49. številka. V Trstu, v soboto 20. junija 1891. it*. Tečaj XVI. „E D 1 N O S T" izhaja dvakrat na reden, vsako Brado m loVjoto ob 1. ari popoludne „Edinost" stane: f.a vse leto gl. 6. — ; i* ven A vst. 9.— gl. ca polu leta „ 3.—; » . 4.50 . ta Aetrt leta „ 1.50; „ , 2 25 „ Posamične itevilke »e dobivajo v pro-liajalnio.nh tobaka v Tretn po & nov., ▼ Ocrioi in r Ajdovščini po * nov. naročbe tre* priložen* naročnine •« upravniitvo ne oslra. EDINOS OfflMl in oznanile se račune po 8 not ▼r«»ica t petitu ; za naelove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic, oilana. javne lahvale, osmrtnice itd •e račune po pogodbi. Vel a. iei se poAiljajo uredništvu v ullei Carintiu At. '25. Vsako pismo mora hiti frankovati ker nefrankovana ne ne sprejemajo. 'okopisi se ne vračajo. Naročnino, rek narijo in insoratf prejema uprarnlitTO * uliri Carintia 2». Odprte reklamacije o proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. Osoda tržaške okolice. Odprava proste (like in uvedenje državnega užitniitslcpgrtj dttvka, kakor tudi razširjenje davčne črte globoko v okolico in pridruženje iste k mestu je žc gotova stvar. Minolo soboto so je v državni zbornici izrekla o tej zadevi zadnja beseda in zakon je bil vapreiet z vsemi glasovi, razun glasov četvorice tržaških poslancev, mej katerimi je tudi naš okoličanski poslanec, g. Nabergoj. Spodnja okolica je torej predana mestu in državi, da jo po svoje obtežujeta ter jej nalagata davek in pristojbine. Zaman je torej bilo vae moledovanje in vse prošnje; politično društvo »Edinost", okoličani sami, posebno pa naš okoličanski gospod drž. poslanec, uvidevši nevarnost in škodo, ki preti spodnji okolioi od uvedenja držav« nega^užitninskega davka in v bojazni, da bode država magistratu dovolila pobiranje enacih in Ae večjih doklad od vseh obda-čenih stvari, potrudili so se pravočasno, ter ukrenili vse potrebno, da nevarnost odvrnejo; slednjič se je pa v seji minole sobote g. Nabergoj odločno uprl državnim in občinskim nameram ter hotel polajšati ortodo svojih sorojakov okoličanov, za kojih blagor se že tako dolgo poteza, ali zastonj jo bil ves trud, ker postava se je sprejela nespremenjena. Posledice te postave občutimo v kratkem, kajti že prihodnji mesec jel se bode pobirati dr/.avni in občinski davek od ne katerih užitnin, mej katerimi je v prvi vrsti imenovati vino in meso. Država je bila neizprosljiva, kajti pod različnimi pretvezami in jalovimi izgovori ni hotela od* jenjati od zadnjega načrta, naj bi namreč užitninska črta se potezala po dosedanji oolni črti, rekoč, da bi vsako drugo črto ne bilo tako lahko nadzorovati, kakor uprav to, k u jo zahteva ona sama. Dk, gospod finančni minister se je iz prvo namerovane črte celo norčeval, trdeč, • V edinost j. m £ da je potegnjena po privatnih imetjifc ; da nekje črta teče mej gostilno in vrtotn, kjer ho mize za pivce; nekje pa da se poteza preko cerkvene zakristije itd. Vse ugovarjanje tijžaAkih poslancev ni dosti izdalo. Videlo so je pa tudi ob tej priliki, da tržaškim poslancem, trojici Luzzatto, Burgstaller in Stalitz, ni bilo resno upra-šh n jo o potegnitvi užitninske meje dlje v okolico, ker so ae proti tej nameri le malo ustavljali in še ko je naš drž. poslanec hotel srca nekoliko omečiti za ubogo okoličane, rekoč, da so se ti vsikdar odločno potegovali za avstrijst.vo ob obalili Adrije ter hrabro bili proti silnim tujcem in sovražnikom, silila sla sitna Burgstaller in Stalitz v besedo, zanikajoč to in trdeč, da so to storili tudi meščani. Ker eta se uprav ta dva poslanca nedavno potegnila za ktfske Judo — „avstr ijske podanike" — gotovo sta to pot tudi menila pod „me&čani" enake znano junake, ki v Trstu kaić javno meuenje ter pretvarjajo dobro mišljenje, kolikor ga je. Da se poučimo o krivici, ki se godi ubogim slovenskim okoličanom in meščanom v Trstu pod silno lahonsko nadvlado, zadosti nam je, samo enkrat pogledati v šemastl poluuradni list „Mattino", ki se štuli za pravega zastopnika avatrijanizma v Trstu. V tem lietu samem nahajaš strupeno pisane napade proti nam Slovanom, da rlo. veku kar kri zavre po žilah. In kako še le pišejo drugi pristno-italijanski listi! Ti kar mrgole hudobnih zabavljic in podlih psovk proti nam in zvito napisanih napadov proti Avstriji sploh. Glasila tržaških radikalnih Lahov slavijo v Garibaldiju in druzih protiavstrijskih veljakih največje „patrijote", izdajalce & la Oberdank kot politiške mučenike; mladini sploh dajejo ti listovi potuho in italijanske nemirneže, kojih namen je odtrgati Primorsko in Tri-dent od Avstrije, slavijo kot uzorne rodoljube. Tom čudnejši jo postopanje omenjene trojice tržaških drž. poslancev, hoteČili s PODLISTEK. Adrijana. Rokokć-idilu ; čeSki spisal K. Švanda, poslovenil Ivo T r o 141. II. (Dalje.) Nastal je nesrečen čas za našo gospo markizo. Cele ure je plakala v tem prostoru. Občudovala je to sliko, izgotovljeno malo pred odhodom našega gospoda, vzdihavala in o glavoboli tožeč odhajala jo v svojo sobo. Neko noč nas vzbudi ropot v modrem salonu. 8 svečo v roci hitim hcui — in zelo se začudim videč, da slika, kojo smo bili tako skrbno obesili, padla je z zida. Rekel sem, da jo zopet obesijo. Gospa markizu to izvedfii, jela je plakati, smatrala je to slabim znakom — gledala jo sliko svojega Tsoproga v skrbi in presedela pri njej do ranega jutra. Kmalu pa pride glas, da ji jo soprog ustreljen takoj v prvi bitvi; v nekoliko dneh ao jo postarala za cela leta, ni govorila niti besedo in jela se je po noči šetati po našem parku, čudtč so ustavljati in oći obračati k nebu. Bilo je soparno popoludne, ko je prišla skoro v vas ter se usedla na kamenitoga levčka; glavo sklone v dlani in potok solza se ji udore iz oči, kar jo nekdo potrka po kolenu. Vzdigne glavo — in kakor iz ena prebujena čudila se je, kdo si jo je upal motiti v njo žalosti. Bilo je malo, komaj štiriletno, razgaljeno dekletce z modrima, nedolžnima očescema, upadlih ličio, v preprosti suknjici ; čudom ee je čudilo gospe markizi. „Zakaj plačete, žena P" Te besedu so strašno delovale na gospo markizo. Prvič v svojem življenju slišala se je nazvati — ženo. To dete zdelo se ji je angelj, ki jedini jo more rešiti. Prijela je dekletce, poljubila jo in so mu začela dobrikati. „Zakaj plačete P" rekla je tedaj Adrijana — sedaj gospodičina, Vi — „ali vam je umrla mati P" „Ne, deto milo, ne moreš utueti mojo boli, dokler ne občutiš ljubezni — ljubezni vzvišene božanstvene — tedaj šele se spomniš tega trenotka," in jela se jo z vami igrati. Sedaj nem moral iti v vas uprašat po vaših roditeljih. Bili ste sirota, ki ni nikdar poznala svojega očeta; neku vaskn žena vsprejela vas je. ko v«s je nu&la zimskega jutra na pragu na pol zmrzlo v par besedami oprati neizbrisljiv mad katerega dajejo mostu tržaškemu uprav zgoraj omenjeni činitelji : madež proti-avstri janiziua. Ali zadosti o tem. G. Nabergoj je prav ittoril, da ni teiu gospodom dajal podrobnejših odgovorov ter jih h tem prisilil k molku. tega slučaja nam jo zopet razvidno, kako preži hudobna gosp&da na našega poslanca cclć na Dnnaji, h o teč ga spraviti ob veljavo. Vendar jo pa dosedaj mnogo več veljal glss g. N.. ki deluje, kakor mu pamet in srce velita, nego njih, ki plešejo, kakor jim ukazujejo tržaški židovski časopisi in kapitalisti. l)a ni mogel to pot g. N. koristiti svojim volileem, kakor bi bilo želeti ni sam kriv, t< mveč vladajoče okolnosti, vladina moč in državna korist. Glas njegov, kakor tudi glasovi vseh treh ti/, drž. poslancev, izdali so le toliko, da je vlada privolila v znižanje užitnin-skega tarifa za prvih pet let in to : prvo leto za 25%, drugo 20 od sto, tretjo 15 od sto, četrto 10 od sto in peto leto 5 od Bto ; poleg tega so je dovolilo onim okoličanom, ki imajo svoja posestva v užil-ninski črti, da ne bodo plačevali davka od onega vina, ki ga sami doma použijejo, od ostalega pa samo tedaj, kader ga začno točiti. — Doseglo se je torej vsaj to po priza-detji g. Nabergoja. Oaoda spodnjo okolice jo tedaj zakonito določena. Vino bode podvrženo davku 4 kr. od litra za državo. Ker so se dovolile omenjene olajšave, bil bi ta davek manjši od sedanjega. Ali temu ne bo tako. Poleg državnega daca pobirala bo občina od vsiicega hektolitra vina še 4 gl. 80 kr. doklado iu vrhu tega še točarino v znesku 25 ud sto cene, pn kateri se vino toči. Kdo hode prav za prav tlsčil meščana in okoličana, razvidi lehko voakdo. Občina se zvija in javka, ker ne bode imela več toliko lepega denarja na razpologo za razue namene. Ali pobirala bode tudi za naprej ve* like doklade, katerim v vsej Avstriji ni para. Gospoda niso bili proti temu, da se uvede visok državni davek, pač pa bolelo jih je, ker so se bali, da ne bodo mogli pobirati visocih doklad. Po odpravi proste luke bodemo sicer imeli visok državni davek, a tega bi le malo občutili, ako bi nas občina tako ne pritiskala. V tem moramo tudi iskati uzroka, zakaj so se tržaški odposlanci na Dunaju le malo zauzemali za okolico, katera v prihodnje pride v uiit-ninako črto, meneči: čim večje razširjeno obsežje, tem več občinskih doklad bodemo pobirali. Gosp. Nabergoj omenil je tudi krivične točarine in visocih občinskih doklad ali zaman, kajti bilo je že prepozno. Osoda spodnjih okoličanov je že odredjemt in sedaj čakajmo na ugodnejši čas, da okoličan protestuje proti tlačečim občinskim dokladom ter zahteva njih znižanje. Pravi uzrok neznosnemu prihodnjemu stanju tiči po našem in občnem menenju — v neodgovarjajočom gospodarstvu mestnih starešin in pa v onih „idejalih", ki prevladujejo v nekaterih krogih tržaških. L-n. snegu — in ona žena, ki vam je bila do tedaj mati, umrla jo bila nekaj ur prej, in lu roka previdnosti dovela vas je v naročje naši milostni gospe markizi, katera je od dne do dno skrbela za vas kot za lastno dete. Smatrala vas je nadomestilo umrlega soproga . . . „A, kam sem zabrčl," rekel je gospod oskrbnik zamišljen, „hotel sem vam pripovedovati o ti sliki. Ali vedite, gospo-dičina, da nam ta slika napoveduje vaako-jake nesrečo — in daneB smo jo rano zopet našli, čudeči se, na zemlji. Nikogar nisem hotel klicati in vse seiu zamolčal — a, glej, kar je bilo naznačeno, zopet ae je izpolnilo." Gospod oskrbnik je nclial in videč pred seboj zamišljeno Adrijano, z lahka odšel . . . „Tema je že!" „Zares". „Že večkrat sem so čudila ti sliki. Gospod markiz bil je lep človek in podoben — " 9— svojemu sinu.* Zamišljena stopila 'jo Adrijana k odprtemu oknu in gledala v nasprotni drevored v parku Od tam je prihajal 'gospod oskrbnik. Začujcno se je razgledavala po Govor državnega poslanca Ivana Nabergoja V državnem sboru dne 13. junija t. I. Ker ae tržaški listi toliko jesč na g. Ivana Nabergoja radi njegovega govora v državnem zboru, priobčujemo tu po stenografiškem zapisniku ves ta govor, da se okoličani naši osvedočijo, kakovi prijatelji s i jim tržaška goBp6da. Govor slovo: Visoka zbornica! Ker ao gospodje moji tržaški kolegi tako dobro pojasnili gospodarske in trgovinske naše odnošaje — na čemur sem jim se svojega stališča od srca hvaležen —, ne preostaje mi dru- prostoru. Kako je to mogoče, s kom je govorila P V sobi je popolna tema. B Jo-li kdo tukaj P" oglaai so prostra- šena. Zagrinjalo je zaŠumelo in zdelo se ji je, kakor da je zarožljala ostroga. Nekdo se je gibal v salonu. „Kdo je tukaj P" Povsod grobna tišina. Adrijana si potegne z roko preko čela in etopala je negotovih stopinj k vratom ter je odprla; svetlobni trak spustil se je s hodnika v modri salon — in je bil prazen. „V posteljo pojdera,* rečo poluglasno in z drhtečim prcem gre do svoje sobe , pri durih gospe murkize se ustavi. Tukaj je mamici obično vošćavala lahko noč; odpre duri in ostane na pragu. Na napravljeni postelji ležala je zdaj gospa markiza. Po obeh Htraneh glave postavljene so ji bile voščenke, plapolajoč s plameni. Svetloba je migljala na rmenem in nagubanem obrazu mrtve gospe in očesni udrtini črneli sta se v velikih kolobarjih. Na prsih križem zložene roko držale so črn križoc. (Dalje prih.) zega, nego da se omejim na § 2 postavnega načrta, o kojem sedaj obravnavamo, in ki se tiče uređenja užitninskega davka v Trstu in po njega okolici, kateri davek hudo rađene okoličanske moje volilce. Predstojeći postavni načrt je posledic« odprave proste luke tržaške. Da se jo sklenilo odpraviti prosto luko, ni najmanje presenetilo ni mene, ni moje volilce, Pripravljeni smo bih na ta ukrep, ne glede na to, bode-ii ta naredba koristila mestu tržaškemu in lijega okolici ali pa škodila. V opravičenje te naredbe navaja se , da slednjič se je moral odpraviti privilegij, kojega je dosedaj uživalo mesto tržaško in njega okolica, in koji privilegij da je bil na Škodo koristim notranjih dežela. Nočem preiskavati, v koliko da je osnovana trditev ta, opozoriti pa moram visoko zbornico in visoko vlado na kričečo krivico, koja zadene s tem postavnim načrtom veliko večino okolice in nje prebivalstvo, broječe kacih 25.000 duš, § 2 tega postavnega načrta določuje namreč užitninsko črto, po koji je proglašena cela vrsta Čisto kmečkih občin kot zaprto mesto. (Klici na desni : res je !) Ne govorite mi o analogiji s predmestji dunajskimi ! Razmere tržaške okolice so povsem drugačne. Tu je v resnici govor o vaseh, ne imajočih nikakega znaka mestnega razvoja in koje so zbok svojo lego izvestno nikdar ne popnejo do značaja, lastnega mesta. (Tako je! na desni). Prebivalcem teh kraških vasi, ki večinoma nimajo druzega v svoji lasti, nego neznatno ped zemljo, zasajene z nekolikimi vinskimi trtami, kojo zemljo obdelujejo z uzorno pridnostjo, običajno pri primorskih Slovencih; tem resničnim revežem nameravajo naprtiti bremena, kakoršna so opravičena le po razvitem prometnem življenji velicih mest. (Prav res! na desni) Plzen, Liberec, Inomost in Celovec veljajo v davčno-teh> ničnem pogledu kot „dežela", dočim naj bi se proglasili Rojan in Skedenj, sv. Marija Magdalena in Rocol, sv. Ivan itd. kot zaprta mesta. Kaj znači taka nenaravna naredba za dotično prebivalstvo? Na .deželi", kamor pripadajo poprej imenovana velika mesta , je na pr. vino , kolikor ga použijejo zasebniki, povsem davka prosto. Od vina, nahajajočega se v hiši stranke, ne plača se nikak davek, ne glede na to, je-li vino lasten ali ptuj pridelek. (Prav res ! na desni); Davek treba plačati Še le tedaj, ako vino pride od kake obrtno stranke. Drugače je v zaprtem mestu. Tu se ob-dači vsaka kapljica. Tu se plača po priloženem tarifu 4 gld. od hektolitra vina, ne glrde na to, pijo-li kmet lastni pridelek, ali pa toči vino kak gostilničar. Razumete-li sedaj, kako bodo po naši okolici podražela vsa živila f Žene naših okoličanov so večinoma perice. Ob določenih dnevih mej tednom vidite jih lahko, kako stočejo po strminah s težkimi tovori na glavah, da dospejo do svojih koč, koje so premnogokrat do poldruge ure daleč. Taka hoja in s takim bremenom na glavi ob nenavadni vročini, ali po zimi ob razsajajoči burji, prouzročuje žejo; uboga žena popije kozarec domačega vina. Vsaj ta borni užitek dosedaj ni bil obdačen. In kaj naj rečem o možeh, koji pri jodnacih klimatičnih razmerah dan za dnevom, tedne in leta opravljajo težka dela na mestnem tlaku , v kamenolomi!) itd. in koji radi popi jo kozarec domaČega nepokvarjenega vina, da okrepe svoj život za vzdrževanje bornega svojega življenja? In tem ljudem naj se obbaei to pre-potrobno krepilo, dočim so milijonarji in bogati ljudje tega davka povsem prosti ? Prva pride država in pravi : hektoliter mora se obdačiti z 4 goldinarji ; potom se jej pridruži še občina, zahtevajoča — kakor nam je v odseku povedal ravnatelj užitnin, Polonio —, da se jej dovoli občinska doklada celih 180 procentov (Čujte ! Čujte !) Potem takem so ob-dači že liter vina lastnega pridelka z več nego 11*2 krajcarja. V gostilni naraste seveda davek, kajti k davčni svoti 11 gld. 20 kr., kojo zah- tevata država in mestna občina za hektoliter vina, pridruži se še tako imenovani Dazio di spina: davek od pipe, koji odvzame kar četrti del cene. Ako prodaja torej gostilničar vino po 48 kr. liter, plačati mu jo 11*2 kr. užitninskega davka in 12 kr. davka od pipe, (Čujte! Čujte! na desni), skupno torej nad 23 kr. na državnem in občinskem davku (Poslanec Lueger: Potem takem smo mi na Dunaji na boljšem! Klici na desni: gotovo!) Ob tej zadevi prejel sem sinoči od tržaških gostilničarjev, restavraterjev in hotelierjev telegram, kojega si dozvolavam tu pokazati in v kojem naznanjajo, da je danes ob 3. uri popoludne v Trstu, „javen shod z namenom, da se odpošlje visoki zbornici peticijo, v koji se odločno upro nameri vlade, da bi se namreč še nadalje pobiral tako imenovani davek od pipe*. Tržaški gostilničarji izjavljajo, da bi bili prisiljeni zapreti svoje lokale, ako bi se od 1. julija naprej se pobiral davek od pipe. (Konec prih.) Poročilo legitimacijskega odseka ob volitvi jednega državnega poslanca za kmečke občine sodnih okrajev istrskih: Poreč, Matavun, Buje, Koper, Piran, Buzet, Vodnjan, Pulj in Rovinj. (K o n e c.) Ker se je dosegla pri prvi volitvi jednakost števila glasov, odredil je volilni komisar na glavnem volišči, da se izvrši ožja volitev. Glasovi se niso cepili. Nočemo tu ras-motrivati, je-li odgovarjalo §. 50 dr. vol. reda, da se je razpisala ožja volitev, ali pa bi morala — kakor trdč pritoževalci — oba kandidata srečkati. Protest trdi, da je volilni komisar le zatć razpisal ožjo volitev, da bi ugodil italijanski stranki, kajti nadejali so se, da bodo volilci, bivajoči daleč od volišča, že odšli na svoj dom, predno' prične ožja volitev, dočim pridejo volilci, bivajoči v bližini — na koje ima mestno italijansko prebivalstvo več upliva — v večein številu nu volišče ter da priskočijo italijanskemu kandidatu na pomoč. Trdi se tudi, da so se na italijanski strani nadejali, da privedejo k ožji volitvi dva volilna moža, bivajoča blizo Poroča, koja nista prišla k prvi volitvi. Slednjič trdijo protesti, predloženi s hrvatske strani, da se je začetek volitvi — v Kopru in Vodnjanu ob 9, v Poreču ob 12. uri — namenoma tako določil, da so v Poreču pravočasno in prod zaključkom lastne volilve izvedeli o razmerji glasov na druzih dveh voliščih in da so vedeli, koliko glasov jim treba odkloniti. Trdi se, da se je kaj Živahno hrzo-javljalo mej posamičnimi volišči. Priznati se mora sicer, da po naravi stvari ni umestno,-da na glavnem volišči prično poznoje voliti, nego na drugih voliščih ; ali ta menenja so le domnevanja stranke, ki je uložila proteste, in izvirajoča iz strankarskega stališča, koja ni smeti uvaževati. Vse to da seje ukrenilo v ta namen, da pri glavni volitvi pomorejo italijanskemu ' kandidatu do zmage, ki je sicer imel po vspehu volitev vol i iiii It mož le malo nade. Kei pa pri prvi volitvi ni šlo — poskušali so z ožjo volitvijo. Ožja volitev vršila so jo takoj. V Kopru oddalo se jo isto število glasov in je ostalo pri prejšnjem razmerji. Isto tako je bilo v Poreču. V Vodnjanu pa je odklonila volilna komisija šo dva volil na moža, koja sta pri prvi volitvi glasovala brez vsega zadržka. 12.) Ta dva sta bila Ivan Cliba pok. Gregorja in duhovnik Josip V e I i-kanje. Prvega so odklonili, češ. da ni iz Marčane, kakor je rečeno v legitima-cijski karti, ampak iz Filipnnn, kar je tudi priznal volilee hhiii. Tu jo pripomniti, da je na tiskanih volilnih listah, koje so oddajali prvotui volilci — in jedna teh list je priložena protestu — povedano, da je Cliba iz Filipana. Potemtakem se je zmotil le oni, ki je pisal legitimacijsko karto. Sicer pa sta sela Marčan in Filipan prav blizo jeden drugemu in pripadata oba krajevni občini Vodnjanski, kjer se je vrftila volitev. 13.) Župnih a Josipa Velikanje so od« klonili, ker v listah prvotnih volilcev njega ime ni tak6 pisano kakor v listah volilnih mož. Pogledati treba samo v volilno listo in prepričamo se, da je tu njega ime pisano z „W" in ne tak 6, kakor je pisano na legitimacijski karti, namreč z „V". Razun volilcev protestoval je proti temu, da se odkloni ta volilni mož, tudi volilni komisar, sklicevaje se na svoja dokazivanja pri prvi volitvi, tikajoča se volilnih mož Antona Siliana in Antona Vi-tasoviča, in trdd. da je identiteta župnika Velikanje notoriška in vsem poznana; slednjič je pripomnil volilni komisar, da je Velikanje glasoval pri prvi volitvi, vr-iivši se predpoludne, ne da bi kdo izrekel kakoršen-si-bodi pomislek. Protest pravi nadalje, da je Velikanje jedini duhovnik v Roveriji in poleg tega tudi pomožni učitelj v Juršičih, da torej mora biti dobro znan načelniku volilne komisije Doblanovicbu; kajti ta poslednji je občinski načelnik v Senvinčenti, — koje občine nekateri oddelki pripadajo šoli v Juršičih — in prideta ta dva gospoda vsled tega premnogokrati v osebno taktiko. G 1 e d ć na ti dve odklonitvi mora sepač reč, da sta bili uprav svojevoljni. Tema dvema odklonitvama posledica je bila, da je dobil kandidat dr. Tomaž Vergottiui večino jednega glasu in tak6 je bil proglašen izvoljenim poslancem ter se mu je izročil volilni oertifikat. Ker pa je bila — kakor smo že utemeljili — že prva volitev ničeva in se je tudi pri ožji volitvi nezakonito postopalo, predlaga legitimacijski odsek: Visoka zbornica naj sklene: Izvolitev dr a. Tomaža Ve r-g o 11 i n i j a za kmečke občine sodnih okrajev Poreč, Matavun, Boje, Koper, Piran, Buzet, Vodnjan, Pulj in Rovinj v Istri proglasi ae neveljavno. Na Dunaji, dne 1. junija 1891. Czernin, Dr. Ferjanftič, načelnik. poročevalec. Politični pregled. Notranje dežela. Državni zbor, Iz govora slovenskega poslanca prof. Š u k 1 j e t a posnam-ljemo za danes sledeče: Govorni* je pov-darjal potrebo, da se preosnujejo neposredni davki. Reformo ta dala bi se doseči le po progresivnem dohodninskem davku. Izid volitev na Češkem je bil tak, da so Mladočehi v resnici legalni zastopniki naroda češkega, s kojim je slovenski narod tesno zvezan po sorodstvu krvi in jednakosti politiških in narodnih interesov. Temeljna misel prestolnega govora, da se v Avstriji ublažijo narodna nasprotstva, je prava. Pri tem pa si ne smemo misliti, da bi se parlament izogibal vsem politiškim upraša« lijem; na celem svetu ga ni parlamenta, ki bi v to dovolil. Položaj naroda slovenskega osvetljujejo karaktoristiški nekatera dejstva, koja je govornik navel že v proračunskem odseku. Dogaja so dan za dnevom, da so slovenskimi strankami sestavljajo nemški zapisniki. (Posl. Spinčič kliče : pri nas itali-jansk!) Za nek istrski okraj, v kojem jo razmerje mej italijanskim in slovanskim prebivalstvom 2 : 24, imenovali so nedavno okrajnega sodnika, ki ni zmožen ni jednega slovanskega jezika, (Klici: Čujte! Škandal!) Na Primorskem dopisujejo občinam, dokler so italijanske, v italij anskem jeziku j kakor hitro pa preidejo v slovanske reke, prenehajo sicer italijanski dopisi, ali dopisuje se potem — nemški. Znano je, da sta po Istri v pogibelji čast in život slovanskega prebivalstva. Poslanec Spinčič rad potrdi, da od volitev sem ne sme zapustiti svojega bivališča, da ne bi ga poulična so-drga napadala na brutalen n a-č i n. (Čujte, čujte ! na desni.) Prigodilo »e je tudi, da je na stotine broječa množica napala dva duhovnika s klici: Ubijte j u ! (Čujte, čujte!) Žandarmerija je posegla vmes; potem pa se je prigodilo, kar je skoro neverjetno: politiška oblast poklicaia jo radi toga žandarmerijo na odgovor. (Klici: Nezaslišano! Škandal! — Posl. Spinčič: To so afričanski odnošaji!) — Poslanec Šuklj e želi, da se premeni šolska postava za Koroško in da se v tržaški okolici osnuje obrtna strokovna šola za kamnoseke. Potencirana neodkri-tosrčnost je karakteristikon političnega položaja. Mi pa smo narave otroci in no lovimo radi diplomatiške slepe miši. Mi ljubimo jasne ednošaje. Poživljam vas torej, da mi dokažete, je-li to, kar zahtevamo v osiguranje narodnega našega obstoja, zares neizvedljivo ali državi nevarno 1 Menim, da vlada ne meri sedaj zahtev naših z drugo moro, nego tedaj, ko je bila večina premnogokrat o cLv i s n a od slovenskih glasov. Gospode iz Galicije pa prosim ne pozabiti, da je še ni bilo poljske koristi in koristi Galicije, za kojo ne bi se bili potezali zastopniki naroda slovenskega. Povodom zadnjih volitev izginila je s pozorišča velika stranka, ki je imela nedvojbeno veliko zasluge za narod češki. Ali sodba, ki je neopravičeno zadela ataročeško stranko, zadela bi nas Slovence po vsej p r a v i c i, ako ne bi imeli poguma, zopet in zopet ponavljati onih zahtev, od katerih za jeden sam las odstopiti nam ne dovoljujeta čast in bodočnost naroda slovenskega. Od postopanja vlade je odvisno, bodemo-li še nadalje vlado podpirali ali ne. Za sedaj izjavljam v imenu svojih somišljenikov, da glasujemo za državni proračun. Za Šukljejem je govoril nemški konservativec Kaltenegger, ki jako sarkastično bičal sedanje šolske razmere. 23. seja dne 17. junija bila je posebno važna, kajti čuli smo jasno izjavo grofa Taaffeja, da se je / vezal z levico. Mej drugim je rekel : „S posebnim zadovoljstvom moram naglašaii, da se je velika stranka, zastopajoča mnogobrojne nemške volilce, ki je doslej na strani Btala, udala prestolnega govora pozivu in so zopet dejanski udeležuje parlamentskega delovanja. Preverjen sem, da bode dejansko delovanje te stranke , ki ima v svoji sredi izvrstno veščake in kapneitete, izvestno pospeševalo najvažnejo poslove zbornice. Vlada se nadeja torej, da se jej posreči, uresničiti prestolnega govora program in s tem zadostiti zahtevam države v celoti, kakor tudi posamičnim k ralje-vinnm in deželam". Gospod ministerski predsednik nam je torej tu vendar enkrat oficijelno potrdil kar je že davno ves svet slutil, kar pa so je do sedaj nekako sramežljivo prikrivalo. Nemški levičarji posteli so potem takem glavni sestavljajoči de! bodoče dr-žavnozborske večino, oni levičarji ki so nam svoječasno žugali — s škorpijon* Teh škorpijonov so pa avstrijskim Slovani treba toliko bati, ako krenemo na pravo pot. Poslanec Šuklje rekel je koncem svojega govora, da slovenski poslanci za sedaj še glasujejo za proračun. Mi smo spoštovanega gosp. poslancu tiko razumeli, da zastopniki naši nočejo ustvariti nikak prejudic, dokler vlada ne predloži decidarane izjave. No, izjavo to imajo pred seboj — isjavo, koja jim kliče neizprosno logiko sa tu ni već prostora v držav-nozborski večini, kajti Čast in bodočnost naroda slovenskega — da govorimo z gori imenovanim slovenskim poslancem — prepovedujeta vam, da bi se družili z onimi, ki so nam žugali in nam še žugajo — škorpijoni. Za grofom Taaffejem govoril je princ Schwarzenberg. Govornik meni , da se želja vlade težko izpolni, da bi namreč stranke popustile od svojih političnih zahtev, ter dvomi da bi jej bila nova nje zaveznica — levica — v posebno zaslombo. Ne v narodu nemškem, ampak v dinastiji in v dinastičnem čutstvovanji vseh naj rodnosti tiči ona vez, ki drži državo skupaj. Govornik opisuje jako prikladno postopanje Poljakov, ki vedno le za-so skrbe. Stranke z različnimi načeli ne morejo dolgo sodelovati. Princ Lichtenstein pojašnjeval je namene antisemitizma. Na Đunaji ne najdete več krščanskega bankirja; kršćanstvo nima nikacega upliva na borzi, pri bankah in v trgovskem prometu. Antisemitizem, kakoršnega si misli govornik, je le socijalno uprašanje. Moravski poslanec Ž a č e k trdi, da je žaljivo , kakor govori vlada s parlamentom. Bivša državnozborska večina tega ne zasluži. Še le potem, ko zadobe vsi narodi jednake pravice, bode možno govoriti o skupin m složnem delovanji vseh narodov in vseh strank ; še le potem postane Avstrija zavetišče pravic vseh narodov in vseh dežela. V 24. seji oglasi se k besedi.finančni minister dr. S t e i n b a c-h. Govornik hvali budget, kojega je sestavil njega prednik, Naznani potem reformo direktnega davka na podlagi pravične razdelitve brez zmanjšanja bremen, uvedenje osebne dohoda-rine, kateri davek bode omogočil, da se nižjim davčnim razredom davek olajša. Glavna naloga mu bode, da se vzdrži ravnotežje v državnem gospodarstvu. Različne vesti. Diplomo Častnega člana izročilo je predsedništvo „Slovanske čitalnice" gosp. Mate Poliču. Diploma je krapna in jo je izdelal naš rodoljub, g. V e k o s 1 a v K a 1 i s t e r. Iz državnega zbora. V včerajšni seji očital je konservativni poslanec E b e rili o e h Poljakom, da so pozabili na vso sramoto, s kojo (.o jih obsipali nemški liberalci ter je pobijal izjave Javorskega, tikajoča se razmerja mej Poljaki in konservativci glede na šolsko uprašanje. Ostrim izjavam posl. Ebenhocba pritrjevali so živo desni centrum in Mladočehi. Potem so govorili Fournier, Roman-cznk in Dipauli za proračun, Peric, K a i z 1 , Salvadori in Steinvvender proti. Interpelacija- V seji državnega zbora dne 19. t. m. interpeloval je poslanec Spinčič ministra za notranje zadeve rudi dogodkov pri zadnji deželnozborski volitvi v Istri in radi napadov na slovansko prebivalstvo se italijansko strani. Kapitulacija volečastitega ordinarijata pred nekaterimi neutrpneži vzbudila je veliko nevoljo po vsej okolici; tako nam pričajo mnogobrojni dopisi in ustuiena poročila. Sodbe nekaterih so tako ostre, da si jih niti ne upamo prijaviti. Sicer so pa bode za to skrbelo, da ae na kompetentnom mestu in primernim naglasom pove, kako miBli in sodi našo ljudstvo. Vergottinljeva volitev. .Naši Slogi" pišejo iz Istre, da je narod res oduševljen in da je zaprisegel, da stopi jednodušno in neustrašeno zopet na volišče. Zmaga naša je gotova, ako bodo postopali kakor zak on veleva in ako odstranijo one, ki so omogočili, da so se pri prvi volitvi vršile take nepostavnosti. Zagrebški „Obzor" piše v uvodnem članku o generalni razpravi, vršeči se ravnokar v zbornici poslancev na Dunaji in pravi, da je za Slovane v reichsrathu jedino logična politika : opozicija. Omenjajoč govora poslanca Šukljeja (Glej politični pregled) pravi ,Obzor", da je vse to živa istina, kar je povedal ta poslanec. Na to pa se Čudi omenjeni list, kako je prišel Šuklje do zaključka, da bode glasoval za proračun. Neskladnost govora in konkluzije je evidentna. Jedina olehčajoča okolnost bi bila ta, daje Šuklje govoril pred Taaffe-jem. „Obzor" piše ob tej priliki: „Ne moremo si kaj , da ne bi izrekli obžalovanja Bvojega na postopanju Praške „Politike", koja porablja ustvaritev nove parlamentarne situvacije v to, da navaliva na Mladočehe. Da so Staročehi v državnem zboru — meni „Po litika" — izvestno ne bi jo bil Taaffe tako zasukal : zasukal jo je, ker prezira skrajni češki element. — Sramota! V čem so-li Mladočehi skrajni element P Mogoče je res, da ne bi bil Taaffe iskal pri Nemcih pomoči, da sede šc Staročehi v parlamentu, ker bi nemške pomoči ne potreboval : vsaj bi bili Staročehi podpirali njegovo politiko. No, je-li pa to častno za Staroč ehe?" Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali so zbrani slobodaši *pro bono pacis" 80 kr. — Gosp. Jajčič daroval je 50 kr., ker se mu je srečno iztekla pravda radi grozne pregrehe — no vemo po katerem §. —, kojo je dovršil s tem, da je odposlal svojo blago pod slovenskim naslovom. „Trlaiki Sokol". Izlet, ki je bil namenjen za 28. t. m., preložen je radi nepričakovanih ovir na prvo polovico meseca julija. Podrobnosti priobčijo se v kratkem, ker treba se marsikaj ukreniti. Slovanskemu pevskemu društvu daroval je gospod Valentin Kosovel povodom srečnega dogodka v rodbini svoto petih goldinarjev. Blagemu rodoljubu bodi izrečena prisrčna zahvala. Praznovanje 300 letnice sv. Alojzija In prvo sv. obhajilo pri sv. Jakobu. Včeraj je bil za naše otroke lep praznik. Ob 7. uri šla je mladina slovenske šole „družbe sv, Cirila in Metoda" v praznični obleki v farno cerkev. Slavni načelništvi inožko in ženske podružnice sti že čakali v cerkvi in veliko občinstva, posebno roditelji naših otrok. Sv. uiašo je daroval g. župnik sam, asistiral je pa č. g. Al laka r. Pri maši so peli otroci iz vseh treh razredov pod vodstvom g. učitelja Kiferla ; lepo je učence učitelj izvežbal, ker so prav ubrano peli, on sam je pa na orgijah spromljeval. Pred sv. obhajilom progovori g. Mlakar onim otrokom, kateri danes v prvo stopijo k sv. obhajilu. Lepše jim ni mogel preČ. gosp. Mlakar razjasniti globoki pomen denašujega dne ; kateri je otroku najlepši najsrečnejši dan v živenju. Globoke besede vzbudile bo srčni odmev v pričujočih roditeljih in bode gotovo ostale v spominu naši mladini. Po sv. maši so se učenci zbrali v prvem razredu z si. načolništvom in učitelj-stvorn. Č. g. šolski katchet Sila je v lepih besedah opisal življenje sv. Alojzija ter stavil ga mladini v izgled. Otroci so par pesmic zapeli, potem je pa katehet podelil vsakemu učenou in učonki iz razredov in otroškega vrta: l.malo knjižico v spomin sv. Alojzija, 2. lepo podobico in 3. svetinjico omenjenega svetnika. Enako darilo so dobili tudi obhajeuci, samo v veoi obliki. Lep je bil praznik ; da ostane otrokom v spominu, pripomogel je g. katehet s tako lepimi darili. Srčna hvala ! Svečanost sv. Cirila in Metoda praz novala se bode v Šoli pri sv. Jakobu dne 4. j u 1 i j a t. I. Ob 8. uri zjutraj je Bvečana sv. maša v cerkvi pri sv. Jakobu, pri kateri bodo pela šolska mladina. Po sv. maši jo veselica v šolskem vrtu, pri kateri bodo sodelovati otroci vseh treh razredov in otroškega vrta. Ker jo odbor ženske podružnice v svoji zadnji seji Bklcnil tem povodom pogostiti vse otročiče nladčicami in sladko pijačo, prosimo rodoljube, da no odklonijo prošnjo naših dam, uko bi potr- kale na njihova vrata. — Izpit v društvenem zavodu vršil se bode dne 16. julija svečanim načinom. Svetoivanski rodoljubi kupili so jako lepo in veliko hišo (nekdanjo šolo) s krasnim vrtom. Hiša ta je namenjena kot sedež novemu otroškemu vrtu, ki se ima tam osnovati, in tamošnjemu „bralnemu društvu". To bi bil torej prvi „narodni doni" v tržaški okolici. V PoreČU zvabila je grda fakinaža necega v mesto došlega kmeta do morja ter ga hotela potom bacniti v vodo. Siromak se je branil kolikor se je mogel — slednjič pa je potegnil nož. Prihitevša policija odvede v zapor — ne lopove — ampak kmeta. Čud ni so ti odnošaji tem bolj, ker so tamošnji politični oblasti gotovo znani vsi ti izgredi. Iz Trsta se nam piše: Svojcčasno ste že objavili pritožbo nekega gospoda z Notranjskega, koji je kupil ogrskih srečk pri neki firmi iz Budimpešte in je bil potem opeharjen. Ker sem že od mnogih čul, da jim sedaj, ko so poslali celo svoto, svote te niti odpisati nočejo, kamo-li da bi jim poklali srečke. Zato pa vas prosim, da objavite : Kdor je bii po znani budimpeštanski firmi opeharjen, bodisi, da mu niso hoteli izplačati dobitka, ali dopo.nlati mu srečke ali kaj druzega, naj to blagovoli naznaniti slavnemu uredništvu, da dobim v roko potrebna dokazila. Kajti te židovske pijavke iz Ogrske pošiljajo sem svoje ljudi, da prodajejo srečke na obroke, dvakrat dražje, nego sicer veljajo in varajo ljudi , da močeje krvave svoje žulje bogatim Židom v žep. Mnogo goljufij in načinov odiranja sem že videl, ali kaj tacega pa Še ne. Pošlje se mu ves denar, plačajo se troski in koleki — potem pa še: „piši me v uho* ne reč«. In to delajo očito pred vsem svetom, nikdo jim ne brani, nikdo jih ne nadzoruje. Opozarjamo torej še enkrat vse domačine : nikar ne kupujte na obroke, posebno ako ne do-bite blaga precej v roke, in najmanje pa srečk, kjer vas najlaglje prevarijo, da jim niti postavnim putom do živega ne pridate; vsaj z malimi troški ne. Ako pa že kdo hočo kaj kupiti, naj kupi tu, vsaj imamo dovolj Benjaminov, ki mu bodo vsaj to dali, kar res hoče. J. R. Finančna direkcija objavlja, da so z dnem 18. junija zapričeli svoje delovanje komisija za dodatno obdačevanje blaga v poslopji glavnega carinarskega urada in 20 takih uradov za posamične okraje mesta. Razsežnost in meje teh okrajev razvidi se iz posebnih izkazov, koje je inožno dobiti pri ekonomatu finančne direkcije in pri vseh uradih za dodatno obdačevanje. Naloga tem uradom je ta, da po-dajejo strankam potrebna pojasnila glede sestavljenja prijav in dodatnega obdače-vanja. Poseben brzovlak v Prago pelje po jako znižani ceni iz Ljubljane, oziroma Trsta in Zagreba, čez Gradec, Dunaj in Brno (Brtinn) dne 26. junija t. I. povodom velikanske deželne razstavo in dne 28. in 29. t. m. prirejenih slavnosti v Pragi in Holubove razstavo na Dunaji. Udeležba po znižani vozni ceni na postajah med Trstom in Gradcom, oziroma Bruck o m n/M, Zagrebom in Zidanimmostom, je mogoča le z voznimi listki prireditelja, po jako ugodnem programu, ki se na željo razpošilja in dobiva na vseh ces. kr, pošlah Odhod iz Trsta ob 9.55 dop. s poštnim vlakom do Ljubljane, od tod z br z o-vlakom. — Cena do Pruge in nazaj I. razr. 41 gl. 40 kr., II. razr. 30 gl. 20 kr. in III. rzr. 19 gld. Vozni listki, ki so veljavni 80 dni in za vsak vla'i, dobivajo so do srede, dne 24. t. m. zvečer pri prireditelju, in v Trstu pri našem uredništvu. — Prijatelje napredovanja in zabavo v prav mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi prireditelj : J o s. P a u lin v Ljubljani, pisarna za potovanje, Marijin trg št. 1. Iz Doline se naru piše : Brate, ne trobi v svet. kar ni ros! Tuko je zaključil do- pisnik iz Doline svoj dopis v cenj. „Eli-nosti" št. 47. Resnici na ljubo moramo to-le odgovoriti : Ni res, da dopisnik v 43. št. cenj. „Edinosti" graja prejšnji odbor kmetijsko družbe v Dolini, kojemu je bil na čelu g. nadžupan, marveč le omenja, da pred letom je nek dopisnik iz Doline tožil o malomarnosti, oziroma lenobi tega društva. Ni res, da mlačnosti je bilo uzrok pomanjkanje denarja ! G. dopisnik priznava sam, da družba je res imela lansko leto nakazanih okoli 90 gl. V našem dopisu nismo trdili, da je vis. dež. odbor dal podporo za nakup bikov. Pač pa trdimo, da sedanji odbor kmetijske družbe je omenjeno svoto določil v nakup bikov. G. dopisnik pravi, da ne smemo o milo-darih govoriti. Mi pa smo denar prejeli in potrdimo, da so omenjeni gg. res darovali navedene zneske. — Iz volilnih listin je razvidno, da v sedanjem odboru je skoraj večina prejšnjih odbornikov in na veliko čudo ravno ti gg. odborniki so zložili ono svoto, kojo omenja dopisnik v 43. št. „EdinoBti" ; torej dokaz, da bi ho tudi z ono malo svoto, oziroma pripomočjo gg. odbornikov dalo kaj doseči. Ivan Sancin 39. Iz VojiČice se nam piše: Prosim, dovolite sledečim resničnim vrsticam nekoliko prostora. Čudne reči se gode po svetu; a tudi pri nas. Ne morem molčati, ker je neusmiljenost dosegla pri nas že svoj vrhunec. Vojščica je pred nekaterimi leti slula daleč po Krasu kot premožna in mirna občina, dokler se ni nekaterim zljubilo delati tukaj spore in nezasližane reči. Vsled neusmiljenosti in nevoščl ji vosti poizgubilo se je premoženje večine naših občinarjov in prišlo deloma v last goriške zastavljavnice. Mnogo bi imel povedati; ali danes le jeden izgled. Rajnki občinar h. št. 24 bil je dolžan neko svoto na bol« nišničnih stroških. Bil bi mož, ko bi se mu bilo nekoliko časa pustilo, tudi gotovo plačal. A ker ni našel usmiljenja, prišlo je do rubeža. Občinski sluga pride in možu, kojemu se je imelo vse vzeti, in ki je dolgo zastonj prosil, vskipi srce, da se nekoliko spozabi ter izreče v svoji nevolji neko neumestne besede. To je dalo povod, da je moral vrhu svoje nesreče še v ječo, kjer je par mesecev presedel. Par dni pred svojo smrtjo bil je b e r a č. Ničesar ni bilo v hiš', priredi dostojen pogreb. Niti obleke ne bi bilo, da se niso sosedje usmilili. To je res žalostno. Kje bi človek iskal usmiljenje in potrpljenja, če ue pri svojih rojakih Odpri tedaj, ljuba „Edinost", črno svoje bukve in zapiši vanje ta fi n. Kjer vlada nevoščljivost in iieusmiljenje, mora pobegniti občni blagor. Pri takom postopanji bi se utegnilo pripetiti, da zadobi poprej mirna in Brečna Vojščica pridevek: „Nevoščlica". A Bog nas varuj! Omenjal bi tudi nekaterih nepotrebnih tožeb, a za danes molčim. Drugi pot še kaj, če ne bo poboljšanja' O — Zahvala. Podpisani se zahvaljuje slavnemu nacelništvu južne-želcznične postaje, ker mu jo se svojim korektnim postopanjem pripomoglo do njega pravice. 1 v a n Jajčič, Ogenj uastal je predsinočnjem v dvorišču hiše št. 9 na trgu Piazza della Legnu. Ognjegasci trudili so se dlje časa, da so ndušili požar. „Slovenski Pravnik" prinaša v 6. št. nastopno vsebino : 1. Dr. K. : Slovenska pravna akademija in nazori sedanje državno uprave o njej. 2. J. Kavčnik : Pripomnjo k odločbi c. kr. najvišjega sodišča z dno 10. mat eija 1891., k št. 151 in 284 Praes. ex 1890., v knjigi judikatov št. 123. 3. I/, pravosodne prakse. Civilno pravo : a) Naj višjo sodna odločba, katera je razvelja vila sodne odločbe zaradi stvarne nepristojnosti pride ob moč po odločbi državnega sodišča, pripoznavajoč sodno kompe-touco ; za pravdo pa nastopi prejšnjo stanje ; b) Nezakonski otrok, kateri svojega nezakonskega očeta toži za znesek svojega preskrbljenja^, mora dokazati , da ga je potreben; c) Prirodni živež je praviloma dajati na posestvu, katero je obtemenjeno. Kedaj nastopi tirjatev odškodnine namestu prirodne dajatve? d) K uporabi 371. obČ. drž. zak. ; e) Izmera nujnega deleža glede vžitkarske pravice; f) Sodno odpoved kapitala dolžnik lahko vrne. Stroški pritožbe zoper vsprejetje vrneni odpovedi. 4. Iz upravne prakse : Pod „zemljišči11 po smislu §. 11. vodnopr. zakona z dne 30. majtuka 1869. drž. zak. št. 69 nmeti je poljedelskim mimenom služeč svet; ta § nanaša se na atmoferake vode, ne pa na vode, ki imajo stalne struge. 5. Razne vesti. Gospodarsko m trgovinske stvari. O vinu. (Dalje.) (Glej številko 42.) Umetna vina so ona, ki se pridelujejo iz sadja in suhega grozdja. Vino narejajo iz pomaranč, breskev, češenj, murv, jabolk, jagod, grenatskiii jabolk, i« rasnega grozdičja, čespelj, nešpol, tama-rinda i. dr. Način narejanja je nastopen: Sadje z debelim lubadom razkosa se na drobno. Srednja mera soka iz raznega sadja je 10 litrov na 100 kilogr.; temu soku se primeša do 33 litrov vode na stot ali manj. Vino je tem boljše, ako je sadje različno. Vzame se tedaj 130 kg. ladja ter stavi v sod ter prilije do 40 litrov ▼ode, da je sod napolnjen do vrha ter se lehko zamaši. Po preteklih 24 urah vzame se sadje ven, dobro spreša in tekočina vlije zopet v sod. Ko je odvrelo, so pretoči. Vina je kaoih 50 litrov. Ako se hoče, da je slajše, pridene se mu sladkorja, tar-taričue kisline. Ako stane 130 kg. sadja f. 3-90, pride hektoliter vina na gl. 7 80; z druzimi primesami stane tako vino do 10 gld. hektoliter. Sadjarstvo je v okolici še na nizki stopinji, vendar pa je mnogo okoličanov, ki v Hvojih vinogradih goje n. pr. češplje, jabolka, hruške. Osobito prve, ako močno zarode, prodajajo Be navadno po 1—2 gl. kvintal. Ne da bi to sadje tako oeno prodajali, storili bi pnč dotični okoličani boljše, ako bi si za dom napravili dobre in zdrave pijače, katera bi njihovemu zdravju iz-vestno bolj koristila, nego ona brozga, kojo po leti nekateri hodevajo pit v mestne krčme. Posebno kadar burja otrese polu-zrelo sadje, bi se lehko isto v to vpora-bilo ter ne zavrglo po nemarnem. Dobro in zdravo vino za domačo rabo narediš. aku se držiš nastopnega navoda : Vzemi 50 klg. suhega grozdja kakoršnega koli in deni je v posodo ter vlij nanje 55 litrov mlačne vode; to pusti 24 do 5J6 ur, da se kuha, v kojem času ae grozdje napihne kakor sveže. Kader so jagodo že debele, vzemi jih iz posode ter jih dobro izprešaj; sok, kojega dobiš, pa izcedi v ono vodo, kjer se je grozdje kuhalo. Vse vkupe vlij potem v sod ter pusti kake štiri dni. Potem pretoči in, ako ti je ljubo, osladi, okisaj ali prideni mu alkohola. Pri tem delu pa treba, da se sod dobro zamaši. Mesnati del grozdja in drožje zbolj-šajo vino. Pri izdelovanju lehko grozdju prideneš tudi suhega sadja ter narediš tako mešano vino. Ako te stane kilogram suhega grozdja 16 kr., stalo te bode takšno vino z vsemi primesami stoprav okolu 16 gld. hektoliter. Enaka umetna vina so prav zdrava in želeti bi bilo, da se enaka razpečavajo na drobno ter postanejo dostopna tudi nemožnejšim drufinam. (Dalje prih). Campinas..... • —. — —.— Kio oprana .... n — — —.— „ lina...... » 108,- 110. IJ" srednja .... ■ 104,— 106.— Jassia-ligne* v »abojib . . n •27.- —.— Sacisov cvet..... w S80. - 390.— Inger Dengal...... 31 — 3>.- Papar Singapore ..... 50.— 52 - „ 40.— 45.- 45 — 41. Piment Jamaika..... n 30.— Ifi.— Petrolej ruski v sodih . . luU K. 6.50 „ v zabojih . 7.50 —. - Ulje bombažno amerik. . . n 33.- Lecce jedilno j. f. gi%r. 41.— 42 - daliuat. s certitikat. . m 43.- 44 - namizno M.S.A.j.f. gar. r 5«.— 57.- A i* Vierge .... m 80.— 62.- n fino..... n 55.— 5«.- Božiči pulieski ..... n 8.50 9.- dalmat. s cert. . . 9 —._ — .— Smokve pulješke v sodih . n — _.— „ r vencih . m 14.- 15 - Limoni Mesina...... /rt boj 9.10 _,_ Pomaranče Puljeskc . . . . _ __ Kandlji liari l.a..... HMj K. 117.- 118.— daltn l.a, s cert. -- —.— Pignolli......... tf —. _ _, _ KiZ italij. najti nuji . . . - —.— „ srednji . . . 21.'- —.— Kangoon extrnt . . . n 16.50 l.uj carinom f* 13.75 —.— II.« 1 . . . 12. - — . — Sultaelno dohre vrsti . . 34.— 36.— Suho grozdje (opnia) . . . n —.— —. Orbebe......... n 16.— Slaniki Varmouth .... nod —. —. - Polenivke srodne velikosti 100 K. 34.- — velike..... «* —.— - .— Sladkor centrifug, v vrečah t certifisk. . . . m 31.— — .— Fatol Coks....... n 14.50 - .— Mandoloni..... n 11.50 — % in Ut? naprodaj je na glavni cesti v vasi Bloška polica, okraja loškega na Kranjskem. — Več se izve pri lastniku Ivanu M o dicu-G o rupa hiš. stv. 18 v isti vasi, ali pa pri uprav-nistvu našega litsta. 1-3 Gandeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu ulica Zonta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. KWIZDE izklj. priv. restitucionalni fluid (voda ra pranje konj). Se uporablja ?.e 80 let r. najboljšim vspehoin po hlevih raanlli dvorov, večjih hlevih civilnih oseb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in copetno okrepčanje po naporih; ako ae noga arene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri vežbanju konj (Training.) 1 steklenica gld. 1.40. Pravo so dobiva le pod ggornjo varstveno marko po vseli lekarnah in drogerijah Avgtro-Ogerske. Ra/poSMja vsaki dan glavna zaloga Fianz Jolt. K\vizd;i, c. Kr avstrljnki iu kralj. rumuiiHki dvorni dobavitelj, Kreisapotlieker, Korueuburg bei Wien Marijne kričistilne krogljice, proti boleznim spodnjega dela telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zabasanju, 8 — 6 hemoroidom. Škatljica 20 nov., fi Skatljic 1 pold. Lekarna Franzoni Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve. Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost, nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vrlem« izliečiti rabljenjem nadwu;NIH I_8 Prendinijevih sladkišah (PASTIUL1E PRENDINI) što Jih gotovi Prendlni. lučbar I Ijekarnar u Trsta Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenili kaftljnć norih, navadno jutranje hreputavioe i grlonih zapalah nestajn kao za čudo nzimanjem ovih slndkiiah. Opazka. Valja h« pnaiti od varalicah. koji jo ponačinjnju. Zato treba nvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkiše (Pastiglie 1'romlini) to gledati, d.i bude na omotu kutijice (skntule) moj podpis. Svaki komad tih sladkl&nh ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Proudini". Ciena 30 nć. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu Farmarcia Prondini in 'Irioste) i 11 glavnijih ljokarnah svieta. 42—43 Dežnike in solnčnike jednostavne do najelegantnej&ih iz solidnega blaga, skrbno izdelane v naj večje j izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča L MIKUSCa v LJubljani Mestni trg štev. 15 to vama za izdelovaigc dežnikov in solnčnikov. Preobleke in poprave so dobro in po ceni izvrše. Naročila po pošti se hitro izvrSe proti povzetju. Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahte vanje na razpolago. 9-9 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski po&tni parobrod „RED STEARN LIN1E" is Antverpene direktno v Jew Jork & PhMelfjjo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vpra&anja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 20—42 „Red Star Linie" na Duna]u, IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Spomladansko zdravljenje najl>olj&e je s čajem iz taržentrnž (millefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pa-lenje v želodcu, hemoroidnlne bolezni itd. - Zavitek z navodom, za 12 d ni zdravljenja, stane 50 nov., dobi se edino v 9 10 odlikovani lekarni Prazmarer (telefon 207) Ai dne Mori, Piazza Grande. Poštne posiljatve izvriujejo se n* utegoma. Čuvati se jo treba ponarejenega zdravila. 03 trn o E Um O cd o ■— 73