegovim bliskom. Zopet bo kmalo ura bila, kjer bodo, kakor se kaže, ne samo posamni puntarji, marveč tudi pre-fctoli svetu trobili prekucijo vsega, kar je doslej veljalo. Ako toraj prisiljen meč v roke vzamem, blagoslovlja ga to, da je bramba za čast in pravico Avstrije, za pravico vseh narodov in deržav, za najsvetejše blago človeštva. Vas, Moji narodi! ki ste po svoji zvestobi proti dedni vladarski hiši izgled vsem narodom celega sveta, pa kličem, da ste Mi na pomoč v ti vojski tako zvesto, udano in ra-dodarno kakor vsigdar in od nekdaj ; Vaše sine, ktere sem poklical med vojake Moje armade, po vojaško pozdravljam Jaz, armadni gospodar. Ponosno gledajte na-nje, v njih rokah se bo slavno vzdigoval kviško avstrijanski orel. Naša vojska je pravična. Pričenjamo jo srečno in zaupno. Upamo, da v tej vojski ne bomo sami. Deželo, v kteri se bojujemo, je močila tudi kri nemških bratov, ta, zemlja je njih varna bramba bila in ostala do današnjega dne; v nji so pre-kanjeni sovražniki nemške dežele večidel začenjali svoje zvijače, ko so mislili nemško notranjo,raztreti. To nevarnost čutijo tudi vsi nemški kraji, od hišice do prestola, od meje do meje. Kakor vladar deležnik nemške zveze go-gorim, ko opominjam na splošno nevarnost, in omenjam tište slavne dneve, v kterih je Evropa po povsótnem nadu-šenju zadobila svojo svobodo. Z Bogom za domovino! — C. kr. minister unanjih uprav je vsem cesarskem poslancom pri unanjih vladah poslal ta cesarjev razglas, zraven tega jim je še v posebnem pismu razložil bolj natanko uzroke in začetek sedanje vojske. V koncu tega pisma pravi, da je Avstrija konservativna vlada, v kteri so vera, z godovi nsko pravo in šege svete; kar je v narodnem duhu ljudstva žlahtnega in pravičnega, spoštuje, varuje in vaga z vago edine pravice. V avstri-janskem cesarstvu bivajo narodi raziičnega rodu in jezika ; cesar jih objema vse zenakoljubeznijo in njih zedi-njenje pod presvitlim cesarskem prestolom je koristno vsem evropejskim narodom. Tirjati, da bi se po narodih nove deržave napravile, je najnevarniša vseh domišlij; kaj tacega tirjati, se pravi zgodovino vničiti itd. itd. — Presvitli cesar so 27. aprila armadi, ktera pod vodstvom f. z. m. grofa Gyulai-a na Laškem stoji, poslali posebno pismo, v kterem ji pravijo, da Avstrije pravico izročé najboljim in najzvestejim rokam svoje verle armade. „Pojdite z Bogom in z zaupanjem svojega cesarja v boj!" se glasijo poslednje besede tega pisma. — Po telegrafnem naznanilu vojskovodja, grofa Gyulai-a, je naša armada v petek 29. aprila popoldne pri Pavii čez reko Tičin na sardinsko zemljo stopila. Tako se je začela še le ta dan vojska. Vse tedaj, kar se je že poprej go- 144 vorilo od bojev, ni res. Dalje se doslej se ni nié slisalo. grofa Gyulaja izroeena. Benedke in Verona so v Drugo telegrafično naznanilo grofa dá vediti, da je njegova glavna armada pri Beregnardo in Pa ví i na sardinsko zemljo prišla za sprednjo četo, ktera je že 29. aprila čez Ti čin šla. Druzega se ni Gyulai-a od 2. t. m. obsednj stan djane. mestnega Iz Ceskega. Iz Prage. 27. aprila so sli odbornik! odbora in kupčijske in obertnijske zbornice na nič novega. Dunajski časnik „Presse" naznanja sicer po tele grafnem naznanilu iz Berna to, da so cesarski pet sar-dinskih bark na vélikem jezeru zajeli, al so bile aprila oklic Dunaj, presvitlemu cesarju pismo udanosti prebivavcov pražkega mesta izročiti. Iz Italije. Iz Sardinskega. Kralj je razpisal 28. svoji armadi, s kterem pravi 9 da zani pa te barke vojne ali kake druge, ne pové čuje Avstrija s tem, da tirja, naj položi sardinska armada Grof Gyulai je, ko je cesarska armada na sar- orožje iz rok, kralja in narod. V sklepu pravi: „Naprej dinsko zemljo stopila, razglasil oklic prebivavcom tistih zmagi! Svoboda Italije bodi nase banderoia u krajev, da je porok s svojo besedo in z možkim obna- naš klic v boju! šanjem cesarske arinade, da bo ona last inpremoženje — Kralj je izvolil svojega sina, princa kari nj a n- vsacega varovala in spoštovala; da cesarska armada ne skega za svojega namestnika, dokler vojska terpí pride kot sovraznik, in da ne bo dolgo, da sami cesarske svoje rešenike imenovali. bodo Sardinci Francozka armada prihaja po morju in čez 13 regi mentov je bilo do 1. t. m. V ze na Sardinském. tega Francozki poslanec na Dunaju je pervi dan — Iz Toskane. V Florenci so se vojaki spuntali. mesca to mesto zapustil in se v Pariz vernil; naš Puntarji so dali vladarju na voljo, se s Sardinijo zediniti poslanec se pa vsaki dan iz Pariza pričakuje, ker odsihmal ali pa se vladařstvu odpovedati. Vladar je zapustil 28. aprila ni nobene prijatelske zveze več med našo in francozko vlado, svojo deželo in šel v Bolonjo. Tudi v Masi in Kar ari Kot n a sled ek sedanje vojske je ministerstvo dnarstva okliealo sledeče nove postave: 1. Dunajska banka je za-časno odvezana svoje dolžnosti, zmenjevati nove bankovce za srebernidnar i 2. C o 1 n i n a ? teht « n i n a, p e c a t n i n a in b o 1 e t n i n a se morajo prihodnje spet le vsrebernini plačevati ali pa z zapadenimi kuponi narodnega posojila; 3. za 200 milijonov gold. nov. dn. pri dunajski banki na posodo vzeti, ktera bo bankovce po pet gold, izdajala; porok za to posojilo je deržava dunajski banki z zastavljenimi deržavnimi dolžnimi pismi; 4. od kuponov obligacij se bo dohodni davk jemal kar pri tistih kasah, pri kterih se bojo kuponi izpla cevali. Ta davek je po 5 od sto določen ? to je i 5 novih krajcarjev od goldinarja. Kar pa se tice kuponov narodnega posojila, kteri se izplačujejo v srebru, se morajo trideset dni pred cesarski kasi napovedati in izročiti. Pervi dan tega mesca je tista družba, ktera je cesarske železnice kupila, te železnice v svoje gospodarstvo vzela. Dunajski mestni zbor razglaša željo, naj se na pravilo kerdelo prbstovoljcov j kteri bi se pridružili cesarski armadi V ce bi sila bila. Sila veliko se steka na Dunaji tudi da rov deržavi v pomoč. Nadavk ali ažijo srebra je sopet poskočil na 30 gold, od sto in še vec. Razglas vodstva južne deržavne železnice od 27. aprila naznanja, da se od 29. aprila do 9. maja po tej železnici nikakoršno blago ne bode prevaževalo in da se tudi voz za ljudi ta čas ne bo toliko vozilo kakor sicer. Dunajski mestni odbor je z ozerom na se- danje politične razmere 26. aprila enoglasno sklenil, presvitlemu cesarju pismo izročiti, v kterem izrekuje v imenu mestnih prebivavcov svojo udanost, nepremenljivo zvestobo in radodarnost za pravice prestola in za čast domovine. Superior usmiljenih sester v avstrijanskem cesarstvu je prosil, da bi se imenovanim sestrám přivolilo, streg le. k armadi iti, da bodo ranjenim vojakom Iz Tersta. Zavoljo sedanjih okoljšin je dalo c. k. poglavarstvo vediti, da so od 2. t. m. mesto Terst z okolijo, go riško in pazensko okrožje v vojske nem stanu in da so vse gosposke vojaškim poveljnikom v vseh rečeh podveržene, ktere se tičejo ocitnega pokoja. Iz Lonibardo-Beneškega. Iz Mon ze. V noči med 22. in 23. aprila so přenesli železno krono od tod v je punt Iz Napolitansk Kralj je nekoliko odleglo V Paler mi na siciljskem otoku je bil punt; bere se i da so tristo nepokoj Iz R Rimu Časnik hud íev zaperli. Govorilo se je, da se je v ze punt unel in da je papez v Gaet tudi v bežal. „ Pais" s? v pravi ? da to ni popolnoma res. čez Iz Svaj goro Ce Iz B ? debel F S še ïozi imajo težavno pot leží in 4000 delavcov jim mora gaz delati. Iz Nemškega. Iz B dan je bilo v an gležk ih v D. A. Z a • v pise Uni an^rležkem parlamentu » ladij govorjenje, da je vec jadransko morje namenjenih. Prepričani smo, da bodo angležke barke v to morje jadrale, in sicer ^■■■■■IHMliiHHBHHlBriMH kaj am toliko, kolikor jih bo treba. Ne govorimo pa tù o tem, ima angležka vlada na jadranskem morju opraviti, pak govorimo samo zavoljo Tersta samega; v tej zadevi pa vojska rečemo: Ako přiletí le ena kro Terst, je že poved nemški zvezi, ktera se ne bo pomišljevala t svojo dolžnost na Raj storiti Da se tudi še v sedanjem težkem času Ijnd ne manjka, kteri imajo posebne muhe v glavi, pričuje to-le: angležko do Dva berolinska špekulanta sta poprašala neko smertno zavarovavnico, ali bi življenje cesarja Napoleona za 100 tavžent goldinarjev hotla zavarovati in koliko bi imela za to plačati. Zavarovavnica jima je odgovorila, da se v to ne mor udati dokler ne pi v to tisti sam y čigar življenje se ima zavarovati Iz Cerne gore za vojsko pripravlja; slanci iz Hercegovine n Nord u t v pise da se knez D dan na dan prihajajo pisma in po Iz Francozkega. Cesar Nap je brati i 10 t. m. k armadi in v T pojde sedem adjutantov in šest ordinančnih oficirj njimi je tudi princ Joahim Murat imenovan. se bo, kakor podal ; z njim 3V. Med » Constitutionel • y Carigrad punt začel. pise ? da ni res, da bi se bil v Iz Angležkega G i b r a 11 in v Vlada pošilja sila veliko střeliva v dzemeljsko morje. • Časnik „Morn. Herald" pravi, da za ni res, kar se o zvezi Francozov z Rusoi ve da in Da ncom gotovo * govori spada drajo V to versto zmišljenih reči morebiti tudi ta novica že da na jadransko morje in proti Terstu ja-merikanske vojne ladje, Francozorn na pomoč. je slišati, da ima Iz Portugalske Iz Li z a b Man t ovo. Ljudstvo je bilo pri tej priložnosti mirno in ondašna vlada namen, de m an te, kteri so njena last, pro pokojno. Za čas vojske je vsa civilna in vojna oblast dati in s temi dnarji portugalske deržavne dolgove poplaćati Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blainik.