VESTNIK 5m)nt)ntmnmmmmmmnnm!nnimiuimmmMt)Hnmm)!gj g Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt 5 E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt = = Posamezni izvod 3 šiiinge g mesečna naročnina 12 šiiingov g g ceioietna naročnina 120 šiiingov g P. b. b. g g LETHiK XXXi!i. CELOVEC, PETEK, 3. FEBRUAR 1978 ŠTEV. 5 ji 851 j TUDi GRADiŠČAHSKi HRVAT) POUDARJAJO: Sedanje ozračje nestrpnosti je mogoče odstraniti samo z dosiednim izpoinjevanjem č!. 7 državne pogodbe Udeiežbo na nedavnem tradicionainem .Hrvaškem piesu" na Dunaju so čian izvršnega sveta in predsednik komiteja za odnose s tujino SR Hrvaške Ljubo Majerič in drugi predstavniki SR Hrvaške izkoristiii za srečanja in pogovore s predstavniki gradiščanskih Hrvatov. Ob tej pri-ioinosti so razpravijaii o trenutnem težkem poiožaju hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem ter o njenem sodeiovanju z matičnim narodom in njegovo podporo v boju za dosiedno izpoinitev čiena 7 avstrijske državne pogodbe. V Železnem so se Majerič in drugi predstavniki SR Hrvaške v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Novaka Pribičeviča razgovarjali s predsednikom Hrvaškega kulturnega društva nq Gradiščanskem dr. Ivom Mullerjem in drugimi predstavniki HKD ter hrvaškega tiskarskega društva. Pri tem so posebno pozorno obravnavali predlog avstrijskega zveznega kanclerja dr. Kreiskega, naj bi predstavniki gradiščanskih Hrvatov pristali na sodelovanje v sosvetu hrvaške narodne skupnosti. Vendar so predstavniki gradiščanskih Hrvatov kanclerjev predlog ocenili kot nesprejemljiv, dokler bi v sosvetu sodelovala tudi takoime-novana Robakova skupina, ki je z zagovarjanjem asimilacijske in s tem ger-manizacijske politike zgubila vsako pravico govoriti v imenu gradiščanskih Hrvatov. Prav zaradi tega so predstavniki gradiščanskih Hrvatov mnenja, da predlog kanclerja Kreiskega ni nič drugega kot poskus vračanja na staro prakso, to je zavlačevanje pri reševanju tistih osnovnih vprašanj manjšine, Evropska miseinost se mora izražati v dejanjih Avstrijski zvezni predsednik dr. Kirchschlager je prejšnji teden uradno obiskal sedež Evropskega sveta v Stralšburgu, kjer je prod zbranimi predstavniki vseh včlanjenih držav v daljšem govoru razčlenil poglede na evropsko združevanje in sploh na evropsko miselnost. V središče svojega izvajanja je postavil zvezni predsednik Kirchschla-ger koncept o svobodi in dostojanstvu človeka. Dejal je, da je treba ta koncept uresničevati v vseh včlanjenih državah, kar pomeni zagotovitev svobode mnenja; pomeni, da so socialne potrebe posameznega človeka iskrena zadeva vlade in parlamenta. .Moramo pa tudi dokazati," je poudaril dr. Kirchschlager, „ida so zahteve manjšin po ohranitvi narodnost- nega značaja skrb celotne države. In najdragocenejši del našega prizadevanja za človekove pravice in svoboščine mora biti ta, da jih brez izjeme uresničimo v lastni državi." Prav v zvezi s temi izjavami bi njegove besede, ko je obžaloval, da v evropskem svetu ni vedno dovolj pripravljenosti in volje za iskanje takih rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse, lahko prenesli na Avstrijo in njeno manjšinsko politiko, ki se je ravno v zadnjem času namesto skupnega iskanja sprejemljivih rešitev odločila za brezobziren diktat večine nad manjšino in tako — tudi v luči izvajanj predsednika Kirchschlagerja — dokazala, da še nikakor ni dozorela za Evropo jutrišnjega dne. ZVEZA KOROSKtH PARTiZAMOV VABi HA spominsko svečanost ki bo v nedeijo 12. februarja 1978 s pričetkom ob 11. uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopaiišču v Svečah. Ha sporedu poiaganje vencev, nagovor in kutturni program. Svečanost, ki jo prireja Zveza koroških partizanov vsako ieto v sodeiovanju z ZZB HOV Jesenice, je namenjena spominu na junaški protifašistični bo), v katerem smo tudi koroški Siovenci doprinesti ogromno žrtev; je pa tudi opomin, da moramo čuvati pridobitve tega boja ter zastaviti vse siie proti ponovnemu oživ-ijanju miseinost! nacizma in nacionaiizma. Ta zavest nam naiaga, da se svečanosti udeiežimo v čim večjem števiiu. Odbor ki jih predvideva državna pogodba. Vodstva društev in organizacij gradiščanskih Hrvatov so izrazila razočaranje spričo takšnega razvoja ter ugotovila, da je danes položaj manjšine težji kot kdajkoli prej. Zato so se odločno uprli zakonu o narodnih skupinah in odklonili sodelovanje v sosvetu za hrvaško narodno skupnost. Hkrati so izrazili željo, da Jugoslavija in Hrvaška še naprej moralno in politično podpirata in ščitita hrvaško narodno skupnost in da matični narod še bolj poglobi in obogati oblike sodelovanja in pomoči. Prav tako so poudarili potrebo, da se v tem težkem položaju še bolj strnejo vrste manjšine in da se razkrinka asimilacijska in ger-manizacijska vloga Robaka in njegovih somišljenikov. Hrvaška manjšina na Gradiščanskem je tudi močno prizadeta zaradi neskončnega zavlačevanja oblasti, da bi uresničile obljube o oddajah v hrvaškem jeziku tako v radiu kot na televiziji ter zaradi diskriminacijskega odnosa do hrvaških učiteljev. Poudarili so, da je v Gradišču zavladalo ozračje nestrpnosti do hrvaške narodne skupnosti, ki ga je mogoče odstraniti samo z doslednim uresničevanjem člena 7 avstrijske državne pogodbe. Kajti samo tako bi bilo mogoče ozdraviti vzdušje ter zagotoviti medsebojno zaupanje in sodelovanje, kar bi bil tudi osnovni pogoj za izgradnjo mostu zbliževanja in sodelovanja obeh držav. Predsednik Majerič in drugi gostje iz SR Hrvaške so poudarili načelno in praktično doslednost jugoslovanske politike, da podpira manjšine in da nasploh sodeluje pri reševanju položaja narodnosti. Poleg številnih oblik sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, Hrvaško in Gradiščansko ter drugih republik in pokrajin — so poudarili predstavniki SR Hrvaške — je manjšinsko vprašanje tisto, ki ostaja v središču zanimanja jugoslovanskih narodov, saj številna vprašanja s tega področja resno bremenijo odnose med državama ter nadaljnje razširjanje in poglabljanje sodelovanja obeh sosed na vseh področjih njunih stikov. Prav tako se je proti sodelovanju v manjšinskem sosvetu izrekel tudi predsednik Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju Juriča Cenar, ki je dejal, da sedanji zakon o narodnih skupinah in oblikovanje sosveta ni nič drugega kot zavlačevanje rešitve resničnih problemov gradiščanskih Hrvatov, ki zato zahtevajo neposredne razgovore z avstrijsko vlado, ki bodo sloneli na uresničevanju člena 7 državne pogodbe. Gradiščanski Hrvati že 23 let čakajo na uresničitev svojih pravic, ki jim jih jamči državna pogodba. .Novi zakon, za katerega avstrijska vlada trdi, da je z njim izpolnita določila 7. člena državne pogodbe, pa je v bistvu samo nesprejemljiva revizija državne pogodbe, ki v ničemer ne uresničuje pravic hrvaške narodnostne manjšine." Hrvaški akademski klub je že večkrat opozoril na nevarnosti, s katerimi grozi novi zakon, je spomnil predsednik Če-nar ter dejal, da je kancler Kreisky v pogovorih s predstavniki gradiščanskih Hrvatov postavil rok do 1. marca, do katerega se morajo odtočiti, ali bodo sodelovali v sosvetu. .Toda Hrvaški akademski klub meni, da sedaj ni videti prave priložnosti, da bi kmalu lahko prišlo do razgovorov z vlado." Zato želijo sedaj predvsem mobilizirati hrvaško narodno skupnost in vse demokratične avstrijske državljane, da vladajoči in obema opozicijskima strankama preprečijo uveljavljanje ozkih političnih interesov m se namesto tega lotijo iskrenega izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Avstrije." OB SLOVEHSKEM KULTURHEM PRAZHiKU iH V POČASTiTEV 100-LETHiCE ROJSTVA PESHiKA Otona Župančiča SLOVEHSKA PROSVETHA ZVEZA VABi HA Prešernovo prosiavo v četrtek 9. februarja 1978 ob 19.30 uri v dvorani „Au)a sioveni-ca", Ceiovec, Paviičeva S—7. V sporedu bodo poieg siavnostnega govornika, dr. Lojzeta Krakarja, sodetovaii še mešani oktet SPD „Danica" iz Št. Vida v Podjuni ter recitacijska skupina SPZ. Ljubiteije siovenske kuiture in umetnosti vabimo, da se prosiave udeieiijo v čim večjem Meviiu. Z udeiežbo na prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto. O^or MiHiČ V SKUPŠČiH! SFRJ: Manjšinska politika Avstrije je v nasprotju z državno pogodbo V skupščini SFRJ je podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič obširno poročal o jugoslovanski zunanji politiki v letu 1977. Pri tem je posebej spregovoril tudi o odnosih s sosednjimi državami in kot posebno pozitivne ocenil odnose z Italijo, kjer bo nadaljnje izvajanje osimskih sporazumov velikega pomena za odnose med obema državama. Giede jugostavansko- avstrijskih odnosov je Minič dejai, da se je tudi v minuiem ietu nadaijevaio so-deiovanje na raznih področjih, .toda naše ceiotne medsebojne odnose še naprej resno obremenjujeta staiišče in poiitika avstrijske viade do pravic in poiožaja siovenske in hrvaške manjšine, k) sta v nasprotju s črko in z duhom državne pogodbe". V tej zvezi je jugosiovanski zunanji minister še nagiasii, da bi Avstrija z uresničevanjem svojih nedvoumnih mednarodnopravnih obveznosti, k) izhajajo iz državne pogodbe, ustvarita ugodne pogoje za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodeiovanja. O .objektivnem zoževanju" bilateralnih odnosov je Minič govoril v zvezi z Bolgarijo in njenim odnosom do makedonskega vprašanja, medtem ko je odnose z vsemi drugimi sosedi ocenil kot dobre in prijateljske. Ko je ocenjevat odnose z zahodnimi državami, je Minič opozoril zlasti na težave v gospodarskem sodelovanju ter naglasil potrebo, da bi zahodne industrijske države osvojile bolj realistično in konstruktivno sodelovanje z Jugoslavijo. V zvezi z bilateralnimi odnosi z nekaterimi zahodnimi državami pa je Minič omenil tudi še vedno nerešeni problem tolerantnega zadržanja teh držav napram fašistično-terori-stični emigraciji, ki razvija najrazličnejšo protijugoslovansko dejavnost od napadov na diplomatska predstavništva vse tja do priprav in poskusov terorističnih diverzij v Jugoslavijo. Vlade teh držav napravijo še vse premalo, da bi preprečile take dejavnosti tašistično-teroristične emigracije, je dejal Minič ter naglasi), da se Jugoslavija ne more sprijazniti s tem, da bi se taka dejavnost nadaljevala. Pri oceni sodelovanja z vzhodnimi socialističnimi državami je Minič razumljivo dal poseben poudarek odnosom s Sovjetsko zvezo. Ugotovil je, da se je sodelovanje odvijalo na osnovi beograjske in moskovske deklaracije ter dokumentov, ki so jih predstavniki obeh držav podpisali ob raznih srečanjih. Ob tem je posebej naglasi) lanskoletni obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi ter dejal, da na široki in enakopravni osnovi zgrajeni odnosi predstavljajo stvarne pogoje za nadaljnji razvoj plodnega sodelovanja. V smislu skupno določenih načelnih osnov in usklajenih programov pa se je razvijalo sodelovanje tudi z drugimi vzhodnimi socialističnimi državami, kar je hkrati pogoj za nadaljnji razvoj. Uresničenje enakoprevnosti ne sme biti pogojeno s števiično močjo manjšine ..Uresničevanje politike nacionalne enakopravnosti je za našo večnacionalno skupnost zelo pomemben dejavnik socialističnega razvoja, stabilnosti naše družbe in krepitve bratstva in enotnosti — je sestavni del boja za socializem in vsebino vsakodnevne aktivnosti vseh samoupravnih sil." Tako je poudaril predsednik predsedstva SR Srbije Dragoslav Markovič, ko je govoril članom političnega aktiva občine Dimitrovgrad, kjer so razpravljali o uresničevanju politike nacionalne enakopravnosti v obmejnih predelih, kjer živi bolgarska narodnost. V tej razpravi so dajali poseben poudarek gospodarskim temeljem nacionalne enakopravnosti ter je bilo zagotovljeno, da se bo politika polne nacionalne enakopravnosti uresničevala z dosledno realizacijo politike spodbujanja hitrejšega gospodarskega razvoja prizadetih področij. Poleg tega pa se — kakor je bilo ugotovljeno na omenjenem posvetu — politika polne nacionalne enakopravnosti uspešno uveljavlja tudi z uvajanjem dvojezičnega pouka v šolah in dvojezičnosti v organe uprave, sodišč in drugih služb ter z razvojem sistema informiranja v bolgarskem jeziku. Pri tem pa so posebej poudarili, da realizacija te politike ni pogojena s številčnostjo pripadnikov posameznih narodnosti. Nadaljnjemu koraku po poti k vsestranski enakopravnosti je ve- ljala tudi nedavna seja komisije za narodnosti skupščine SR Slovenije ter komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter narodnosti pri republiški konferenci SZDL Slovenije, na kateri so razpravljali o uvedbi oddaj ljubljanske RTV v madžar- Slovenski novinarji obiskati Z80 v Cetovcu V sredo 25. januarja 1978 so sedež Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Celovcu obiskati predstavniki sredstev javnega obveščanja v Sioveniji. Na prijateijskem deiovnem in informativnem pogovoru so predstavniki ZSO siovenske novinarje seznaniti s trenutnim narodno poiitičnim potožajem siovenske narodne skupnosti na Koroškem in z deiovnimi načrti za ietošnje ieto. Ob tej priiožnosti so se dogovoriti o sodeiovanju v obojestransko korist na področju informiranja, še posebej, kar zadeva Siovenski informacijski in dokumentacijski center (SiNDOK) v Ceiovcu. Znanstveno delo med Slovenci v Italiji Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je imel prejšnji teden svoj četrti redni občni zbor, na katerem so pregledali delo v zadnjem letu, pa tudi v vsej dosedanji dobi obstoja in delovanja te ustanove, predvsem pa napravili načrte za bodočnost, ko bo prav inštitut moral opraviti izredno pomembno delo v korist obstoja in enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Saj je bilo na občnem zboru izrecno ugotovljeno, da uspešno delovanje Slovenskega raziskovalnega inštituta lahko pripomore k ugodni rešitvi številnih problemov vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. In v tej perspektivi sta tudi že bili začrtani dve glavni nalogi za bližnjo bodočnost: prva važna preizkušnja bo bližnja manjšinska konferenca, ki jo prireja videmska pokrajina ter je podružnica inštituta v Čedadu že prevzela pobudo za pripravo gradiva; drugi problem pa je oz. bo so-delovcanje s posebno komisijo za proučevanje vprašanj slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki je bila pred kratkim — kakor smo poročali tudi v našem listu — imenovana pri predsedstvu vlade v Rimu. (Član te komisije je tudi direktor inštituta v Trstu dr. Karel Šiš-kovič), ki je udeležence občnega zbora odnosno vse članstvo pozval, naj tesno sodeluje s člani komisije, da bodo le-ti imeli na razpolago čim bolj izčrpno dokumentacijo o vseh potrebah in zahtevah Slovencev v Italiji. V poročilu o delu inštituta v zadnjem letu je bilo govora o najrazličnejših akcijah. Tako so v Beneški Sloveniji začeli z raziskavo o tržišču delovne sile v Italiji in tujini; v beneški občini Sovodnje se je inštitut lotil nove raziskave; na Goriškem je zaključil raziskavo o Štandrežu in začel zbirati podatke za podobno raziskavo v števerjanski občini; na Tržaškem se je zaključilo kartiranje in zbiranje podatkov na območju proste industrijske cone, zaključena je bila raziskava o Lonjerju in je zdaj v teku njena analiza. Širšega pomena pa sta gotovo vzorčna raziskava o na- ročnikih Primorskega dnevnika, ki jo je inštitut zdaj končal, ter zbiranje podatkov o slovenski šoli na Tržaškem in Goriškem. Občni zbor pa je pokazal, da inštitut ne beleži samo uspehe pri svojem delu, temveč se mora boriti tudi s težavami, ki nastajajo predvsem zaradi tega, ker inštitut nima dovolj denarnih sredstev. Tako je bilo ugotovljeno, da ima inštitut zdaj sicer dokaj jasno začrtane smernice svojega dela, vendar bo številne zastavljene naloge težko izpolnjevati brez ustrezne finančne podlage. Doslej je prejemal inštitut sredstva skoraj v celoti iz kulturnega sklada SKGZ, toda v bodoče pričakuje pomoč predvsem tudi iz javnih sredstev dežele. ščini. Izhajali so iz stališča, da je v Jugoslaviji vsaki narodnosti z ustavo zajamčena tudi pravica do informiranja v materinem jeziku. Hkrati pa so ugotovili, da radijske in televizijske oddaje v jeziku narodnosti nedvomno veliko prispevajo k sožitju med manjšinskim in večinskim narodom, obenem pa poglabljajo tudi sodelovanje s sosedi. Italijansko narodnost v Sloveniji in Hrvaški že vrsto let v njenem materinem jeziku obvešča RTV Koper, ki ima oddaje v italijanščini tako po radiu kot po televiziji. Za madžarsko narodnost vprašanje še ni tako zadovoljivo rešeno: radio Murska Sobota sicer na teden tri in pol ure oddaja v madžarščini, pogrešajo pa televizijske informacije v tem jeziku. Zato so na seji predlagali vrsto rešitev, za prvo silo pa so sklenili, da bo TV Ljubljana začela takoj in neposredno prenašati oddaje, ki jih v madžarščini vsak dan posreduje TV Novi Sad v sodelovanju s TV Zagreb. Hkrati pa bo TV Ljubljana ob pomoči in sodelovanju madžarske narodnostne skupnosti v SR Sloveniji pripravljala posebne oddaje iz njenega življenja, ki jih bo potem TV Novi Sad uvrščala v svoj program. V duhu spoznanja, da mora biti kultura matičnega naroda za manjšino neusahljiv vir njene življenjske moči, pa je bil v Portorožu enotedenski seminar za pripadnike italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Gre za prireditve, ki so že v zadnjih letih pokazale izredno lepe uspehe, pa tudi letošnji seminar je pokazal in potrdil, kako važnega pomena so stalni stiki med manjšino in njenim matičnim narodom. Letošnjega seminarja italijanskega jezika in kulture za profesorje in dijake italijanskih srednjih šol z obalnega območja, Istre, Reke in iz drugih krajev se je udeležilo okoli sto slušateljev, navzoči pa so bili tudi visoki predstavniki političnega in kulturnega življenja z obeh strani meje, kar velja tudi za predavatelje. Poleg izrazito pedagoških tem so obravnavali tudi aktualna dogajanja v italijanski kulturi in umetnosti, prav tako pa je vzbudila široko zanimanje tudi razprava o aktualnih problemih, ki zadevajo razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Obveščanj e j a vnosti o potažaju narodnih manjšin Solidarnostni komite za pravice manjšin v Salzburgu napoveduje, da bo meseca marca 1978 začel izdajati poseben časopis, v katerem bo poročal o položaju narodnih manjšin v Avstriji in v Evropi. Časopis bo izhajal vsak drugi mesec. Za prvo številko so predvideni naslednji prispevki: stališče k ..beli knjigi" avstrijske zvezne vlade o položaju koroških Slovencev, recenzija knjige ,,Avstrija in njeni Slovenci" [Haas-Stuhlptarrerj, pregled o procesih proti koroškim Slovencem, zapiski s potovanja po južnem Koroškem, poročilo o lanskem Oktobrskem taboru [v Dvorcu pri Hodišah) in komentar k podelitvi srebrnega častnega odlikovanja za zasluge za republiko Avstrijo deželnemu glavarju Wagnerju; poleg tega bodo objavljeni izvlečki iz slovenskega tiska ter opozorila na razne prireditve. Interesenti lahko naročijo novi časopis pri salzburškem Solidarnostnem komiteju (Salzburger Sotidaritatskomitee fur die Rechte der Minderheiten, Postfach $9, $010 Salzburg). Posamezna številka bo stala $ šilingov, proti vplačilu prispevka najmanj $0 šilingov na leto pa bo komite redno pošiljal časopis in druge svoje publikacije. Prispevek je treba vplačati na konto Solidarnostnega komiteja pri hipotečni banki Salzburg, štev. 234 7S43. Solidarnostni komite za pravice manjšin v Salzburgu, ki bo s svojim časopisom lahko bistveno prispeval k obveščanju nemško govoreče javnosti o položaju narodnih manjšin v Avstriji, pa išče tudi ljudi, ki bi pošiljali pismene prispevke za njegov časopis oziroma drugače podpirali njegova prizadevanja. Tudi odnos do tujcev je merilo demokracije Ko je bila gospodarska konjunktura v Avstriji na višku in je že močno primanjkovalo domače delovne sile, podjetniki kar niso vedeli, kako bi dobili čim več delovnih ljudi iz drugih držav — posebno za take poklice in za takšna dela, kjer domačini navadno že sploh niso več hoteli delati. Na široko se je razvilo brezobzirno izkoriščanje tuje delovne sile in šele polagoma je po prizadevanjih držav, iz katerih so ti delavci prihajali, uspelo doseči predpise, ki so tuje delavce vsaj za silo zaščitili. Zdaj, ko je konjunkture konec in tudi na vrata Avstrije neizprosno trka brezposelnost, pa tuji delavci, še včeraj iskani in dobrodošli, postajajo ne-zaželjeni — breme, ki se ga je treba znebiti. Posebno nepriljubljeni pa so seveda tisti tuji delavci, ki so se zavzemali za pravice svojih tovarišev ter se bojevali proti diskriminiranju tujcev. Taki borci za demokracijo so trn v peti tudi oblastem. To je moral na lastni koži spoznati tudi Erol Sever, doma v Turčiji, ki pa se je že leta 1963 izselili najprej v Zahodno Nemčijo in od tam leta 1965 v Avstrijo, kjer je od takrat živel in delal. Ker pa se je odločno zavzel za pravice tujih delavcev in v ta namen ustanovil posebno društvo ter sodeloval pri javnih prireditvah v podporo tej borbi, so ga oblasti vzele „na piko", ker je menda ,,ogrožal" javni mir, red in varnost. Nekega dne v decembru lanskega leta sta ga ob vrnitvi v dunajsko stanovanje „sprejela" dva tajna policista, ki sta brez ustreznega dovoljenja preiskala njegovo stanovanje, nato pa Erola Severja odpeljala v zapor; že naslednji dan je bil izgnan iz Avstrije in izročen turškim oblastem. Demokratične sile odločno obsojajo takšno ravnanje z ,,nezaželjenimi" tujci — kajti tudi odnos do tujcev je merilo demokracije. V muzeju Auschwitz bo predstavljena tudi Avstrija Le še do nedelje je na Dunaju odprta spominska razstava, ki je bila urejena za obletnico osvoboditve nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschvvitz, kjer je bilo zaprtih in umorjenih tudi večje število avstrijskih državljanov, predvsem Zidov in Ciganov. Potem bo ta razstava namreč prenesena na Poljsko ter bo predstavljala Avstrijo v današnjem držav- Razvoj avstrijskega prebivalstva ob btaginji tudi še veiiko revščine Statistični podatki o razvoju avstrijskega prebivalstva v letu 1977 med drugim kažejo, da v nekaterih zveznih deželah število smrtnih primerov močno presega število rojstev, da so torej predeli Avstrije teoretično obsojeni na to, da ^izumrejo". Na prvem mestu giede takega razvoja je bit Dunaj, kjer so lani zabetežili 25.663 smrtnih primerov in te 13.034 rojstev. Sledita je Nižja Avstrijska z 18.623 smrtnimi primeri in 15.138 rojstvi, medtem ko je bilo razmerje na Gradiščanskem precej izravnano: 3331 smrtnih primerov in 3039 rojstev. Vendar pa zaradi tega še ni nobene nevarnosti, da bi rod Avstrijcev res izumri, kajti ostaiih šest zveznih dežei precej poskrbi za nadomestiio .izgube v omenjenih treh zveznih dežeiah. V tem oziru vodi Tirolska, ki je tani zabeležila presežek rojstev za 2642 oseb, na drugem mestu je bila Predarlska s presežkom v višini 2416 oseb, Zgornja Avstrijska je imela 2034 rojstev več kot smrtnih primerov, Solnograška je zabeležila .presežek" 1758 in celo Koroška je prispevala za .izravnavo* 972 rojstev več kot smrtnih primerov, medtem ko je bila Štajerska najbolj .v ravnotežju", saj je število rojstev le za 186 oseb preseglo število smrtnih primerov. Število rojstev je bilo v primerjavi s skupnim številom prebivalstva najvišje na Predartskem, kjer so na 1000 prebivalcev zabeležili 15,6 rojstev; na Solnograškem jih je bilo 13,7, na Tirolskem 13,5, na Koroškem 12,3, na Zgornjem Avstrijskem 12,2, na Štajerskem 11,8, na Gradiščanskem 11,4, na Nižjem Avstrijskem 10,8 in na Dunaju le 8,2. Obratno pa je Dunaj vodil pri števtlu sklenjenih zakonskih zvez, saj se je v glavnem mestu Avstrije leta 1977 poročilo kar 9392 parov, na Nižjem Avstrijskem jih je bilo 8537, na Zgornjem Avstrijskem 7702, na Štajerskem 7139, na Tirolskem 3189, na Koroškem 3058, na Solnograškem 2668, na Predartskem 1737 in na Gradiščanskem 1704. Z ozirom na razvoj avstrijskega prebivalstva pa so bili te dni objavljeni tudi še drugačni podatki, ki dajejo zanimivo sliko razmer v naši državi. Zvezna vlada je prejšnji teden pod geslom .Boj zoper revščino" priredila na Dunaju posvet, na katerem so predstavniki raznih ustanov razpravljali o tem, ali so med avstrijskim prebivalstvom tudi ljudje, ki živijo v pomanjkanju, v revščini ali bedi. Pri tem so izhajali iz predpostavke, da je bilo leta 1971 .uradno" ugotovljenih 450.000 oseb, ki so imele nižje dohodke od takoimenovanega življenjskega minimuma in so jih zato proglasili za .reveže*. Tokrat so prišli do povsem drugačnih zaključkov. Z računskimi operacijami so namreč .rešili" vprašanje revščine na ta način, da so ob upoštevanju izravnalnih doklad in skrbniških rent ugotovili, da danes nihče več nima nižjih dohodkov od uradno določenega minimuma, ki znaša zdaj 2205 šilingov. Kako se pri takih .dohodkih" sploh da živeti, more povedati le tisti, ki je obsojen na tako usodo, pri čemer zlasti niso upoštevane nenehne podražitve, ki človeka z najnižjim dohodkom gotovo mnogo bolj prizadenejo kot tistega, ki mu ni treba vsak šiling najmanj dva ali trikrat obrniti, predno ga izda. Zato je dosti bolj realna ugotovitev predstavnika rent-nikov in upokojencev, ki je na posvetu navedel, da je danes v Avstriji približno milijon ljudi, ki imajo na mesec manj kot 3300 šilingov za svoje življenje. To pomeni, da je v Avstriji precej revščine tudi še danes, ko radi govorimo o splošni blaginji. nem muzeju, urejenem v nekdanjem taborišču smrti blizu poljskega mesta Osvviecima: dne 19. marca jo bo kot stalno ureditev v okviru tamkajšnjega spomenika in pomnika odprl pravosodni minister dr. Broda. Sedanja razstava, ki jo je pripro-vila avstrijska delovna skupnost za muzej Auschvvitz, na podlagi slikovnih dokumentov prikazuje politični razvoj v Avstriji, ki je privedel do Hitlerja in končno do Auschvvitza. Na tej poti so prikaza^ ne zgodovinske postaje vse od leta 1918 preko leta 1933-34, ko je bila v Avstriji pokopana demokracija, pa do leta 1938, ko je bila Avstrija z nacistično zasedbo sploh zbrisana z zemljevida in so sledila leta strašnega nasilja, za katero so posebno znočilna koncentracijska taborišča, in med temi še zlasti Auschvvitz, v katerih so v imenu nemškega nadčloveka umorili več milijonov nedolžnih ljudi, pripadnikov skoroda vseh evropskih narodov. Na te ogromne žrtve spominja nekdanji Auschvvitz, kjer bo poteg številnih drugih držav dobila zdaj svoje mesto tudi Avstrija. Avstrijski del spomenika in muzeja bo — kakor že povedano — predstavljala spominska razstava, ki jo bo dopolnjevalo pet umetniško oblikovanih oken, ki jih je profesor Heinrich Sussmann posvetil avstrijskim žrtvam v Auschvvitzu, med njimi še posebej vsem tistim mladoletnim, manj kot 15 let starim otrokom, pripadnikom avstrijskih Ciganov, ki so prav tako končali svoje mlado življenje na kraju strašnega spomina. V „AUL! SLOVEN1C) V CELOVCU: V Čudovita simfonija barv umetniških fotografij Marjana Pfeiferja Pe:)ra pateta razstav, s katerimi je „Auia siovenica" v Cetovcu že dosiej predstavita posamezne zvrsti siovenske umetnosti, je doživeta novo obogatitev: sedanja razstava mojstra Marjana Pfeiferja iz Ljubtjane nam pribtižuje nadatjnje področje umetniškega obtikovanja — namreč področje umetniške fotografije, tn siike Marjana Pfeiferja so v resnici umetnine in potrjujejo besede predsednika društva „Auia stovenica" dr. Mirta Zwittra, ki je uvodoma dejat, da je veiik umetnik tisti, ki zna fotografije spremeniti v umetniške stike. AULA SLOVEN!CA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7 vijudno vabi na razstavo UMETNIŠKIH FOTOGRAFU mojstra Marjana Pfeiferja Razstava bo odprta do 17. februarja 1978, in sicer od ponedetjka do petka od 13. do 17. ure. Bogat delovni načrt AVSTRUSKO-JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA Otvoritve razstave so se udeležili številni gostje, med katerimi so bili poleg obeh umetnikov — fotografa Pfeiferja in pianista Acija Bertonclja — tudi celovški župan Guggen-berger, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije arh. Spinčič, arh. Dušan Omahen (ki se mu je dr. Mirt Zwitter posebej zahvalil za zasluge pri organizaciji sedanje razstave in sploh pri razvijanju kulturnega sodelovanja), predsednik in tajnik ZSO dr. Franci Zwitter in dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik SPZ Andrej Kokot ter prof. Jože Kastelic, ki je zbranemu občinstvu v izbranih besedah predstavil oblikovalca-umetnika in totografa Marjana Pfeiferja in njegov svet umetniške fotografije. V ta svet je povedel gledalce tudi še umetnik sam, ko je ob klavirski spremljavi znanega pianista Acija Bertonclja predvajal barvne diapozitive — v dopolnitev k razstavi, ki zaradi omejenega prostora seveda more predstaviti le majhen prerez skozi čudovito simfonijo barv. Sedanja razstava obsega 56 slik, v glavnem barvne, ki so izbrane in urejene tako, da predstavljajo posamezna področja umetnikovega ustvarjanja. V prvem delu je prikazana slovenska zemlja: katerikoli predel, katerikoli letni čas, zmeraj zadiši pokrajina v svojem čudnem, svojevrstnem čaru. Umetnika pa ne zanima samo v njeni širini kot .krajina", prav tako in zaradi tehničnih zahtevnosti morda še bolj ga priteguje drobni svet — elementi, iz katerih je vsa ta veličastna lepota okoli nas sestavljena, na katere pa navadno ne mislimo in ki jih v naglici modernega, stehnizira-nega in od prirode odtujenega življenja izgubljamo iz zavesti. Koliko lepote je skrite v vsaki od teh neštetih porobnosti: v makovem cvetu, v odprtem plodu zrelega kostanja, ali v krhkih steblih vodne rastline in v strukturi koruznega storža, v dežniku gobe ali v kopreni padal, ki so jih ustvarila semena za svojo zadnjo, toda bodočnosti polno pot. Tudi svet tehnike priteguje mojstra Pfeiferja in je pogled v žarečo notranjost jeklarske peči prav tako veličasten, kot v prepletanju koles zaslutimo pesem današnjega napredka; v refleksih medsebojnih odvisnosti pa je tudi opozorilo še vedno prisotnega in še vedno možnega razkola med kontrolirano silo tehnike in človekom kot njenim gospodarjem. tn končno še srečanje z umetnostjo in umetniki, s kiparji in slikarji, z baletom in s filmom; prav na to področje sega — če omenimo portrete slovenskih likovnih umetnikov — tudi črnobeli izbor iz retrospektive Pfeiferjevega dela. Povsod pa se srečamo vedno spet z osnovnimi konstantami Pfeiferjevega dela, ki jih je prof. Kastelic takole opisal: dokumentarna eksaktnost je izhodišče, paleta barv je sredstvo, toda šele svet doživljanja je končni rezultat in pravi cilj. Sicer pa je namen Pfeiferjevega umetniškega oblikovanja najbolj izpovedan v njegovih lastnih besedah: .Rad bi pokazal, kaj naj ljudje gledajo; naj vidijo, kako je lepo." tn to je tudi sporočilo sedanje razstave v .Auti slovenici". Tet% 7933 K-stdnov/jeno wtr/js^o-jdgos/ofdns^o društvo na Korošcem je /?ne/o prejšnji reden razgovor z za-stopni^i ds^a, Tjer so predsravn;^; drastva podad preg/ed o dc/ovanja v ndnrdem /era, predstavdr pa so :adt svoj program za /ero 7975. Do/go/efni predsednik drasrva, Bivši namestnik deže/nega g/avarja Afarkias TCrassnig, je avodoma poa-dari/, da je drašrvo doseg/o s svojim de/ovanjem že kar /epe aspeke. To ve/ja za prvo okdokje okstoja in de-/ovanja, medtem ko je v zadnjem časa priš/o do razni/? ovir in težav. Pri tem je posekej omeni/ /eto 7972 in takoimenovani „taje/starm", ki je razmere na Koroškem nevarno zaostri/, kar je ime/o za pos/edico tadi okčatno pos/aksanje sp/osnega ozračja, v katerem drastvo de/aje. V tej zvezi se je predsednik Krassnig dotakni/ tadi manjšinskega vprašanja ter nag/asi/, da draštvo ne more neposredno posegati v po/itično reševanje tega prok/ema, ker za takšno de/ovanje ni pristojno, vendar pa k razreševanja /akko prispeva s tem, da pomaga izko/jšati ozračje ter pog/d/?-/jati odnose med sosednjima državama. Tema namena ta.di s/ažijo akcije, ki jik namerava draštvo izvesti v /eta 7975. Tozadevni načrt je ze/o okširen in pester. Začenja se že v ne-de/jo z okiskom znanega karentova-nja v Ptaja; v marca kosta s/edi/a večer jagos/ovanske jo/k/ore v Št. Vida ok G/ini ter predavanje o TTr-vaški; v apri/a ko draštvo priredi/o ..Dd/mdfiniBe tedne" v Ce/ovca ter izved/o dva iz/eta; enega v Bar in dragega ok da/matinski oka/i; v maja je na sporeda predavanje o 5/oveniji ter iz/et v Do/enjske Top/ice in Za-grek,- v janija ko v Ce/ovca jo/k/orni „Večer srečanja"; v počitnicak ija/ija in avgasta) ko draštvo spet izved/o /etovanje otrok na morja; septemkra kodo č/ani draštva okiska/i tovarno Šava v Kranja ter Škojjo Toko, na Koroškem pa ko predavanje o narod-nostik /agos/avije; oktokra ko iz/et v Toskano in na Korziko; /etošnji program pa ko novemkra zak/jači/o predavanje o Dakrovnika. Tako ko draštvo tadi v tem /eta nada/jeva/o s prireditvami, ki so že v mina/i doki vzkadi/e ve/iko zanimanje v javnosti ter vedno pritegni/e /epo števi/o okiskova/cev oziroma ade/ežencev. ZVEZNA GtMNAZtJA ZA SLOVENCE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Stovence v Cetovcu sporoča: 1. Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žetijo dati v šoiskem ietu 1978-79 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega teta, v času od 13. do 18. Z. 1978, ravnatetjstvu Zvezne gimnazije za Stovence v Cetovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda tjudske šote, rojstni tist in dokaz avstrijskega državtjanstva. Z. Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šotskega teta 1977-78 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto gtavne šote [ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegti tako dobre ocene, bi morati deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi potovici junija 1978. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šotskega teta. 4. Konec maja 1978 bo vodstvo tjudske šote javito gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo rav-natetjstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasnete prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovotjenjem Deietnega šotskega sveta. 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-natetjem. Prijave za sprejem v Gimnazijo tahko opravite osebno v šotski pisarni ati pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Stovence, Ebentater Strahe 14, 9030 Ktagenfurt/Cetovec. RAVNATEt): dr. Reginatd Vospernik, L r. v*"""*****""*"'""""'" 'v'*"""**"""""""*"""****""****"*""'"'"*"""''"'"**"*"****"""**""*******"*"'**"***" DR. ANTON SVETINA Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice Stolni kapitelj v Ljubljani je dne 2. julija 1653 pooblastil celovškega odvetnika magistra Krištofa Tratnika, da ga v tej pravdi zastopa, nakar je odvetnik Tratnik vložil tožbo na vicedomski urad v Celovcu. V tožbi med drugim navaja, da je nižje kazensko sodstvo v predmestju Beljaka od nekdaj v rokah ljubljanskega stolnega kapitlja in naj se krivce kaznuje z globo 100 dukatov. Dne 3. oktobra 1653 je vicedom v Celovcu izdal županu, mestnemu sodniku in mestnemu svetu v Beljaku ukaz, naj ugodijo tožbenemu zahtevku ljubljanskega stolnega kapitlja ali pa naj v roku 14 dni ošljejo svoj ugovor. Šele v ponedeljek po vne-ohodu leta 1655 je v tej pravdi izdal koroški deželni upravitelj grof Rosenberg na dvornem veču sodbo, da se tožena stranka kaznuje na lačilo 200 ogrskih zlatnikov več ali manj, er je zakrivila silo zoper v deželi običajno pravo (Gewalt wider Lartdtsrecht). Zoper to sodbo je beljaški mestni svet, zastopan po odvetniku dr. Matiji Waizu iz Celovca, prijavil pritožbo, ki pa jo je sodišče zavrnilo, nakar je odvetnik Waiz zoper to zavrnitev prijavil apelacijo. V tem sporu pojasnjuje odvetnik Tratnik v pismu z dne 15. junija 1655 vikarju Vidmarju, da je tožena stranka na razpravi ugovarjala pristojnost celovškega sodišča češ, da bi ta tožba spadala v pristojnost bamber-škega vicedoma, ki ima svoj sedež v Wolfs-bergu. Tratnik v pismu tudi navaja, da mu je bamberški zastopnik pisal, naj bi se ta spor poravnal mirnim potom z ogledom na kraju samem, ker spadata obe stranki pod cerkvene ustanove in je ves spor malenkosten. Da bi se stvar ne zavlekla, je odvetnik Tratnik predlagal, naj ljubljanski stolni kapitelj ta predlog sprejme. Kako se je pravda končala, iz arhivskih virov ni razvidno, prinaša nam pa, kakor je že zgoraj omenjeno, dokaz, da beljaški mestni sodnik ni imel pravice do nižjega kazenskega sodstva nad tistimi beljaškimi meščani, ki so imeli v predmestju Beljaka v zakupu župni cerkvi oziroma župni nadarbini lastne zgradbe in zemljišča. Dne 19. septembra 1655 je generalni vikar ljubljanske škofije Filip Terpin vizitiral vse župnije betjaškega cerkvenega okrožja. Pri opisu župne cerkve sv. Miklavža v predmestju Beljaka je ugotovil tole: Kor cerkve je visok 16 vatlov (stara dolžinska mera dolžine 77 cm), dolg 33 vatlov in pri glavnem oltarju širok 13 vatlov, ki se proti ladji zmanjšajo za 3 vatle; ladja cerkve je razdeljena na tri dele, od katerih je srednji del višji od stranskih delov in meri v višino 22 vatlov, stranska dela pa merita v višino 13 vatlov. Ladja cerkve je široka 30 vatlov, dolga pa 39 vatlov. Dne 28. septembra pa je prišel proti večeru k fari sv. Miklavža ljubljanski škof Oton Friderik Buchheim, ki je naslednji dan opravil birmo, katere se je udeležilo po navedbi kronista 1405 oseb. Ker je štela župnija sv. Miklavža le okoli 1000 faranov, so prišli k birmi otroci iz vsega beljaškega cerkvenega okrožja kakor tudi iz samega mesta Beljaka. Po obedu je škof zaslišal oba cerkvena ključarja, Leonarda Piberauerja in Štefana Hengsbergerja, oba beljaška meščana, ki sta mu poročala o dohodkih župne cerkve in njenih podružnic, kakor so vpisani v cerkvenem urbarju. Cerkev je imela 110 goldinarjev letnih dohodkov, podružnica Št. Lenart 12 goldinarjev 20 krajcarjev 1 denarič, podružnica sv. Magdalene 4 goldinarje 48 krajcarjev, podružnica sv. Bartolo-meja v naselju Draganje 1 goldinar 45 krajcarjev in podružnica sv. Martina v naselju Um-bar okoli 2 goldinarja letno. Nato je bil zaslišan vikar Janez Vidmar, ki je izjavil, da je urbar župne nadarbine pri deželni vladi, da pa je župnija pri deželi v napovedi z 12 hubami, 12 domci in tremi kočami, desetina pa ni v napovedi. Ugotovljeno je bilo, da živi v župniji protestant Matija Ertl, klobučar in beljaški meščan, ki ga je dal škof zaradi tega aretirati; Ertl je izjavil, da se ne odpove svoje vere in da se bo izselil. Vikar Vidmar je škofu poročal še o temle primeru bigamije: Ana rojena Pohar je bila poročena z Jožefom Rauterjem (Rauttar), ki jo je zapustil, ker so ga po poroki vzeli k vojakom. Ta Ana je pozneje rodila otroka, ki ga je smatrati za nezakonskega (spurius) in je bila zaradi tega kaznovana na plačilo enega beliča. Kljub temu, da ni mogla dokazati smrti svojega moža, jo je vikar Tomaž Geiger, ki spada pod jurisdikcijo vetrinjskega opata, poročil; vetrinjski opat je vikarja Geigerja zaradi tega kaznoval. Imenovana Ana, ki ni bila izgnana iz župnije, je sedaj pripeljala vojaka, ki je pod prisego izpovedal, da je njen mož v bitki pri Chorauburgu (tridesetletna vojna?) padel in je o tem predložil tudi pismeno potrdilo vojaškega komandanta. Škof je odredil, naj se med novima zakoncema izvrši v potrditev zakona nov poročni obred. Ta dan je prosit za avdienco pri škofu oskrbnik gospostev Landskron in Vrba, ki so bila tedaj v lasti vdove grofice Dietrichstein. Ob tej priliki sta škof in oskrbnik obravnavala vprašanje odvetništva nad župnijo sv. Miklavža in njenimi vikariati. Oskrbnik se je skliceval na prejšnje lastnike teh gospostev grofe Khevenhiillerje. Škof mu je pojasnil, da je bil zadnji Khevenhulter protestant in je zaradi tega izgubil pravico do odvetništva. Ker je cesar Friderik v ustanovni listini ljubljanske škofije določil odvetništvo škofu, ga ne more prodati ali drugače odtujiti. Za časa župnikovanja vikarja Janeza Vidmarja je v listinskih virih ohranjenih več prošenj za dispenzo od zakonskega zadržka krvnega sorodstva v 3. in 4. kolenu. Dne 25. aprila 1646 urgira vikar Vidmar pri škofu Buchheimu prošnjo Martina Grifurja in Marije Krištof za izpregled tega zakonskega zadržka. 14. oktobra 1651 pa vikar Vidmar urgira pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani prošnjo Gregorja Geigerja, meščana in bravarja, in njegove neveste Eve Moser za izpregled tega zakonskega zadržka. 4. februarja 1652 piše vikar Vidmar ponovno takratnemu generalnemu vikarju ljubljanske škofije Francu Maksimilijanu škofu Petinenskemu, naj se pospeši rešitev prošnje Gregorja Geigerja, ki se nahaja v Rimu, ker oba zaročenca bolehata in zato prosita, naj se jima dispenza pošlje, ko prispe iz Rima, z naslednjo pošto, da bi se poroka mogla vršiti še v predpustnem času. (Dd/je v pnBot/nj; štfvi/Zt<) SPD „ Svoboda" Št. Janžu bo letos obhajalo 70-letnico obstoja V soboto, dne 14. januarja zvečer se je v zadružnem domu v Št. Janžu vršil občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „ Svoboda". Otvori) ga je predsednik Florijan Lapuš in pozdravit številne člane. Tajnik Hanzi Weiss je nato podal pregled društvenega dela od zadnjega občnega ?bora. Po izrečeni razrešnici staremu odboru je prišlo do volitve novega odbora. Ob tej priložnosti je predsednik Lapuš, zaradi svoje visoke starosti, zaprosil, da se ga razreši dosedanje funkcije z željo, da naj mlajši prevzame njegovo mesto. Čeprav je oddal to funkcijo, je pa po drugi strani bil izvoljen za častnega predsednika. Za predsednika delovnega odbora oziroma Lapuševega naslednika je bit izvoljen Hanzi Weiss, za tajnika mag. Štefan Pinter, za blagajnika pa Nežka Pinter. Novi predsednik se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje, nakar pa se je razvila živahna debata zlasti o bodočem Vaientin Potanšek PETDESETLETNfK /dtr/, 4. JebrKdrjd bo Vd/entZn Po-/dnšeb obbdjd/ svoj 30. rojstn/ Jdn. TčoJZ/ sc je v Tepen/ prt Že/eznZ Adp/Z, bjer je preb// tdJZ svojd otro-sbd /etg. Zgrgrp ZzreJne MgJgrjerzosd gg je mdt/ pos/d/d v šo/o, rrgjprej v g/mndz/jo, ndto v dč/te/jZšče, bdtere-gg je po vojn/ zdb/jdčZ/ v Ce/ovcd. Kot dč/te/j je svojo prvo s/džbo nd-stopZ/ nd ObZrsbem, bjer je še Jdnes direktor rgrrrošnje /jdJsbe so/e. Vd/entZn Po/grzšeP n/ tdmo oJ/Zčen peJdgog, Pr je vzgojZ/ že vrsto ge-nerdc/j, b/ nspesno P/jgpgjejo svoj/m ž/v/jenjsbZm regopgrrr Zn sooPPPgje-jo ndše ndroJno ž/v/jenje, mdrveč je tdJZ v/Jno :we v s/ovensb/ bnj/žev-nost/. PozngfMo gg Por vsestrgrrsPegg bterdtd, posebno pg Por oJ/Zčnegd pesrgpg. /zpoj njegovegd peresg je pr/š/d že vrsrg pesn/šbZb zb/rb Por so „Grgpe m sonce", ^J^grgnrgnsPe", „TZpov bogec" m Jrdge. /VdpZtd/ je tdj/ prozno Je/o „ Ve/rPe sgnje md/e-gg e/ovepg", zngn pg je tdJZ Por dv-ror nr/gJ/nsP/P pesm/, pgrere je poJ ngs/ovom „ČZnčeb" ZzJd/ v Pnj/žn/ ob/Zb/. Vg/enr/n Po/gnšeP pg tdJZ s/cer sroj/ sre Jr ngšegg ngroJno-po/:r/ene-gg žZv/jenjd. Že vrsto /er je obč/nsb/ oJPorn/P /n pg/rgm/ rejerenr obč/ne Že/ezng A*gp/g, Jo/gg /etg je P// č/gn /Jprgvnegg oJPorg Zveze s/ovensP/P orggn/zgc/j ng Korošbem ter š/oven-sPe prosvetne zveze. De/gje tgJ/ v rgz/ZenrP //tergrn/P zJrgženj/P tg /n onstrgn meje. Vg/ent/n Po/gnšeP je zg njegovo /rtergrno Jejgvnost preje/ več //tergrn/P nggrgj, meJ Jrgg/nr/ nd-grgJo Prešernovegg sp/gjg zg /eto 7977. DecentPrg 7976 je P// /zvo/jen zg preJseJn/pg .S/ovensPe prosvetne zveze /n tgpo oP/ZPgje pg/tgrno po//t/Po osreJnje pg/tgrne orggn/zge/je bo-rošP/P 5/ovencev. Vg/ent/ng Po/gnšPg op njegovem ž/v/jenjsPem jgp//ejg že/Zmo vse ndj-Po/jše, z/gst/ pg še mnogo Je/ovnegg gspepg ng vseP poJročj/P v Pgter/P Je/g je, Jg P/ s tem še mnogo JoprZ-nese/ v s/ovensPo pg/tgrno zdb/dJnZ-co /n v Por/st s/ovensPe ngroJne spgpnost/ ng Korosbem. delu društva. Kot prva prireditev je bilo na programu skioptično predavanje n Potovanje po ŠZ". V mesecu marcu je predvideno predavanje dr. F#lniga o hišnih in ledinskih imenih v Podsinji vasi. Pripravlja se tudi zelo zanimiva igra. Seveda pa se je v okviru debate govorilo tudi o 70-letnici našega društva. In ker je to pomemben jubilej, hočemo izrobiti to priložnost in se ozreti nazaj v preteklost in tako v kratkih besedah opisati zgodovino našega prosvetnega društva: Oče našega častnega predsednika Tomaž Lapuš, je bil leta 1906 glavni pobudnik pri ustanovitvi .Delavskega pevskega društva" za Podsinjo vas in okolico. S skupnimi prispevki si je nabavil harmonij in vadil petje pri p. d. Černiku v Podsinji vasi. Ker se je delovanje društva razširilo na več sosednjih vasi in ker je pri tedanjih prometnih razmerah bila komunikacija zelo težavna, sta iz enega društva nastala dva izobraževalna društva in sicer v Št. Janžu in v Svečah. To se je zgodilo teta 1908, tako da letos praznujemo 70-letni jubilej našega društva. Oba društva sta se zelo dobro razvijala — predavanja, pevski nastopi, igre in celo telovadni odseki so obstojali. Vsako društvo je imelo tudi svojo knjižnico. Prva svetovna vojna je zavrta delovanje društva. Večina članov je bila vpoklicana k vojakom in le malo se jih je vrnilo domov. Leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla. Po plebiscitu leta 1920, ko je bilo vse kar je slovensko, od merodajnih krogov na Koroškem, zatirano in osovraženo, se je začelo naše društvo, v brk tem razmeram, zopet rahlo prebujati. Leta 1921 se je naš sedanji častni predsednik Florijan Lapuš vrnil iz ruskega ujetništva in se takoj aktivno vključil v prosvetno delo. Že leta 1923 smo prvič uprizorili .Miklovo Zalo" in s to igro gostovali leta 1924 pri Cinget-cu na Trati. To igro je režiral tovariš Lapuš in imeli smo velik uspeh. Med obema vojnama se je prosvetno delo uspešno nadaljevalo. Ustanovil se je tudi tamburaški zbor, pevski zbor in gledališki odsek. Leta 1938, ko je bila Avstrija priključena k Nemčiji, je bilo društveno delovanje seveda onemogočeno. Nacisti so nam sežgali vse knjige in oropali gledališko garderobo. Nekdanji predsednik društva Andrej Permcž je končal v koncentracijskem taborišču Dachau. Mnogi so bili izseljeni med njimi tudi naš častni predsednik — Lapuš z družino, ali pa so padli na bojnem polju za tuje zločinske interese. Ko je bilo konec Hitlerjeve strahovlade, smo spet obnovili naše prosvetno društvo in vsak je zastavil vse moči, da se je delo nadaljevalo. Po posredovanju tov. Minka Šmida, nam je .Sklad Prežihovega Voranca" v Mariboru podaril kompletno knjižnico, za katero smo dobili prostor v novem .Zadružnem domu". V Tišlarjevi dvorani pa smo spet prirejali koncerte in igre. Seveda hočemo tudi še naprej delati za dobrobit slovenskega ljudstva na Koroškem. t;,r .. *' .. ..* - ***. - - .,...... Btesčeča včasih in danes Bleščeča planina s planinsko postojanko „Kočo nad Arihovo pečjo" je ena najbolj privlačnih izletniških točk v Karavankah. Prej ko še ni bilo koče, je le redkokedaj zašel kakšen turist na to planino. Njeni obiskovalci so bili predvsem domačini, ki imajo tam svoj les in pa tudi kmetje, ki so dajali svojo živino na Bleščečo na pašo. Starejši ljudje, ki poznajo Bleščečo še od prej, vedo povedati, da je bila včasih planina mnogo večja in da je na tem mestu, kjer je sedaj planinska koča, sta) skedenj s hlevom in poleg pastirska koča, kjer se je včasih (razen zime) zadrževal pastir. Tako vsaj je bito še med obema zadnjima voj- Siovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrt! vasi vab) na PUSTNO PRiREDiTEV k) bo v nedetjo S. februarja 1979 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo: igratska skupina : veseioigro v treh dejanjih, domač) mešani pevski zbor in foikiorna skupina .Prežihov Voranc". nama. Pred več kot 100 leti pa je na planini še kraljeval kmet Bleščečnjak, ki se je poleg kmetijstva bavil tudi s kuhanjem oglja. O slednjem pričajo še danes črna mesta zemeljske plasti, če greš z Bleščeče planine po kolovozni poti proti Sedliču (najnižja točka mod Gračenico in Komnico). Kope so naredili poleg poti, da je bilo potem lažje spravljanje tega za tisti čas dragocenega kuriva v dolino, v razne fužine, kjer so v pečeh topili železno rudo. Bleščečnjaki so vozili svoje oglje v Bajdiše in pa menda tudi v Fužine (današnja Podrožca). Da so se bavili tudi s poljedelstvom pričajo še danes lepe gladke površine, kjer so bile nekdaj njive (jugozahodno od koče). Pa prišli so težki časi za samotnega kmeta na Bleščeči, menda tako težki, da je za tri hlebe kruha (tako pravi ljudski glas) prepusti) svoje imetje nižje ležečemu kmetu Kopan-ku na Kopanjah. Po vsej verjetnosti je to moralo biti v začetku druge polovice prejšnjega Stoletja. Po odhodu Bleščečnjaka je Bleščeča igrala samo še vlogo planine, kjer se je pasla živina. Takrat so na Bleščeči, kjer je bil preko leta pastir ali kdo od Kopankovih, delali še sir in druge mlečne izdelke. To je leta 1895 ovekovečil na neki bukvi pod Arihovo pečjo znani ljudski pesnik Mlinarčev Hajnža iz Št. Jakoba v pesmi — „Buh daj srečo, jaz grem na Bleščečo, tam dobim sira in skute in ta skrivš-ne dobrute". V teku zadnjih štiridesetih let so se razmere na Bleščeči spremenile, kot se je spremenil tudi čas. Gospodarsko poslopje v katerem je živina imela svoje zavetišče, je propadlo. Živini so odmerili streho v pastirski bajti. Prišlo je celo tako daleč, da na planini sploh niso imeli več živine. Bleščeča je doživljala med vojno in po vojni najbolj črne dneve svojega obstoja. Ruševinam razpadlega skednja na planini so naredili konec slovenski planinci, ki so odstranili ruševine in postavili tja planinsko kočo. S to pridobitvijo je Bleščeča spet zaživela in zaslovela, saj je od takrat cilj številnih turistov in planincev, ki prihajajo od blizu in daleč, da se seznanijo tudi s tem lepim koščkom zemlje, ki danes uživa sloves ene najprivlačnejših planin v Karavankah. 1. junija 1971 je bil rop ognja oziroma požara zadnji relikt stare Bleščeče — zgoraj omenjena pastirska bajta. V nadomestilo je lastnik planine zgradil novo postojanko, ki je tik pred dogotovitvijo. Na jugu planine so cariniki zgradili svoj domek, na severnem robu Bleščeče planine na Arihovi peči pa je nastala lovska koča šentjakobskega veterinarja dr. Pušnika. To dejstvo, da so danes na Bleščeči planini kar štiri zavetišča, prepričljivo dokazuje, da se je Bleščeča prebudila iz zimskega spanja ter da igra tudi pomembno vlogo pri pospeševanju turizma na tem območju naše ožje domovine. To so v grobih obrisih mejniki v zgodovini Bleščeče planine, kateri pa je dala pečat pomembnosti prav slovenska planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo". 16.-18. 2.1978 9. knrnšM Mturni dnevi tema ,,šoistvo na južnem koroškem" thema ,,das schu!wesen insudkarnten" ceiovec kiagenfurt 10. oktoberstraBe 25 mohorjeva hermagoras Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Zeiezni Kapii vabi na JUBiLEJNO 10. SANKARSKO TEKMO Ker je za minuio nedetjo napovedana senkarska tekma zaradi skrajno neugodnih razmer izpadia, jo bomo tokrat izvedii v nedetjo 5. februarja prav tako v Lepeni po Gregoričevi poti. Deiitev startnih števiik bo ob 11.30 uri pri ciiju. Start bo ob H.30 uri. Po tekmi bo razde-iitev nagrad v gostiini Raztoč-nik v Lepeni. Ljubiteiji zimskega športa prisrčno vdb/jem/ Slovenska kmečka zveza vabi kmete na TEHNiČNO SLUŽBO ZA TRAKTORJE # v sredo !n četrtek, S. in 9. februarja s pričetkom ob 9. uri pred Kmečko gospodarsko zadrugo v Šmihelu nad Pliberkom # v četrtek 9. februarja s pričetkom ob 9. url na kmetijski šoli v Po-dravljah Prisrčno vabljeni! Siovensko prosvetno društvo .Borovije" vabi na predstavitev siovenskega barvnega fiima .SEDMiNA" v nedeijo H. februarja ob 14.30 uri v društveni sobi pri Bundru v Borovijah. Fiim predvaja Siovenska prosvetna zveza. Ljubiteiji siovenske fitmske umetnosti prisrčno vabijeni! Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni in .Vinko Poijanec" v ško-cijanu vabita na PUSTN! PLES OTROK v nedeijo S. februarja ob 14. uri pri Vogiu v Št. Primožu. Najiepše maske bodo nagrajene. Pr/srčno vdb/jenZ/ Novice /z B/Včovsa V neJf/jo 22. jdnddrjd zvečer je nd ndšem Jrnstvenem oJr% pr/ 37Z-^/