Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki« Telephone: CHelsea 3-1242 Kwnttrd a* Srroiid Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at> New York, N. V., under Act of Congress of Marrh 3rd, 1879. ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NAROD A" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Izvzemši sobot, nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima :: ^ No. 234. — Stev. 234. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 9, 1940—SREDA, 9. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII J. V AZIJI PRETI KRIZA Amerikancem naročeno odpotovati iz Azije; Izvoz pšenice vstavljen; Angleški poslanik ni odpotoval —To so znamenja bližajoče se krize Delavske vesti: ItAZSODBE NLRB SO MERODAJNE Pri Bethlehem Steel najbrž ne bo generalnega štrajka. — Kršilci delavske postave bodo izgubili vladne kontrakte. — Odgovor Jacksona. Nedavno -o jeklarji zapreti-li s stavko B«:i!leiiem Sieei Bridges svari delavske I Corporation, naj ski < 1 riržbi Angileški poslanik Ioni Lo-1 liia ti je v ."era j tuLznanil, tla da ameriška pšenica ali moka, preprečiti mu j«1 njegova vlada v Londo- ki prihaja v kitajska pristani nu naročila, da ostane na svojem mesu v \Vne je j ob takih priložnostih pritožila ]>i*i višjem sodišču ter nadaljevala s svojimi, delavstvu ■ sovražnimi taktikami. je prišel iz Bele hiše, rekel, da j kajti te tri države nimajo noje predsedniku kot svojemu j henih nasprotujočih si intere-vrhovnemu poveljniku samo po | rov. \ strateškem pogledu bi ročal glede pripra\ljenosti \-«j-jhila zveza mogočna, ker bi i-. ne mornarice. 1 mela ključ k trem kontinen- | Admiral Leahy pa jo rekel, jtom. Štela bi 7 N00 mili- da se je pred s govarjal slino o Porto Ricr«. ednikoin raz-p"ložajn na japonska Zeli kitajsko v zvezo Na konferenci nili irovertierjev provinci jal-je imel ja- jonov ljudi ter bi imela v svojem območju večino svetovne produktivne sile. V moralnem oziru bi bila neporazna. Kaj kmalu bi >e ji pridružili vsi razsodni narodi. Browder je zahteval, naj bi Združene države zasledoxale razsodno vnanjo politiko.Stran >tati v Beli h*>i dalje kot pri-j hodnja št iri leta. j — ('e bi imel predsednik v sebi diktatorske :':ilo, bi nikdar ne čakal dolgih sedem let. Hitler je čakal štiri leta. Mussolini niti tako dolgo. — Roosevelt se le zato zavzema za tretji termin, ker zahteva narod, naj bo v tem u-sodneni času <»!> državnem krmilu izkušen mož. .laz dobro poznam njegove namene in vem, da bo tretji termin njegov zadnji termin Iekes je nato omenil republikanskega kandidata Wendella L. Willkieja, ter ickel, da možak precenu ju je svoje zmožnosti. Drugače namreč ni mogoče tolmačili njegove izjave, da bo kar preko noči preskrbe I lijouov <*<»<»v t i -<»«'- "»«-!>. Da bo Willkie takoj po -voji vselitvi v Reio hišo preskrbel milijonom nezaposlenih delo, je precej drzna trditev. V Heleni, Montana, je reke! demokratski podpredsedniški kandidat Henry A. Wallace, da obljubljajo republikanci dvigniti blagostanje dežele potom večjih finančnih manipulacij, ne pa potom počasne in zdra\e obnove trgovskega živ-i ljenja. — Zadnji dvajset let nas je menda izučilo, — je dostavil. Nadalje vzhodno rvi vrsti evropskega in ameriškega kapitalizma in se Položaj v Evropi Odkar se izvršuje tiurodno-obranrbni program, je pa v veljavi določba, da morajo biti koiupaniji, ki kršj delavsko postavo, olimot da ima Bethlehem Steel i 'corporation za t i s or milijonov dolarjev vladnih kontraktov, bi bilo nekaj samopos'ebi umevnega, da se b» najstrožje držala vladnih odredb. Obtožnica ('[() pa dokazuje, da se jih ne drži, in ba> vsledtega sta Joint L. Lewis ter Philip Murray, znana delavska vodit *lja. po konferenci s 125 okrajnimi zastopniki ( T( >, prosila ircnoralnega prav-dnika Jacksona, naj v tem po-krilo republikanske P<>ja*ni vladno stališče, ki faktično stranko Sidney Hillman, zastopnik ;delavstva narodiio-oibrambni ! j komisiji, je sporočil, da mu je generalni pravt'nik Jackson pisal naslednje: — Prosili sle nas za poja- Na državni konvenciji do \ San Diego, ('al., j<- g«»vorii tudi znani delavski voditelj m* Wagner-; Harry Bridges, katerega In. tave. Proti jo deportirati, ker je bil >v•»-jceasno baje član komutu-t a'-m-stranke. Rekel je, da oboisti nenoho ma rijejo in skušajo razkriti kak sno podtalno nj ' kompaiiijskib unij. Bridges svari nnijc |»rt 1 prevnetim politienitn nde j^tvo-vanjent, češ, da bi pri tem u-tegnile pozabiti na gosp"«lar-sko borbo. Konvencija je ravrnila i*e solucijo, naj člani podpirajo pri prcdsedniškli v-litvali predsetlnika Roosevelt a. je trdil Wallace, da j1 ne pozna probie- Delavstvo naj bo zastopano Textile Worker- rni«>n. < IO naj bo v vseh kraje vitih draf'-[iiih uradih za^topaito tudi or j ganizirano delavstvo. ni'»\- antenskega zapada. Organiziranje Fordovih delavcev vio- ike ter o Nemci do sedaj izgubili okoli bolX) aero- lavcc -v delavsko orirauizaci- naj z veže z Japonsko, Nemčijo in Italijo. "Kadar bo t'jankajšekova vlada spoznala," je rekel Ma- beucga problema. — Naša razsodna pelitika ]>a more temeljiti edi-nole na prijateljstvu in tesnejšem sodelovanje med našo 00. Poleg tega vnanja sploh največji zračni napad, j pa so Nemci tudi izgubili ki ga je še kdaj doživel Lon- 13,500 letalcev, katera izgutba don. Okoli :JU okrajev Lciido-jje mnogo večja kot pa vred-' na je bilo zelo poškodovanih in ! nost aeronlaiiov. treh držav, ki ima nalogo pre- ■ To bi se dalo doseči, četudi je prečiti, da bi iz evropske voj- Amerika izdala Kitajsko s ne nas-tala svetovna vojna, in tem, da je preskrbovala Ja-zgraditi nov svetovni red, te- ; po-usko z vojnim materijalom. daj sem prepričan, da bo vlada rzprevidela, da l>o za njo modro, uko podpira zvezo in Nadalje je dokazati, da j;* setletjih skušala skušal Browder l* \ zadnjih de-Vnierika ve- sodeluje z Japonsko za vstvar-1 dno prilagoditi svojo vnanjo ienje večje vzhodno-azijske so- - ----- lidarne sfere, me^to, da še da- lje dopušča, da se pobijajo nedolžni ljudje in še dalje igra vlojjo v prvi vrsti evropskega in ameriškega knpializma." Dalje je rekel Macuoka, da Japonska no mara prepira z ndbeno državo, da pa mora cuoka, "pravi namen zveze j želo, Kitajsko in Sovj. unijo, bombardiranih je bilo poleg tega še 70 okrajev po celi Angliji- Dopoldanski napad se je pričel ob oimili, ko so bile uli-' ce polne ljudi, ki so hiteli na 1 delo. Pri tem napadu je bil zadet i>us, ki je bil poln ljudi. Vi gornjem nadstropju busa so bili ubiti v-i potniki, med nji- i mi tudi princesa Katarina (ia-licin, prijateljica vojvodinja j Windsorske. Ubit je.bil tudi sprevodnik. Princesa je bila zaposlena v POSLEDICE HORNERJEVE SMRTI lllinoiški podgoverner John H. Steele je začel upravljati državne zadeve. — Gov. Horner je umrl po štiriletni bolezni. Iz Winnetke, 111., poročajo,." da je umrl po štiriletni bolezni službe. Državni uradniki ga v dobro zastraženi palači °b niso hoteli priznati. Nekaj ča-Michiganskem jezeru go ver- sa se je pregovarjal ž njimi in tier Horner. Z njegovo smrtjo jih prEpričeval, ko je pa ojm-j-e j«* končala dolgoletna borba zil, da so vsa njegova prizade-med illiitoiškinti demokrati, vanja brezuspešna, je opustil PodgOv ernerju Johnu 11. Steele svoj namen. Fe je naposled izpolnila vroča i Žili se, da bo Steele kot go- politiko angleški politiki, m če ni bilo drugače, je angleško politiko enostavno posnemala. — Angleška politika, — je poudaril, — je pa vir skoro vseh katastrof v Kvropi, Aziji in Afriki. Angleška politika 'cenzurnem uradu na pošti. Prej je namenoma opravila Hitler-| je živela v Franciji, toda je ja k moči in mu .pomagala obo j polbegnila v London, ko so roževati. Zdaj, ko je Hitler Nemci zasedli Pariz, dvignil orožje pr«ti Angleškim otokom, Angleži seveda obžalujejo svoja prejšnja početja, toda za kes je zdaj že p rep »zno. Hrvatski naciji zaprti Neko poročilo iz Zagreba naznanja, da je bil aretiran odvetnik dr. Junij Veselic, ki je pred dvema mesecema vsta-novil hrvatsko narodno socija-listično stranko. Obdolžen je bil, da je razširjal protidržav-ne spise. Z njim je zaprtih tudi 5 njegovih tovarišev. iitilo, kaj naj sr- zir"di z delo dajalcem, ki ga Delavski urad u!l' J" obtoži kršenja AVagnerjeve po-1MK'i,iat'! K ^ »diium ter p: -vz. stave. O tem bomo sestavili j l' n;iracije nanram delavcem bo sooročena Delavskemu upadli V slučaju obsodbe bodo zahtevali delavci, naj vlada prekliče korporaciji kontrakte. To bo menda iztreznilo Bcfhieln-m Steel Corporation. Napad na komunistični glavni stan Tudi Angleži napadli Angleški letalci so včeraj ves dan s podvojeno silo bombardirali nemške postojanke, letalske in mornariške, od Mec-klenburga do Pieardv, pošto- želja iu je prevzel državne vajeti. Svojeeasno sc je bil Steele proglasil za guvernerja, ce«, da Homer ni zmožen \Tiiti venter gospodaril z močno roko. Precej državnih uradnikov bo moralo poiskati delo drugod. Demokratje so v Illionisu že osmo leto na krmilu. Cuntralni odbor kemunisti-j janke čne stranke v Mehiki poroča, Dover ju, železniške postaje, da je vdrlo v komunistični tovarne za aeroplane in voja-glavni stan večje število za- £ka taborišča ob liolandski oba-krinkanih mož, ki so ranili tvi li. uradnike. Napadalci so nato Hud dan ie imel tudi Ber-pobegnili, ne da bi kaj odnesli lin, kajti angleške bombe so s seboj. zadele tri elektrarne, tri želez- Dasi je bila policija takoj ob- niške postaje in muiiicijsko veščena, niso policisti aretirali tovarno netlaleč od uliee Unter nolbenega napadalca. iden Linden. Himmler odpotoval v Madrid V Madrid je dospel Hein-ricli Himmler, načelnik nemške policije. Baje bo pomagal organizirati špansko državno stranko, ki bo znana pod imenom "Falanga". Kazen nje ne bo smelo biti na Španskem nobene druge politične stranke. V Madrid bo prišel te dni tudi italijanski maršal de Bono. Moley in vojna Raymond A. Moley, ki je bil težkih topov nasproti svoječasno Rooseveltov sveto- valec, zdaj jo pa v Willkije-vem taboru, je rekel, da so se Združene države bolj približale vojni kot bi se smele. — Za Willkieja sent zato, — je izjavil, — ker bo AVtllkie po mojem mnenju spretneje vodil a-meriško v*nanjo politiko kot jo je vodil ali ko bi jo vodii Roosevelt. jo. Pnija je napravila naslednji nači t: "Na o radio pozivali P'ortlove delavce, naj se pridružijo k organizaciji il'nija bo začela izda'ati te den.sko gla-ilo, namenjetri izključno Fordovim uslužbencem. ■Časopisi, letaki in govorniki | bodo p: jasn ievali javim-ti. ■ p'>d kakšnimi pogoji in v kak--T1 ili okoliščinah se izd litje jo Raketirstvo v uniji i Fordove kare. I AVidntairu j« pove*-il to . d Štirim članom bivše Al Ca- j,govorno delo izvršilni odbor ponove gauge so je posrečilo 1 riO. Časnikarjem, ki o vpra-doseči odborniška mesta v či- \Za]\m ?.0 se j« buti štrajkov. je kaški uniji bartenderjev. Vse Widman odvrnil: njihovo delo je bilo izsiljevati j V prej miroval, dokler,,bi od Ta do 9.*> eontov n-\ nro. ne iztrebi iz podrejenih orga-1 za'-btziio t»-i f*h liizacij vseh raketirjev. vslerju o« $1.12 do $1.3« na uro. 1,700,000 inozemcev se Musoiini bo v četrtek je registriralo j govoril v Padovi Justični department je s|>o-ročil, dit se je do prejšnjega petka registriralo 1 miljon (iiH) tisoč inozemcev. Registracija se je začela 26. avgusta in bo trajala do 2G. decembra. i Kot pravi neko poročilo iz Rima, bo Mussolini v četrtek imel v Padovi govor, v kaU-I rem bo najbrže nekaj povedal I o svojem razgovoru s Hitler-• jem na Brenner ju. •'GLAS NARODA" — New York Wednesday, October 9, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 GLAS NAHODA (VOICE Or THE PEOPLE) 99 M Owned end Published by Slovenie Publishing Cwjiny, (▲ Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupsha, See. — Piece of baaineee of tbe eorpopetlon end eddreeeee of aboye officers: 210 WEST 18tb STREET. NEW YORK. N. I. 47th Year **01as Naroda" is i?su<><] every day except Saturdays, Sundays and Holiday & Subscription Xearly $0.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.—; sa pol leta $3.—; as Četrt leta $1.00. — Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta $3.60. Za inoaemstto sa celo leto $7.— ; sa pol leta 93.60. -Glas Naroda" izhaja vsaki dan icvzemfii sobot, nedelj In praznikov. "fiUfl NARODA," 216 WEST lfUh STREET, NEW YORK, M. X. Telephone: CHelaea S—1242 Utrinki s konvencije J. S. K. J. JOŽE ZELENO. Že je minilo par tednov pot&ešil sem ga s tetn, da sem ga zaključku konvencije a če pri- k bari priklical, kjer i=mo v dra-deš v Waukegan, slišiš v pogo-jžbi enega popili. Blagajnik v vorih še v»dno o njej. kako je i točilnici pa je v potu obraza lii-bilo prijetno, drugim zopet ni to! prodajati tikete za pijačo PRIHODNJI HITLERJEV CILJ ('e zaradi viharjev in bližajoče se zime Hitler letos ne Ik) mogel d'.>sti opraviti proti Angliji, ni s tem rečen«, da 'bo miroval. Miroval ne bo, ker mu tega ne dopuščata njegova narava in njegovi dosedanji uspehi. Njegova -prihodnja zmaga mora biti izdatna ter mora napraviti mogočen vtis na ves svet. In ta zmaga mora posredno oslabiti odpor Anglije. Tej svrhi nikakor ne more služiti ekspedicija proti Gibraltarju, jm tudi ne dejanska soudeležba pri Mussolinijeveril pohodu proti Sueškemu kanalu. I speli v Sredozemlju l>i koristil v prvi vrsti le Italiji in Španski in bi do (prihodnje pomladi ne paraliziral angleške odporne sile. Nemčija bi ne bil a bistveno na nobenem dobičku, kpjti angleška zračna sila bi ne bila pri tem prizadeta in angleška blokada — to najmogočnejše angleško orožje — bi ne bila oslabljena. Hitlerjev i pogledi so obrnjeni proti vzhodu in sicer v trikot; Kiev—Odesa—Rostov, ko bi njegovi bomibni in tančni oddelki prodirali proti južni obali Črnega morja, bi Italija skrfbela za varnost južnio od Donave. Vsakdo ve, da je Rusija dobro pripravljena. Prodiranje proti Ljeningradu bi bilo skozi baltiške dežele otežkoče-no, in polegtega je treba premisliti, o Iranu, Afganistanu in v severni Indiji, polastila bi se velikih petrolejskih vrelcev ter se do bro preskrbela z vsakovrstnimi surovinami. Ko bi se ji enkrat to posrečilo, bi skušala skloniti z Anglijo "pameten" niir. Ta mir bi zajamčil Angliji nedotakljivost ozemlja, žrtvoval bi pa njem varovance in prijatelje. V zameno bi Hitler žrtvoval Italijo in njene protiangleške naklepe. Z napadam na Sovjetsko unijo skuša Hitler zrahljati anieriško-angleško prijateljstvo ter v obeh taborih povzročiti važne politične izprememlbe. bilo po volji, da je preveč oblasti v rokalh par oseb itd. Najbolj pa mislim, da so se oddahnili pripravljalni odiiori, da je vse poteklo brez kakih nepri-lik. Oni ponedeljek ho prihajale v lepili laihnih oblekah, delegat je resnih obrazov. Navzočih je bilo tudi veliko število domačih rojakov in rojakinj. Številne dolge mize od odra do vhoda vse zasedene. Pri mizi poleg odra je bil glavni odbor, župana Waukegana in No. Cbi-eaga, župnik Father Hiti. ter zastopniki raznih drugih organizacij. Chairman banketa je bil Joe Nemanioh. Narezane potice, krofi, flan-cati, sadje in grozdje je bilo na mizah že prej pripravljeno Pred vsakim gostom je bil tudi kozarec dobrega vina. Poleg mene je sedela vrhniška rojakinja iz No. Ohicaga. Vprašal [PESMARICA ""Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. .Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. ICI.IIIII1 JJIHI-'llin injju.-ili, "" • 1* 1 11 1 i i . i , i sem jo, ee se veseli sladke kap- uc bo naenkrat vee kot en od-«,.. J . ' f_ I.iuce, pa mi pove, da vina sploh ne pije. Dogovorila >va se. da bor odsoten ter se ie s tem strinjal. Po pravilih bi se isto volilo, a ker bi isto vzelo preveč časa, je imenoval delegate v odbor konvenčni predsednik. En delegat je razburjeno protestiral, zakaj se pravila ne upoštevajo, ter da je (prvič na konvenciji in da ne bo nikoli več kandidiral za delegata. Po seji smo se sestali z znanci Prevcem, Masletom iz T/ittle FaJln, N. Y.. Lanričemj, Roge-ljem in Barago iz Clevelanda. Spoznal sem se tudi s Strnišo iz Gowande, N. Y. Pri Nace Jerebu in pri bari v Nar. Domu je bil tak naval, da je bilo težko zraven priti. Par korakov od bare je nekaj delegating veselo pozdravljalo Toneta Terbovca, on pa se jim je sladko snkejal lii-hi-hi. Ze ga dobe trije delegatje, kateri o mu razlagali in dokazovali — v-ak po svoje — kaj jim piše po volji in kaj jim ne ugaja. NEMČIJA IN BOLGARSKA V trgovanju z Bolgarsko je imela Nemčija dolgo časa prednost, zdi^j ima pa v gospodarskem pogledu nad Bolgarsko monopol. Se lansko leto sta šli v Nemčijo dve tretiui vsega bolgarskega izvoza. 12 do 15 odstotkov ga je šlo v Anglijo. Zdaj pa pograbita Nemčija in Italija celih devetdeset odstotkov bolgarskega izvoza, iii politični pritisk iz Berlina postaja od dno do dne večji. Bolgarski narod je začel mrmrati. Ljudje, ki se bavijc i poljedelstvom in živinorejo, nimajo potrebne množine ma sla in maščob. Pozimi bo pomanjkanje še huje. Letos je pridelala Bolgarska 1 milijon 300 tisoč ton pšenice, kur je 300 tisoč ton manj kakor lani. Žita 'bo komaj za domačo porabo, poleg vsega je bila jaa letos kakovost pridelka izredno slaba. V Berlinu najbrž niso vpoštevaLi, kaj se je zgodilo z vrnitvijo Dobrudže Bolgarski. Predno so odšli Rumuni iz Do-brudže, so vzeli a sOboj zadnje zrno žita. Poleg domačega prebivalstva bo morala Bolgarska to zimo preživljati še 300 tisoč dobruških kmetov. Nemčija se torej glede žita ne more zanašati na Bolgarsko. Dobila bo pa od Bolgarov koruzo, ki je letos izredno dobro Obrodila. Po Bolgarski kar mrgoli nacijskih agentov, ki kupujejo odvišni pridelek. Ne samo žito in maščobe, pač ipa vse jim pride prav. Bolgari ne bodo tega prav dolgo gledali. Ce se bo vojna zavlekla v tretjo zimo, ibodo naleteli Nemci pri balkanskih narodih na odločen odpor. Pod pogojem, seveda, da že prej nc izbruhne vojna na Balkanu. (Balkanski narodi, predvsem pa Bolgari in Jugoslovani, prav gotovo ne bodo hoteli stradati samo zaraditega, da bi omogočili nacijem zmago. , zna delegat in jo Mrs. Smith iz Kast Helene, Mont.. ki je najbliže žena F rtiča rja iz Stare Šrauge. "Mrs. Smith sem jaz," mi pravi, je pa še ena istega imena iz East Helena, ter je hči omenjenega." in sem se po banketiu tudi ž njo se-tal. Izne-naden pa sem bil, ko mi pove, da mi prinaša pozdrave njenega očeta, ki je že 74 let star. Njegov oče r>tari Frtičar pa je dočakal starost 90 let ter sem ga obiskal par tednov pred njegovo smrtjo, ko sem bil v starem kraju. Po banketu je bila na redu veriga govorov. Govornike in druge je predstavljal chairman Nomanich. Najprej sta pozdravila navzoče župan Waukegana in No. Chicaga, nato pa župnik Rev. Hiti, ki je v svoj govor vpletel precej dobrega humorja. Povedal je med drugim, da mu je nekdo rekel, da je iz Ribnice. Sodeč po njegovi govorici, se dotični menda ni zmotil. Navzoči so udu navdušeno ploskali. Kolikor je meni znano, je to prvi slovenski župnik v Peter Zgaga IZ NASE NASELBINE Ijetovičarji so >e vrnili v mesta in zdaj Ujmio do pomladi zopet sami. Nič zato, saj se tudi brez njih znamo zabavali. Mestni ljudje in letoviščarji čploh naši naselbini l>olj ško dujejo kakor koristijo. Naše ženske skušajo na vleči nase vse, kar vidijo pri mestni gospodi. Letošnje poletje so si začele tako barvati nohte, da človeku ničkaj ne grdo v slast rezanci, ko jih prinese gospodinja na mizo. Namesto, <|a bi bili lepo rmeni. so krvavo rdeči. Ko pravi zvečer farmer ženi: — Zdaj bo pa treba iti mlest, — mu jezno odbrenka:—Tak počakaj vendar, da si moderc oblečeni. da bo enkrat v pravem te J pospravili i:i kadeh. Repa bova istega za moj kofe zamenjala, ti o pa ona je tudi kave samo eno šalico popila. "150 kokoši in 50 funtov nwa za banket je spekel pek Anton Žagar. Na mize so nosile brhka dekleta, katerih več sem poznal še kot otroke v kratkih krilcih. No. pa saj kratke tudi še sedaj nosijo. Nasproti nas -o sedeli aider-man Mat. Kini z ženo, predsednik Nar. Doma Frank Brence z ženo in eno delegatinjo, kateri me je Frank predstavil. "O. saj sem te takoj spoznala, ko si v dvorano vstopil." mi pravi v prijetneaii borovniškem narečju. "Pred ipar leti sem videla v "Glasu Naroda" tvojo sliko, ko ste obhajali davnost zlate poroke tete in strica na Vrhniki." Malo v zadregi sem »=e ji zahvalil za tak poklon, ter jo obenem vprašal, če mogoče po- vršil ples v obeh dvoranah pri Nace t >u. V t(^čilnk*i Nar. lV>mn me predstavi Andrej Bartel Andreju Spolarju iz (*hicaga. Spo-lar .-topi korak nazaj, me premeri s pogledom od glave do nog, nii sti-ne roko in pravi v i izrazitem dolenjskem narečju: K Ali si res ti. Jože? Kod pa te je h . . . nosil, da se ni-va že prej spoznala? Saj .«va bila pred par leti oba v starem kraju!" — Seveda mu pravim: "Saj si infcel s seboj karo. pa __ . . .. , .bi se pripeljal enkrat na Vrli- YV aukeganu. da .e posetil **v-\nlk0m„ y liagUci n>; po. nost v Slov. Nar. Donnu. S ta-1 la, z:niimlvi]l doživlja- kun nastopom si pridobi novih I .______x______i____•„ prijateljev. (Govorili so nadalje gl. pred-; sednik P. Bartel, konvenčni i r>- c< ♦ waukee. 1'is. Sarinantna uro- • jev v starem kraju. V dvorani mi predstavi znanec Mrs. Pavlo Vogrič iz Mil- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam lin Vašim Otrokom K R A NJSK0SL OVEN S K A KATOLIŠKA ^^JE D N O T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 47.;leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 SOLVEXTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% Če hoieš dobro oebi in svojim dragim, zavaruj se pri .aajMjfti, pošteni in nadsolveaini podporni orsanisadji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer so lahko savaruješ sa smrtninr, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in žensko od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svpje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5«000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še nisi t lan ali članica te mogotec in bogate katotijke podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila a zavarovalnini in za vse *uge podrsbncatl se obrnite aa uradnike in uradnica krajevnih društev K S. K. Jednote, ali pa wmi G LA V NI URAD 351-393 No. Chicago Stmt, Joliet, minois predsednik Vranirar in gl. tajnik Zhašnik. O-tali gl. odborniki so bili predstavljeni. Kratek pozdravni irovor je imel tu
  • Naroda." Oil takrat se nisem bil gori. Mimo pride Špolar. iik* pocuka za rokav in pravi: "'Pojdi Jože, greva k Nace-tu enega popit.** Tam se je je- Toda npanio, pozimi spet vse ku. Pridelke in«. grožilje že vre v i-o je dobro obnesla, prasiei l»o-do pa že pred božičem godni za koline. Nas sos«l, ki ju bil žc petnajst let v do vee, j,. fc 4|„j poročil s svojo mladostno prijateljico, ki jc »K'timlvajsef |«-t služila v mestu. X.i svatbi smo se prav dcifcro zabavali. Kmalu po poroki je začela tarnati, da poiipči ne more spati, ker njen mož vse n«»či p res Loka. Prijemlje se i>a namreč revmatizem, kar povzroča s,-veda hude bolečine. X"ge mu ma-ira, obklail-ke mu preminja, odeva ga in greje, pa v>c .-'kupaj nie ne p»i-magaJCjego\egii stokanja ni ne konca ue kra ja. Naposled je pa in vseeno pogruutula pravo zdravilo in zdaj trdno spi vsako noč. Zdravilo ali sredstvo je kaj priprosto. V -ose« In jo >ob<» ho
  • e 1 .skrbl' ^ zad^^ajo za-| I rad bo tud, gledal, da h, dust rijo in javmMj". toda če !saJ Za ******** «« j odpravljena car,:,a. kjer s* b , njegovi nasveti ue bodo vpo-števani, tedaj bo ostro nastopal proti trdovratnim, katere more zadeti tinti kazen do $5000. i tt ■ , . , , , ... I rae tr do za noben krai posel>ej dolo tTrad inia pravico preiskati govci in izdelovalci ne poslu- čene najnižje cene. ceno, vrednost in dobiček; iz-jžujejo 10 odstotnega vojnega I Urad pa ne bo prevzel nikn dajati ipravico onim, ki trguje- davka, da bi zamrli njega po- jke diktatorske oblasti ;n j<» ,M(. jo z življenskimi potrebščina- višali ceno svojim izdelkom ii: zvaii vsak državljan, da s p?> mi; določati najnižje cene; do- blagu. Urcdovatijem urada poravna ločati prodajo in razdelitev Urad posebno tudi pazi, da kak spor ter posluje kot za v o vsake potrebščine; kupovati zaradi sedanjih velikanskih j ra za kako nepatri«»tično deio. Ujeta ladja v kanadskem pristanišču KANADCI NA ISLANDIJI V neko zapadno kanadsko pristanišče so privedli 4. oktobra niMikški parnik "\Wer" ki -o ga kanadske vojne ladje zajele septembra v bližini m«*-Ui*»kcgn pacifičnega pristanišča Manzaniilo. Blago na par-Tiiku je vredno poldrugi milijon dolarjev. Parnik v viharni noči pobeg-nil iz Mairzanilla. Na odprtem ; morju je dobil kapitan signal.) naj ustavi, kar /e tudi >t:eč, da ima opravka s kanadsko obrežno st razo. Svojo /moto je opazil šele. ko >o .-e mu na krovu zapovedali kamniški mornarji naj se vda. Ipo najnižjih cenah. Urad ttnii »zdelo potrebno i\ bo v dobr -razmotriva o razpoloženju ve bit javnosti. Da bodo razmeie likanskega žitneg-i pridelka v }k> celi Kanadi čim najbolj <• Kanadi. liake, bo urad skrbel, da ne bo- "2ELEZEN OBROČ" BO OBDAJAL KANADO IN ZDRUŽENE DRŽAVE Podrobnosti sklepa skupnega obrambnega odbora. — Utrjena in zavarovana ne bo samo atlantska, pač pa tudi pacifična obal. — Japon sko svarilo Združenim državam. 1 Meti t en l so prodrli v javnost sklepi stalnega kanadsko-a mer kakega obrambnega odbora, ki je nedavno zbouyval v Halifaxu, Nova Skocija. Ob vtzdiodni obali bo ustano- Japonski ministrski predsed-nik Konove in japonski v nan ji ininirter Matsuoka, postajata v svojih izjavah glede Združenih držav čedalje bolj obje>t-na. Japonska dela najbrž po na-< vi jena obrambna črta, razpro-ročilu Hitlerja in Mussolinija, !st>rajoča se med Hall fax o m in ki sta se prejšnji teden sestala na Brenuerskeni prelazu ter u-krepala, kako naj bi Nemčija in Italija preprečili pomoč, ki jo naklanja Ameriki4! v vedno večji meri Angliji. Posledice japonskega svarila pa ne bodo za Japonsko preveč ugodne, kajti rodile bodo še te-smejo v tem pogledu na Kanado in Zdrurženimi državami. •Združene države so nedavno prepovedale izvažati na Japonsko staro železo in drugi materija!. ki se ga -goče preprečiti vsak sovražni napad v oddaljenosti 500 milj od obali. Slične odredbe bodo vpeljane tudi za za patino severoameri-^ko obalo. V doglednem časn bo Severna Amerika obdana s pravcatim 'železnim obroč jem' ki ga ne bo mogoče nobenenrn sovražniku prodreti. V začetku novembra se l>odo sestali člani obrambnega odbora v San Franciscu. Od tam bodo odpotovali v Seattle, Wash., Portland, Ore., Vancouver ter v razna druga ameriška in kanadska mesta, f'o bo le mogoče, bodo spomladi obiskali tudi Aljasko. JV bližini zapadne obali bo začela Kanada takoj graditi več novih ceKt in bo popravila stare, da bodo sposobne za prevoz motoriziranih vojaških oddelkov. V slučaju ^ potrebe bodo vse kanadske zračne linije na razpolago armadi. KANADA IMA 2E POVOJNE PROBLEME Precej kanadskih vojakov se je že vrnilo iz Anglije, ker niso več porabni za vojaško službo. — Preskrbeti jim bo treba delo in zaslužek. > (Kanada je šele dobro leto v vojni, pa se že mora baviti s povojnimi problemi, med katerimi je najtežavnejši problem vraču joči h se vojakov. V Atigli ji sta dve diviziji ka-na*fckih prostovoljcev. Nekaj jih je na Novi Fundlandiji in Islandiji. Precej se jih je že vrnilo, ker niso več sposobni za vojaško službo. Treba jim je pač prokrbeti delo in zaslužek. iMed vračujočimi se vojaki je precej ipohabljenoev in bolnikov. Bolnike pošljejo v bolnišnice, pohabljenci ki vojaki, ki jkh pošljejo iz Anglije v domovino, ne dobe ničesar drugega kakor skromen relief." f\r d oglednem času bo pa v tem oziru vse drugače preskrbljeno. Vlada je obljubila preskrbeti delo slehernemu, ki se vrne iz prekoocearfcske vojaške shržbe. (Pri tem bodo vladi po-maigale razne organizacije, posebno pa Kanadska legija. JAPONCI JEZNI NA KANADO Japonski li.sti dolže kanadske oblasti, da >o začele po taL-nitvi neniško-laško-ja}>on-ske (M)godbe kiivično ravnati z Jatpoitci, živečimi na kanadskih tleh. Posebno jih bode v oči - k lop o4»čiitskega odbora v Vancouver ju. lAkira Matsui, poslujoči ja-poiuski poslanik v Ottawi je obvestil japon>ki vnanji urad. da je občinski -vet v Vancouverjn sklenil zapreti vse japonske nižje šob , deport i rat i Japonce, ki >o >e pregrešili proti kakšni kanadski postavi, deportirati vse, ki so na sumu. da so se priselili nepotstuvnim potom, ter preprečiti novim japonskim priseljencem- v-1 op v deželo . Japonska pravi, da bo iz te-1 ga izvajala posledice, ki Kanadi ne bodo prav posebno dobrodošle. Ameriški obrambni odbor V Halifaxu. Nova Skoci ja. so -e sestali kanadski in ameriški obrambni izvedenci z uradnimi ; zastopniki Nove Fundlandije j terse posvetovali ž njimi o ob-j ramhi teiga ozemlja. Newvorski župan I.;i Guar-i lia. ki načeluje ameriškim izvedencem,. je -poročil. da delo dobro napnduje ter da bo načrt v kratkem izvršen do vseh nodrobnosti. Sovražnik, ki bo skušal izkrcati na An; :leški in kanadski oddelki -trojni«- -<» -talno na straži na Islandiji, Ui j«- dan-ka poseki na so jo Angleži zasedli takoj, ko se je Nemčija po lastila Danske. AMERIŠKI PILOTI V KANADSKI SLUŽBI Pogoji za vstop v ameriški zračni zbor so silno strogi. — Kanada skuša izvežbati 40 tisoč le- j talcev, vsled česar so ji ameriški piloti dobrodošli. Mladina-ili v ameriško zrač-1 iKer ameriški pilotje n- mo-Noviino služI k », toda pogoji za spre- rejo vstopiti v amerško ziač-Fundlaudiji. bo zadel na nepre- jem so zelo strogi. Pogoji za ] no službo, gredo pač v Kanado, magiji ve težkoče. v.-top v ameriški armadni zrač-ikjer jih sprejemajo z odprtim; --ni zbor >o iia-lednji: kandidat j rokami. moia biti samski t«-r star od 20i V-ak anu-riški pilot dobi v 300 Norvežanov se vežba v Kanadi V Kanado j<- dospelo nad mladih Norvežiinov. katerim se je posrečilo pobegniti iz naeij-skfga snžen.vtva v donvovini. V tukajšnji b ižini se bodo iz-vežbali za letalce in se bodo kot taki udeleževali na kanadski strani bojev z Nenfiei. IMATE ZE TA PRI ROČNI ATLAS? V teh Itrilirriiii rabili je vukrmi fitatrljn tlfit-\iiih vrsli palrrbrn ta pririirni ATI^VS. ki p pošljimo na-im iiaroruikoni po najnižji trni. — Naročile ga s« dane«! lo 27 bjt: biti mora državljan i Kanadi shižbo letal-keua in-! Združenili dižav imeti moriMstruktorja. Š< -t me-ecev d«»bi Kanada bo imela pol milijona vojakov lz Ottawe poročajo, da bo imela Kanada, po zatrdilu ministrstva za narodno obrambo, do prihodnje pomJadi 500 tisoč vojakov v stalni in nestalni vojaški hlužbi. . aktivni službi je zdaj lf>5 tisoč mož. Nekaj jih ie doma, nekaj pa v Angliji. V nestalni aktivni službi jih je 12 tisoč. IDanes (9. oktobra) bo poklicanih v nestalno aktivno milico 20,750, mož. V prihodnjih 12 mesecih'bo vseli skupaj vpoklicanih 240 tisoč mož. V KANADI PREPOVEDANI LISTI. Kanadska vlada je prepovedala v Kanadi prodajati in širiti naslednje iiste: 'Japan Times Weekly", ki izhaja v angleškem jeziku v Tokio, "Trans-Pacific1 *. ki izhaja v Detroit, Mich.. "Christian Social Action" ter "La Croix de rWveyron'*, ki ga tiskajo v Rodczu, Francija. V Kanadi so prepovedani vsi komunistični in radikalni listi. Nad domačimi listi sicer ni cenzure, toda jo, o čem pišejo. leti vioskošt,l>l e va piU-t poleg hrane, uniform stanovanja n vse postre/bi na dan $1.3."». Po šestih i n-eeil: pa |»ostane častnik in mu pla- najmanj dve izobrazbe. Poleg tega morajo bili ame riški armadni piloti računski eksperti in morajo p*-ece: na->«"ajo vn dan. tančno poznati navigacijo. Navzlic tem str»>gim pr.oy.i-som ima ameriški armadni zrn čni zbor na razpo'ago do*-olj kandidatov z vso pree, kar pa r.e briga kanadskih obla-ti. Glavno je. da znajo letati. No, letati pa zna 'o. KANADA JE BOGATA TUDI NA RADIJU V ozemlju blizu tečajnega kroga so odkrili radij. — Delavce morajo letala preskrbovati s hrano — Svetovna letna produkcija bo povečana. Na kanadskem severu so v je, kjer jc dobiti radijsko ru-bližini le«lenega pasn, v oze- \ tlo, je mogoče dospeti le preko mijii tečajnega kr*»ga, odkrili ! velikega jezela. Ruda sc lia-nove rudnike, ki vsebujejo ra- liaja v globini štiristo čevljev. gledati mora-l'"J- I Najdba ni bila Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ucajna, ampak temelji na računih in raziskovanjih rudniških izvedencev. Vse kaže, da bo Kanada po stala v doglednem času glavna dobaviteljica te izredno dragocene in važne kovine, ki je v prvi vrsti namenjena v z ira-vilne srhe. Del<» v onih krajih, ki so naseljeni le z redkimi Indijanci, je nadvse težavno. V kra- ANGLEŠKI MORNARJI ZA AMERIŠKE RUSlLCE Ameriški taitki v Kanadi »Dne 3. oktobra so prepeljali preko mednarodne meje 24 a-inerLških armadnih tankov. Poslani so bili v Catnip Borden, Ont., kjer bodo služili tamkajšnji Qpsatfki v Vežbalne svrhe. TCanada je .kupila v Združenih državah nad ctvesto zastarelih tankov. tj tij jr^r Angleški mornarji so prišli v neko kanadsko pristanišče, d a prevzamejo ameriške rušilce, katere so Združene drža ve dale Angliji v zameni za 1 etalska in mornariška oporišča na otokih o(> jezeru mogoča, so le redki. Nova ležišča radija bodo svetovno letno produkcijo te dragocene prvine povečala na trideset gramov in bo tudi njeno ceno najbrž znižala na tretjino cene, kakršna je veljala pred štirimi leti. Navzlic temu bo pa radij še nadalje najdražja kovina, kajti lansko leto je bil še dva tisočkrat dražji od zlata. Na jvečji dosedaj znani skladi radijske rude so na Češkem. Novo letališče blizu Montreala Zemljišče za novo vežboval-no šolo za letalce je bilo izbrano blizu Montreala. Zidanje potrebnih hangarjev in kasarne za moštvo se bo vkratkem pričelo. Letališče bo v Dorvalu, bli-zo Montreala. ■JffliMni^r:: terra?' •r^irn: j' \DVERTLSE IN "GLAS NARODA' Velikost 9*s X 11U inttv 48 vHikih sfranl; TJ Narranili /.vmlj<-vld..v tnjlb ♦IrtaT in {» zcuiljevirioT Z«lr. držar iu zastav vmlilnih dr-i:tr : 45 RTctoroiti slik rM>fM>in« NKMČIJO IS RCH1JO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-n ANI JE PRIKIJ1 i'lTKV CEHOSLOVA* SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO HI ŠKA MEJA Cena 25 centov INiJIjile svot«( v znamkah "7.. [ki '2 renta. po 3 Posebnost: HAMMOMIOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KrrON, ki ra df.tdte z atlasom in ko izpolnite in pošljete k iz m(jevi«la. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z norimi nu-jand vojskujočih w držav, kakor bodo preme* njene ih> wdanjl vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA " 216 WEST 181 h STREET NEW YORK, N. ¥. NOVA SLOVENSKA KNJIGA "Po širokem svetu" «e imenuje knjiga, katero je objavil nedavno nas rojak .Mr. Josip Urdina v Clevelandu, O. Naslov knjige popolnoma odgovarja v stihi ni, kajti Mr. Grdi na popisuje svoje utise in doživljaje na potovanju -po ju-govzhodni Evropi in Mali A-ziji. Pisatelj popisuje to potovanje tako zanimivo, da se bo čitatelju zdelo, da vse sam vidi in doživlja. Knjiga bo zares v razvedrilo vsakomur, ki jo bo bral. Zato jo našim rojakom toplo priporočamo. Naročite jo lahko pri Knjigarni "Glasa Naroda" 216 W. Iftth St.. New York. Cena je i$l\7<>, poštnina plačana. Našim naročnikom v Kanadi! .KANADČANI: — Ako veste, za koga prijatelja, ki Še ni naročnik "Glasa Naroda", ne bi-li šli listu na roko in s tem tudi pomagali k izboljšanju li- sta, in ga opozorili na čtivo v listu s tem, da bi mu izročili današnjo izdajo ko ste jo pre-čitali! llvala Vam za uslugo! Uprava, "GLAS N A H O D "A" - New Yorlc Wednesday, October 9, 1940 VST ANOTL JEN L. 1893 V METEZU —: Roman. — Spisala: M A RT J A KMETOVA. :— ^ammmmmmmmum 16 bbbmhmmmi war Recepti filmskih igralk za lepoto Nudimo vam lahko številne j Joan Fontaine silno skrbi, da recepte filmskih igralk, kako bi se povsem ne posušila in pije postanete lepše, a je težko reči, !zato večkrat na dan mleko, kar "Ker sta dva — on! Reva — nikakor ne zardevajte, lepo pros-im. Da — tudi on že ve in je vefe iz sebe od vet-elja. Pa njc[ elegantna žena ni bi stavil zdajle, da s*1 ne veste, koga mislim. Hahaha — zamotano je življenje, kaj?" "Morda — za vas — meni je prav le^K*," je užaljeno odvrnila Tina in oMro pogledala Pinca. "'Pro>im oprošičcnja, gospa, kar sicer ni moja navada, a >e nvoja navada, da rad pomagam." Tina ni ničesar odvrnila in je le mislila, kako je zopern Pire in vendar mu ni mogla Moti imbene bo-ede v zlo. "]>po je v Mfrrboru," je hipoma pričel Pire, "nisem vedel, da je tako prijetno." "Še ni*te bili nikdar tu?" "O, pač — a zdavnaj in kar mimogrede." "Menite ostati zdaj del j časa v Mariboru?" "Da — nekaj časa že — in želite, da vas še kdaj obi<ščem?" 4V'e želim? Pa prosim, obiščite me še, če boste utegnili." "Kako iztežka so vam šlo fe besede! A ne tc izvedeli v-e v lepših besedah." Tina je morala r-pet zardoti in jo je že jezilo, da ji vidi Pire tako do dna, v rudar se je nasmehnila, ko je dejala: "Torej — če se vam mudi?" "Ali. meni se prav nič ne mudi. A vi že težko čakate 'VOdidete? Nikakor." "No, no, da preberete pismo! Ali ?e motim? Pa saj se niti ne smem — torrj, klanjam to — in kdaj bi utegnil?" Tina je pomislja'a in nekako proti svoji volji je odvrnila: ■"Pa popoldne — če hočete." " f> hočete vi, go=pa! A me veseli — da se vidva, torej!" »Pire j" odšel in Tina je bila v taki mešanici, da ga ni niti «premila do vrat in tudi ni ničesar odgovorila materi, ki jo je vprašala, kdo je bil ta gospod in ji je izročila Gornikovo pismo. Brez misli in vendar polna misli je Tina prekladala pismo iz roko v roko, potem je pričela trgati ovojnico, razprostrla papir in je stresla z glavo. "Neumnost — še vedno mi brnijo te Pirčeve zhrdljivke po glavi. Zapodila bi ga — nak, žč ^pet n«. Trna nekaj, kar vleče in odbija obenem* Pa kaj!" /e je gledala Andrejevo pismo, a besede ji kar niso šle do živega in trikrat je pričela brati, potem še'e se je vdala vsebini, ki je govori!« o. sanvesn veselju, da je končno prišel toliko za žel jeni čas njmmga združenja. Da ga boli, ker ji sam ne more prinesti osebno te novice, a ima prav zdaj take nujne opravke — denarne 'n diuge za novo stanovanje, da mu je nemogoče priti, ker hoče urediti vse do pičiee, preden pride ona in bo potem pral.-1 za ves mesec. In da naj pride, brž brž, brž pride, da jo bo čakal noč in dan. — Tina se je zadovoljno smehljala, ko je prebrala pismo in se zagledala skozi okno: "Torej vendar," je misli'a, "zdaj sem dosegla, kar sem hotela. Andrej čaka v neskončni ljubezni name, bogastvo me čaka, vsa udobnost -o mi smehlja in kar tako bom razprostrla roke — in vsa sreča bo moja — in je že moja. Tako je vse jepo in prav — in kdo ve, če niso bile potrebne vse one stran-potice za vso to 'epoto? Brez teh, težko, če bi bila kdaj dosegla vso to srečo. Vidiš Tina." >i je rejala, "zdaj boš bogata ffOhpa, srečna gospa. — Pa da je vse tako mirno krog mene! Da se ne razpoči samo nebo, da ne prestane vse življenje od začudenja, od veselja? In jaz sama da ne poskakujem in ne pojem? Takole sedim — in nič — kako je človek nehvaležen. - Pire —saj res, Pire — kaj me je prišel motit! Zdaj moram misliti še nanj! Popoldne da pride — Aah — no, nič ne de." Zamišljena je vstala in se naklonila na okno. Pravkar je bilo posijalo t*olnce. da so se zablestele luže na cesti kakor majhna, okrogla, podolgovata in oudno z verižen a okenca. Deževalo je b lo prej. pa se je odtekala voda po cesti in je kakor s* prijaznimi modrimi in zelenkastimi očesci mežikala in he smehljala solncu. Vsa cesta je živela v teh očesih in zdaj pa zdaj je zagrgalo pod kapom. Na nebu se je nd Pohorjem odprla velikanska modra plan in se bolj in bolj raztezala n^d mesto, da so preplašene hitele sivkaste megle In se tajale v preveliki «olnčni luči. Z druge strani se je v ogromnem loku vzhočila mavrica in je vsa začudena gledala na zemljo, a je izginjala počasi in se kakor prisiljena umikala solncu in modrini neba. Vsa čista in izmita je bila luč in na vseh obrazh mimoidočih se je zrcalila in jim risala prijazne poteze, da je bilo videti, kakor bi se parvkar nasmehnil ves ?vet, pri roda in ljudje. Hiše so se ogledovale in se prepletale eolnčnimi žarki in vse strehe so bile srebrne. In ko je zazvonilo poldne, so ^e abieli glasovi zvonov iz vseh cerkva, kakor bi si želeli dober dan, lep in solnčen dan in potem je pritekel ves za«opel še zadnji glasek, iz cerkvice zunaj mesta. Tina ni bila sicer vajena občudovati prirodnih lepot in, se je malokdaj poglobila vanje. A danes je kar srkala vase vse te glsove in odseve in luči in je sklenila roke in dejala: <4Pa je res lepo na svetu," in je dodala čez nekaj časa: "In tudi meni je lepo in mi bo še lepše." Ozrla se je tn ?e nenadoma pogledala v šipo v oknu in se nasmehnila svojemu obrazu in dobro se ji je zdelo, ko se je nasmehnil tudi obraz v sipi. "Še sem lepa," je dejala in se mahoma spomnila- "Jn Pire to vidi." Tiho se je zasmejala in dodala: "Na-gajal mi je — kaj če bi mu tudi jaz malo pomagala?" Obrnila se je od okna in «pet povzela: "'Čakaj, čakaj, doktorček, Tie bo« odšel kar tako iz Maribora." Poredno se je namuznila in že je imsela v mislih, kaj bo oblekla popoldne, ko bo odšla F Pircem na izprehod, tedaj je zaslišala mater, ki je dejala: ) "Torej, kaj!" {Nadaljevanj® prihodnji*) • * *a.jp ..........v- če bodo kaj pomagali. Loretta Young daje največji pomen osebnemu poudarku. Za to se baje tudi ne da prisiliti, da bi nosila visoko pričesko, čeprav bi jo nosile vse druge žene. Prepričana je, da v res- nikdar sužnja mode. Izbira si samo to. kar povečuje njeno lepoto n kar se prilega njenemu obrazu in po-tavi. Barbara Stanwyck povsem soglaša z Tjoretto Young v tem pogledu. K njenemu preprostemu, nekoliko deškemu tipu se prilegajo ?amo priprosti športni plašči, obleke in kostumi. Znto nikdar ne nosi dragocenih kožuhovin in oblek z o-k ras jem. Oprav ima rada nakit, je vendar v tem pogledu ze o somerna, da bi ne prišlo do kontrastov, ker se sicer oblači preprosto. Prav tako pravi Ro-emarv Lane, da oblači le to, kar ji je všeč . (Mlada Anne iShirlev pa posveča veliko pozornost spremembam. Spreminja pričesko in način šminkanja vsak mesec. Misli, da žena lahko odkrije svoj lepotni slog šele po številnih poskusih pričesk, oblek in šminkanja. Tudi Joan Blondell je za stalne spremembe. Skrivnost ženskega čara >»tje po njenem mnenjsu le v stalni spremcarribi. Zena, ki ostane po svoji zunanjosti del j časa enaka. jo blizu temu, da postane staromodna. Stalna sprememba zunanjosti baje podpira duševno prilagodljivost in daje ženski svežost. Zato Blondell menja često frizuro, šminkanje in eel o barvo nohtov, parfum zobno pa^to in ustno vodo. Proti slabenm razpoloženju priporoča popolno spremembo zunanjosti. iGinger Rogers je prepričana, da v priviacnosT in car. ima ceioi -e jj zdi največja žrtev. Irene Dunne se silno rada vezi v odprtem avtomobilu v vsakem vremenu. Zato pa mo ra posvečati posebno skrb negi svoje kože. Maže se s posebno -zmesjo raznih masti in menda tudi z lojem. .Bette Davis veruje, da je ženska lepota in čar odvisna od fizično in duševne svežost i. Za to posveča mnogo časa počitku ter poleževanju. V tem pogle du soglaša ž njo Ann Sothern. Vstaja zjutraj raje nekoliko prej, da bi ne bilo treba hiteti v atelje ter da bi se ne utrudila. Po dva dni na trden posveti izključno počitku ter po-ležava. Blagor jim! — Joan Bennett pa pravi, da je najholj-i počitek gibanje na svežem zraku pri lahkem športu, na pr. pri tenisu in plavanju. Žena, ki kaj da na -vojo lepoto, mora po njenem umen ju skrbeti pred vsem za svoje zdravje. Naj-lepiši nakit žene je nasmeh na zdravem licu. Phyllis Brook« in Olivia de TTaviland. ki sta še precej nizko na lestvici filmske slave, hočeta postati lrpši s tem, da se graciozno sprehajata in gil>-ljeta. Zato tudi Olivia de TTaviland hodi vsak dan na hoduljah kakor otroci in marljivo obiskuje plesno in gimnastično šol o. 'Iz vsega tega previdimo. kakšne silne skrbi imajo zaradi trebnega dela ln atio&kov, Vas prosimo, da ikufiate naročnino pravočasno poravnati, 1'očljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte na$en«u zastopnici: v Va&eiL kraju kil p* kateremu izmed •atitopnikov, kojih imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati turn druge naselbine, kjer j9 kaj ^aSlh rojakov na taljenih. Zastopnik bo Vam IzročU potrdilo sa plačano naročnino. ilALlFOUNIA: San Francisco, Jacob laniMn COLORADO: Pueblo. Peter Culig, A. BaftU Walsenburg, M. J. Bajruk INDIANA: # Indianapolis; Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. Fabiaa (Chicago, Oero in Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La fcUlle. J. Spellcb Masco&tab, Frank Angnatln North Chicago ln Waakeftan, OHIO: Rarberton, Frank frmhm Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Hesnik, Jo*" Siapnls Ulrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Balaut. John Kami* Voungstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, in ogljikove kisline. Kdor nima denarja, da bi se odpeljal v Vichy, stori, kakor delajo mnogi pri nas: naroči si zaboj kisle vode iz Vichvia. kakor delamo pri nas z rogaško ali roden-ko slatino. V Vicihvju proizvajajo poleg tega tudi taVete iz zdravilnih soli. Na stoti očn steklenic vode iz Viohvja gre vsako leto v promet in prinaša lastnikom vrelcev veliko bogastvo. Terme v Vicliyju kjer znaša toplota od 10 do 50 stopinj, so poznali že stari Rimljani pred 2000 leti. Imenovali so jih Aquae Oalidae. Toda sčasoma se je pomen teh vrelcev izgubil in zabrisal in nanovo so jih odkrili šele v drugi polovici preteklega stoletja. Nemci pravijo, da ima francoska vlada v Vichy ju priliko, da se temeljito pomladi in izleči od "angleške bolezni.,, J. Koblar tf ARI LAND: Kltzmlller, Fr. Vodopives MICHIGAN: Detroit. L. Plsskar MINNESOTA: Chlsholm, J. Lukanlch Ely, J na. J. Pes he I Evelerh, Louis Goals .Gilbert, Louis VewwH Hlhhlng. Jiibn Povile Virginia, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Paolaa Waahoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck ' NEW YORK: Brooklyn, Ai 0«vwa»da. .Uttla Falls, • 9 T » PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemiiugh, J. Brezsvee Coverdale La okoUvt, Mrs. Kopalk Export, LoaSa Farreli. Jerry Okorn Forest City, Math Fr. Blodnlkar Greensburg, rYank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, Mm Pi Krayn, Ant. Taulelj Luserne. Frank Ballocb Midway. Jo« t 2ast In STRAH PRED MRLIČI V PRAVEKU. V "Kulturnih poglavjih češkega človeka" opisuje docent Jan Filip različne načine pokopa vanja mrl i če v, izvirajoče iz strahu človeka v pradavnih ča sili pred mrliči. Pojeon "živo truplo*' izvira že od začetka verskega prepričanja človeštva, ko -človek se ni razlikoval duše ločeno od telesa, temveč je veroval, da ostane oboje združeno tudi po smrti. Za primitivnega -človeka je bila duša dokaz, da je smrt samo posebna oblika življenja, povzročena po posegn sovražnika. Tudi ko je človeštvo prehajalo k alhi DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUMAH Pisatelj sam pravi, da Je knji^u uganka. Strmiš vaujo kot v za.«tor, ki zakriva <»der, kji*r m? Im> igral k«»» življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos zelo zanimivega življenja. cena S 1.7 5 HUBERT Spisal Paul Keller. Roman iz lovskega življenja. ROKOVNJAČI IZPOD I TRATE Spisal Kazimir Przerwn-Trtmajer. Zelo auiiiiuiiva jiovest o divjem lovcu Gronltuvskem. cena 75c [SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta na^ib pi.nateljev in pravzaprav uf-e pravilne »loven ^*ine v tem svojm romanu živo in zaniiiiivu irf>i>isuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z [NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi f*»ve Isto, kot Je z lju- cena $i. JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj IIKNKIK S1KNKIKW1CZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zi'lo zanimiv. cena si.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JLKAČ Mlmli koroški Slovenec z»-lo Jasno in zanimivo (»opisuje življenje kmetov It. rmlarjev. cena si. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarlmitz. Zelo zanimiva j«»vest iz do-mao-ga življenja. 75c cena MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najlmijsi slovenski |iri{*ove«ln:k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega Iz svojega življenja. cena 75 c. mističnem« na z i ran ju in je na sll^on* A PWI,P me*to živ^a trnPla natopil ___ "yliili " »lir) uniwi an c« c^aivi Turtle Creek. FY. ScUfrer West Newton, Joseph Jmti WISCONSIN. Milwaukee, Wert Alils, Fr. Sbeboygan, WYOMING: Hock Springs. DlaaondvUls, Jos Balk* J* prejel. TA duh*' ntrtvega, so se staiv predstave «e obranile: mrliči lahko nastopijo kot živa trnp-la, ali kot duhovi, ljudem lahko korfstijo. večinoma jim pa škodujejo, in sicer na daljavo. iZato je bilo že ob smrti in pogrebu glavno prizadevanje ljudi omejiti škodljivo delovanje mrlieev. Že od pradavnih časov mrličem zatiska jo oči, da T pove naslov: srečal ne dmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi Se živi. Njihova n.««*!« Je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Prf»l vsem pa popisuje resnično Življenje [Mtsameznih. cena $1.— IV ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZLPANflČ Najbolj*! in še J.ivcfi slovanski [s*snik jKMlaja s to zbirko 7.o[M-t nekaj utnotv(o-vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— [V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv r<>man. ^egar dejanje se dogaja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c [ZADNJI VAL Spisal IVO &OKLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi (Midaja zelo zanimive (Midalke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ I. ZNANCI Spisal RADO Ml RNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "1'ovesU ln orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in i*»sebuo v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Ilazin. Francoski roman zelo n pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal <1. F. Cooper. iH-janje s«- vrši v letu 17r»7, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. bi bil tndi na daljavo onemogo- mu položili v u«ta kak c*ter etn škodljiv učinek njihovih predmet, recimo nož, v erce ali pogledov. Telesa ali vsaj glavo v jrlavom) mu pa zabili klin ali mrličev so v starih časih obte- žebelj. Celo truplo so večkrat zevali s posodo ali kamni. Zato razkosali'ali pribili z žeblji k so že od kamenite dobe mrliče j hlodu, grob pa obdali z za čara-včasih pokopavali ležeče na njm krofom, trebuhu, kajti roke in n