60. številka.
Ljubljana, v četrtek 13. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, hdmM nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrstce dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zaaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se bla-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Italijanska prepoved v Ric-manjih.
V »E d i n o s t i« čitamo naslednje, jako zanimivo in preznačilno poročilo:
Minolo soboto zvečer se je raznesel po Ricmanjih in Logu glas, da škofov namestnik Petronio pošlje svojega odposlanca v Ricmanje, ki bo imel ob 10. uri mašo in propoved. Tudi se je raznašal glas, da prosi riemanjski kapelan vse občinarje, naj pridejo v cerkev in naj lepo poslušajo g. škofijskega odposlanca. Ta novica je krožila po Ricmanjih in silno razburila vse duhove. Čul se je splošni glas: »Latinci nam hočejo vzeti naše slovenske obrede, latinci nas hočejo spraviti zopet pod Dolino«. Od druge strani so zopet pravili drugi, kako je župnik v Dolini oznanil v cerkvi in kako je tudi sicer javno govoril, da Ricmanjci izgubijo svoje unijatske obrede, da bodo zopet spadali pod Dolino, da se jim odvzame duhovnik, da sedanjemu duhovniku vzamejo mašo, da pride v kratkem dolinski župnik pobirat zase plačo po Ricmanjih in Logu itd. Zopet so ženske pravile, kako jih po cestah napadajo sosede in jih javno zasmehujejo. Da, bila je zmešnjava, kakor je Ricmanje še niso kmalu -videle.
Nekateri riemanjski gospodarji pa so napravili korake za prestop v pravoslavje. Njim so se pridružili tudi mnogi iz Bo-Ijunca. Enaki glasovi da se čujejo tudi iz Rojana. Nevarnostjo očividna, da se v bližini Trsta v kratkem ustanovi obširna slovenska pravoslavna občina.
Tak je bil položaj v soboto zvečer. V nedeljo zjutraj je imel riemanjski kapelan zgodaj tiho mašo. Mnogi so vpraševali cerkovnika, zakaj ni bilo propovedi, a ta je povedal, da je prišla gospodu zapoved iz Trsta, da ta dan ne sme pro-povedovati. To je napravilo hud nemir. Ljudje so pravili: »Mi smo pod oblastjo unijatskoga škofa v Križevcih, sedaj pa nam ukazuje v cerkvi Italijan Petronio!« Bila je splošna zmešnjava. Gospodarji in
sploh možki so ukazali ženskam in otrokom, naj bodo doma v svojih hišah, sami pa so odločili govoriti resno besedo z odposlancem škofovega namestnika iz Trsta.
Ob 9. uri zjutraj je prišel z vlakom g. kanonik Martellanz v spremstvu enega dijaka. Na postaji ga je pričakoval domači gospod duhovnik. Šla sta najprej v farovž, ob 10. uri pa v cerkev. V cerkvi je bilo par možkih iz Doline, par možkih iz Bor-šta. Od domačinov nikdo. Ti so se zbrali pred hišami okolo cerkve. V cerkvi je gospod kanonik pred velikim oltarjem na glas napadal domačega dukovnika, da je namreč leta kriv, da ni ljudi v cerkev, in da bo moral odgovarjati za to. Ni bilo torej ni maše, ni p r o p o v e d i. Kmalo nato sta prišla iz cerkve gospod kanonik in domači gospod duhovnik in sta šla v farovž.
Nato je prišel poziv, naj ljudje pridejo v farovž. In šli so — kakih 100 hišnih gospodarjev. Drugi niso mogli notri, ker ni bilo več prostora, čakali so zunaj. G. kanonik Martellanz je najprej prečital neko poročilo domačega gospoda na tržaški škofijski ordinarijat. V kolikor se je moglo razumeti v razburjenosti, je poročal domači gospod sedanjemu škofovemu namestniku Petroniu, da je v Ricmanjih in Boljuncu nastalo gibanje za prestop v pravoslavje in sicer zato, ker se širi glas, da se je župnik v Dolini hvalil, da so prišle Ricmanje zopet pod Dolino, da jim vzamejo duhovnika iz Ricmanj, in da pride dolinski župnik v kratkem v Ricmanje pobirat župnijski pober. Na koncu j« prosil v tem poročilu riemanjski gospod duhovnik škofovega namestnika, naj bi umiril narod in poročal v Rim o nevarnosti pra voslavja.
To je prečital g. kanonik Martellanz in dostavil, da je vse to laž. A narod mu je začel strahovito prigovarjati. Ljudje so mu predbacivali italijansko politiko škofovega namestnika Petroma, preganjanje slovenskih duhovnikov, zatiranje slovenskih molitvic.   Mnogi so izjavili, »da
prestopijo v pravoslavje z vsemi svojimi družinami«, drugi zopet, »da ostanejo zvesti sv. Uniji«, »v latinstvo pa da se ne povrne več nikdo — rajši na križ«. Tu je ponehalo vsako pogajanje. Vse nadaljnje besede g. kanonika Martellanza so prekri-čali ljudje s klici: »živio Drohobecki«, »živela unija« — drugi zopet »živio pravoslavje«, »živio vladika Milaš!« Klicem v farovžu so se pridružili oni zunaj farovža, pa ženske in otroci po hišah — in tako je odmevalo po vsej občini.
Bled kakor zid je stal gosp. kanonik Martellanz med njimi; ni si znal pomagati. Domači gospod je stopil k ljudem in jih zaklinjal in rotil, naj se umirijo. Po dolgem času so se ljudje nekoliko pomirili in g. kanonik je zopet potegnil iz žepa neki drugi papir, pismo župnika iz Doline. Ni j si ga upal prečitati do kraja, ker je zopet nastal hud nemir.
Nato je začel hvaliti škofovega namestnika Petronia in začel čitati njegov ukaz — v italijanskem jeziku ! Da ne bi bil storil tega nikdar! Ljudje so mu začeli strahovito prigovarjati. V prve vrste naprej so stopali starci, nekateri stari preko 80 let. Do skrajnosti razburjeni so se prepirali z g. kanonikom in mu izjavili na kratko: „Da se v Ricmanjih ne smejo izdajati ital. ukazi!" G. kanonik ni hotel popustiti in je rekel: »Vi imate pravico govoriti slovensko, a škofov namestnik ima tudi pravico v Ricmanjšh govoriti italijansko!" Nato je nastal silen vihar. Rudeč kakor rak je bil g. kanonik Martellanz, pa zopet bled, pa zopet rudeč — ljudje pa razburjeni do skrajnosti. V žep je moral vtakniti italijansko zapoved, ljudje so ga za pustili in niso hoteli več nič čuti o njem Vihar se je raznesel po vsej vasi, in povsod je odmeval klic: »proč z italijanskim, latinstvom«, ,,živela sv. Unija!!!" G. kanonik Martellanz je ostal na obedu v farovžu in je bil popoludne v cerkvi pri križevem potu in blagoslovu, ki ga je imel domači duhovnik.   Cerkev je bila polna.
Za g. kanonika se ni več zmenil nikdo* Vidno so ga vsi prezirali. Ko je popoludne ob 4. uri odhajal iz Ricmanj proti Borštu, ga ni nikdo niti pogledal.
Temu poročilu dostavlja še »Edinost«: Gosp. kapitularni vikar je poslal v Ricmanje (v Ricmanje, prosimo!) svoj ukaz v i t a 1 i j a n s k e m j e z i k u, njega slovenščine zmožni od poslanec je začel ta ukaz slovenskim Ricmanj-cem čitati v italijanskem jeziku in s e j e n a p r i g o v a r j a n j e R i c m a n j-cev odrezal: »Vi imate pravico govoriti slovensko, a škofov namestnik ima tudi pravico v Ricmanjih govoriti italijansko!«
Ta izrek je došel minolo nedeljo iz ust župnika-kanonika — okoličana! Kam jadra naša cerkvena oblast? Monsignor Martellanz je dal pojasnilo! Je že prijadrala notri v vrtinec italijanskega nacionalizma! Prečastiti gospod Petronio ima pravico italijanski govoriti tudi v Ricmanjih. Te pravice mu ne krati nikdo. Tudi turško more govoriti, če hoče, ne da bi ga radi tega nadlegoval nijeden Ricmanjcev Ali vrhni pastir škofije ne sme vernikom na njih lastnih tleh, v njih lastni hiši, govoriti v jezik u, katerega oni ne umejo!! Vzlasti pa bi morala biti vrhovna cerkvena oblast v deželi dvakrat previdna v sedanjih časih silnega narodnega boja, ko je vse napeto, in ko se marsikaj, radi česar bi se morda v drugačnih časih niti ne vznemirjali posebno, občuti kakor — provokacija.
V KJublJanl, 13. marca. Državni zbor.
Seja dne 12. t. m. Pred sejo je dr. Šusteršič lažnjivo denuncira namestnika državnega pravdn ika v Novem mestu Kesslerja zaradi obtožnice proti župniku Starzin-skemu. — Posl. Iro je interpeliral za reformo veronauka v srednjih šolah v modernem smislu; posl. Pommer zaradi obrambnih   sredstev  zoper  povodnje Sa
LISTEK
Ženska duša.
Govoril v „Ženskem druStvu" dne 2. marca t. 1. dr. Ivan Robida. (Dalje.)
Takrat pa pride čas, ko se vrste ločijo, in telesno krepkejši dečki, polni junaškega romanticizma in prav »indijanske« divjosti prično z nekim sovraštvom in prezirljivostjo gledati na svoje nekdanje tovarišice. Te pa prično pomagati še prid-nejše v gospodinjstvu, so miniatur-matere in kuharice in v šoli pridne in vse hvale vredne — vendar pa čudo, cela stvar le ne gre prav naprej. Naloge postanejo prava muka, za dično računstvo ni pravega zanimanja, pa tudi ne za to, koliko je visok Gavrisankar, in kje Ganges teče. Učenje postaja težje, zapomnivost (Merkfiihigkeit) je sicer dobra, spomin pa slab, kar ima svoj vzrok tudi v tem, da se to, kar se brez zanimanja uči, dosti lože pozabi. Dočim se pri dečkih lahko opazuje napredek in pri manjši pridnosti večji rezultati, zaostaja navzlic vsemu delu in trudu — deklica. Za to pa sanjari tem več; vsakovrstne pravljice ji roje po glavi, Trnjulčica in Pepeluška, razni zakleti princi in junaki niso ji prav
nič neljubi spomini, časih pride celo kaka pesmica pod drobne prste, rdečica nove vrste pojavlja se na licih — in to se tako počasi in lepo razvija, da se razvije s časom deklic v devico, v dekle.
Predno se pa ta evolucija dokonča, nastopa ta sanjavi deklic na drugi strani jako energično na svetu — meša se v vsa vprašanja, katerih ne razume, giblje se prosto, ozira se izzivajoče po moškem svetu, vede se smelo in drzno, meni, da sme vsakomur povedati svojo globoko utemeljeno sodbo, ugovarja pri vsaki priliki na porogljiv način, dela se izkušeno žensko, ki je že mnogo doživela in ki ve, kaj je soditi o moških in o svetu — s kratka, v tej dobi se kaže skrajno eman-cipovanko, sicer ljubkega in smeh izziva-jočega, a ne prevažnega značaja. Deklicam, v tem stadiju razvoja, nadel je Nemec prav posebno ime — in je nazval: Backflsch.
Iz te stopinje pa se razvija dekle naravnost telesno in duševno v devico, za katerih sanjarenje in čuvstvovanje so razni pesniki poleg vsakdanjih doživljajev najboljši viri. Tedaj je ženska duša rožno popje, čakajoče svojega solnca, da ji odpre kelih in je razvije v sočnat dehteč cvet. Otroška njena duša postaja nemirna, čuti, da se spreminja, a ne ve, kaj se ž njo godi, ne zaveda se mogočnih preobratov
svojega telesnega in psihičnega organizma, sanjari, hrepeni in sluti. A te sanje in slutnje imajo že dosti jasnejši, obrisanejši značaj, svitlejši kolorit, t. j. bližajo se mnogo bolj možnosti, kateri one pred-prehodne dobe. Misli uhajajo vedno v eni smeri, vrte in sučejo se vedno vračajoč se krog predmeta — krog moža, s čigar očmi se je srečalo lastno oko, v čegar duši, in idealizovanih njegovih lastnostih se koplje in prenavlja mlada dekliška duša. A to moram pristaviti, da so iz večine vse lastnosti, katere se pritikajo srečnemu izvoljencu, projecirane iz lastnih možgan pa na zunanjost, in prav pogosto se zgodi, da se ne ujemajo. Saj je vsak ljubimec »junak, vzoren, blag in dober, brez napak, brez greha itd.« — naziranje, kakor izhaja deloma iz nepoznanja sveta, iz nekritične sodbe, katera pa ima svoj najneomajnejši fundament v telesni zunanjščini ljubimčevi. Ne še le zdaj: v deviški dobi, tudi že v dekliški opazujemo, da stremi ženska v tem času jedino-le za lepimi postavami in obrazi, da odklanja že deške svoje seladone z jako neprikrito izraženimi kritikami: »pusti me, ti si pregrd« — dejstvo, kakor se kaže v tem prvem ljubezenskem sanjarenju najneovrgljivejše. Bled obraz, navite brke, kak koder nad čelom, kaka pisana uniforma, to ji da pozabiti prav lahko vse
eventuvalne napake značaja in srca in vse nedostatke duševnih darov in zmožnosti na izvoljencu svojem. Ako bi pa junak le imel kako napako na sebi, tedaj je ona brezuvetno tista poklicana rešenimi, ki ga prav gotovo spreobrne in pre-drugači, in ga reši — ne z moškemu svetu primernimi junaškimi čini, ampak z močjo svojega srca in sanjarenja. To bodi-le mimogrede omenjeno; naglasiti pa velja, da se ta prva ljubezen razvija na podlagi zunanjščine in dozdevanja; , dekle ne ljubi radi duševnih vrlin mladeniča, ampak radi njegovega nastopa ob raza, kretenj, postave t. j. ona je pričela ljubiti z očmi, dasi ljubi nadalje z dušo, naslajajoča se v resnici na zunanjih formah, meneč pa duševne vrline.
O tem dejstvu zdelo se mi je treba nekoliko obširnejše govoriti, ker se navadno smatra prvo ljubezen kot vseskozi »idealno«, idealno tudi v svojem započetku in nastanku. Kakor smo pa videli, ima pa vendar v toliko materijalno genezo, da se rodi, dejal bi, naravnost iz estetičnega naziranja zunanjosti; proces sam potem projecira vse namišljene ideje v predmet, in ga tako pretvori v ljubljeni ideal.
(Dalje prih.)
vinje. — Posl. dr. F e r j a n č i č predlaga nujnost glede justičnega poročila, da se oprosti Dunaj pri najetju 285 milijonskega posojila kolekov in pristojbin. Nujnost se sprejme ter se otvori debata, v kateri je prišlo do viharnih spopadov med socialnimi demokrati in krščanskimi socialisti. Govorili ao posl. Vogler, Schuhmeier i. dr. Generalni govornik contra je nastopil VVrabetz, pro pa Lueger. Zakon se sprejme v drugem in tretjem branju. — Potem se sprejme nujnost o prvem branju budgetnega provizorija. K točki so govorili Choc, Prašek, E 11 e n -bOgen in Kathrein. — Pri nadaljevanju podrobne debate o brambovskem ministrstvu so govorili D e 1 u g a n, W a g ~ ner in Hofica, ki so vsi grajali srednjeveško okorelost v armadi. Debata se danes nadaljuje.
Princ Mirko in Natalija pl. Kon-stantino viceva.
Drugi sin črnogorskega kneza, princ Mirko, veliki vojvoda Grahova in Zete, se je te dni v Niči zaročil z gdč. Natalijo pl. Konstantinovićevo, hčerko srbskega gardnega polkovnika v pokoju, Aleksandra pl. Konstantinovića, ki je ujec srbskega kralja Aleksandra. Polkovnik Aleksander pl. Konstantinović je vnuk To-manije Obrenoviceve, ki je rodila Miloša, očeta kralja Milana in Anko, mater Aleksandra pl. Konstantinovića. Polkovnik je sedaj sicer pri srbskem dvoru v nemilosti ter živi na Dunaju ali v Niči, toda listi se vendarle obširno bavijo s to zaroko, ki je še tesnejše zvezala srbsko in črnogorsko vladarsko hišo. Konstatinovići so zelo bogati. Mati neveste je Trtačanka ter je podedovala več milijonov. Natalija Konstan-tinovićeva je baje velika in simpatična krasotica. Listi pišejo, da ima zaroka se-stričine srbskega kralja s črnogorskim princem dalekosežen političen pomen ter da je s prestolonasledništvom v Srbiji v zvezi. Princ Mirko more postati srbski kralj in tako bi se morda v bodočnosti Srbija in Crnagora združili. Konstantino-vičeva druga hči je bila žena Karagjorgje-vičevega sina, tako da je polkovnik v sorodu z obema kraljevskima srbskima ro-dovinama.
Vojna v Južni Afriki.
Angleško časopisje je sedaj seveda polno poročil in razmišljanj o velikem porazu Methuena  pri Freboschu. »Times« pišejo, da vzbuja ta poraz najbolestnejše skrbi. Burov ni bilo izdatno več kot Angležev in čudno je, da Methuen njih bližine ni zapazil. To kaže le, da Angleži še vedno nimajo dobrih predstraž. Delarev ni navaden nasprotnik, nego se mu more postaviti le poveljnik odličnih strateških zmožnostij in inicijativnosti. Tak poveljnik seveda »Salon-Commandeur« Methuen ni! »Daily News« in »Daily Telegraph« pišejo, da se je tu zopet  izkazalo,  da je brezkoristno pošiljati v Južno Afriko ne-izvežbane in nezanesljive rekrute. »Standard« pravi, da je zadnji poraz le posledica cele vrste nesreč,  katerih pa ni povzročila samo neprijazna usoda.   Iz Amsterdama poročajo, da so izgube Angležev še mnogo večje kot je povedal vojni minister. Po prvi bitki se je vršila še druga, v kateri so Buri zopet zmagali.  Kraj in čas nista znana. Lord Roseberv je imel v Glasgowu govor, v katerem je dejal, da je poraz za Angleže tem hujši, ker se je bilo nadejati konca vojne. Anglija pa vendar še ne sme obupati. »Daily News« poročajo, da imajo Buri na bojišču še okoli 17.000 mož,  ki so razdeljeni v tri velike in štiri majhne oddelke.   Velike oddelke vodijo Delarey (na zahodu Transvaala), Botha  (na vshodu Transvaala) in De-wet (na severovshodu Oranja.) Iz Kaplan-dije poročajo, da doslej vspehov bogati ge neral French ni v zadnjem času dosegel nikakih vspehov. Celo nasprotno! Buri se vračajo v okraje, iz katerih jih je prepodil. Spočetka   januvarja  so   ujeli Buri celo mestno stražo v Tarkastadu ter zaplenili istočasno pri Cradocku angleški tovorni vlak. In odslej jih ni možno iz tistih krajev pregnati.   Oddelek za  oddelkom prestopa železniški tir ter odmaršira od zahoda proti vshodu.   French ne opravi ničesar. Vse kaže, da se bo moralo kronanje kralja Edvarda še za dolgo časa odložiti!
Najnovejše politične vesti.
Uvođenje    poštnega abone-menta na časopise je zahteval v da
našnji seji državnega zbora posl. Sylve-ster. — Pet protestantov« k i h sekt v Italiji se je zvezalo v »Evangelski cerkveni svet«. — Združena irska liga se je začela nevarno širiti. Angleška je poslala na Irsko že več bataljonov vojaštva— Deputacija zdravnikov iz Galicije, Šlezije in Bukovine je prinesla včeraj ministrskemu predsedniku peticijo za obvezno penzijsko zavarovanje. — Španski finančni minister je odstopil. Predsednik Sagasta je vprašal kraljico o zaupanju, sicer odstopi celi kabinet.
Dopisi.
Z dežele. »Slovenski Narod« je dne 8. februvarja v št. 32. pod zaglavjem »lz črnega brloga« pisal o Heleni Vidali, da v Trstu v siromaštvu živi.
Na to notico se resnicoljubni »Slovenec« z dne 10. februvarja 1902, št. 34, nekaj zavito in prav klerikalno opravičuje. Celo g. dra. Ivana Tavčarja vtika v svoj zagovor vmes. Vse drugo radi plačanih maš v njegovem zavijanju je bilo le za predpust, le za smeh. Bila je to pobožna predpustna smešnica »Slovenčeva«.
Tukaj pa nekaj resnih in postnih podatkov resnici na ljubo. Helena Vidali, moja sestra, je služila pri sedanjem gosp. dekanu Koblarju skozi 16 let. Imela je mesečne plače 10 kron. To veliko plačo je pa ona porabila deloma za pletenje (štikanje) raznih pogrinjal za posteljo, za po tleh in tudi za pod noge; ter še marsikaj v premislek in prevdarek duhovščini. Na ta način je mnogo več izdala, kakor je pa njen zaslužek znašal. Vse to v dobre namene, za obstanek tistih, ki so v »Slovenčevem« opravičevanju v celibatu. Za kar »Slovenčeva« kontra zoper »Narod« britko joka »kaj bo! kaj bo! ako se služabnici pošteno plača«; sam pa ne bo imel ne piti in ne jesti, ako se celibat odpravi. Za to dobroto jo je g. Koblar v »Katoliški dom« spravil. Na ta način jo je popolnoma izsesal, kar je še popreje zaostajalo po eni ali drugi strani. To jo menda že znana liguorijanska morala, ali, sam Bog ve, kaj! Seveda, resnica iz črnega brloga se mora tajiti. Gospod dekan v Kranju! Prejeli ste neko knjižico — po Vaši izpovedi v dobre namene med živimi. Prosim Vas, spominjajte se moje sestre in pa tistega dolga, ki ga je naredila moja sestra pri gosp. Mayerju za Vaše potrebe in še sedaj ni plačan.
Vas pozdravlja, g. dekan — sestra Helene Vidali.
Iz Šmartna pri Litiji. Imeli smo »msjon«. Koliko »kasta«, še ne vemo, pa malo ne bo. Saj vemo, kdo ima tako dober želodec, da se o njem poje »Hat schon ganze Lander aufgefressen und doch noch nie sich iiberessen.« Zanimivo pri tem »msjonu« je bilo to, da so ljudi silili k udeležbi, tudi take, ki nič ne vprašajo zanj. V nedeljo, ko je bil najhuji dirindaj, sta dekan in njegov pomožni sluga praznoglavi župan Breznikar hodila od gostilne do gostilne in ljudi podila iz gostiln pa v cerkev. Šli so seveda le strahopetci. Posebno se je šopiril župan. Kakor kak puran je nastopil in z dekanom grozil raznim gostilničarjem, da bodo plačali kazen, če ne spode gostov iz gostilniških prostorov. Ali ni ta lepa?
Seveda je bilo veliko presenečenih zbog tacega početja, ker niso nikomur znani paragrafi, da bi ne smel imeti gostilničar gostov v svojih prostorih, kadar ni policijska ura in če se med opravilom ne igra in ne razgraja.
Ker še nisem nikoli bil pri kakem misijonu in bi bil rad slišal »kunštnega pridigarja« šel sem drugi dan, t. j. ponedeljek v cerkev in — ubogi »Slov. Narod«! Ubogi »Rodoljub« in vsi liberalci skupaj! Gorje Vam, goreli bodete na dnu pekla in vsi tisti, kateri Vas berejo, podpirajo in kaj pa še, če ga naročajo in plačajo. Hudič Vas bo trgal, na ražnji Vas bodo pekli in goreče žveplo boste požirali! Ubogi »Narod«! Ti veš, da nisem Tvoj naročnik, ali berem Te, kjer Te vidim, a sčasoma Te tudi naročim, če prav nas je gospod, ki je »šte-deral tri tale sv. pisma« svaril s hudičem in peklom pred Teboj. Naročim te, že da bom videl, kake obraze bo delala domišljava Jera, ki je pri nas za dekana. Ob jednem se je »kunštni gospod« misijonar britko pritožil čez šmarske farane, da so
zanikerni kristjani. No, cerkev je bila res jako slabo obiskana, če se imajo »gospodje« čez Šmartno pritožiti, ki je vendar še jako črno, kako bodo javkali, če pridejo pozneje zopet na misijon, ko bodo tudi tukajšnji kristjani prišli do prepričanja, da je klerikalnim trobentačem le za »gšeft«, ne pa za blagor ljudstva.
Ljubi »Slov. Narod«! Jaz bi Ti ne pisal teh vrstic, ker Ti je znano, da bi Te radi »črnci« utopili v žlici vode in si že prečul nebroj psovk in ai že tako proklet — ali misijonski čas je nekaj posebnega in sem se prepričal, da se v takih slučajih dela prav korenita reklama za Te in »Rodoljuba«, če bo kaka tercijalka znorela od misijonskega hrupa in pa če bo še kaj posebnega, Ti zopet pišem, če Ti je prav. J. B.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni svetnik A n -d o 1 š e k je predsedoval včeraj sledečim obravnavam deželne sod nije:
1. Eden   izmed izgubljenih.
Spominjali smo se pri obravnavi na majhno Heinejevo pesmico: »Haben mich prote gieren gevvollt . . .« Na obtožni klopi sedi duhovnik Ivan Bezeljak, rojen leta 1866. na črnem Vrhu pri Idriji, ima tri rigoroze, ameriški doktorat, je pa aedaj suspendiran. Bezeljak je bil že v blaznici, a izpustili so ga, ker je sicer psihopatik, a vendar ne toliko bolan, da bi se ga smelo držati v blaznici. Tudi v nekem benedektinskem samostanu so ga že imeli, pa tam seveda tudi ni ozdravel. Moža, ki je baje tudi kroničen alkoholist, so poslali tudi v Ameriko; tam pa so zopet delovali na to, aa se je vrnil v Evropo. In vendar zasluži mož usmiljenje, ker je veliko trpel in še trpi in ker ne more zato, da je njegova natura taka. Mož je vedno in tudi pred sodnijo trdil — in to velja vam, ki pravite, da je vsak duhovnik polbog —, da »smo vsi pod kožo krvavi«. Poleg tega je povedal, da ga je lastni njegov spovednik učil n e n r a v -nih dejanj, da veljajo torej Liguorija vzvišeni nauki tudi v praksi. Kaplan ni mogel biti, ker ni hotel igrati vloge »hlapca farških kuharice. Mož je bolan; a njegova nesreča dokazuje, da je sistem gnil, ki rodi take nesreče. Vedno globokejše je nesrečnež padal. Povsod — prav posebno v ordinarijatu ljubljanskega k n e z o -škofa — so mu delali lepe obljube »— haben mich protegieren gewollt; sagten, dass ich nur warten solit —« da, »nur warten«! In končno, ko je dovolj dolgo čakal, so mu poslali pomoč v obliki — suspendiranja. In »Slovenec« je bil prvi, ki je vrgel kamen na reveža, prvi, ki je pisal strupene notice proti njemu in vsi »katoliki« na Slovenskem, s kate rimi nas je Bog tako obilno blagoslovil in ki imajo vedno humanitarne fraze na jeziku, niso imeli majhne pomoči za človeka, ki je padel kot žrtva stanu, v katerem ni mogel živeti! — Ali je čudno, da je padel? Brez denarja je bii, brez pomoči, on, ki sanja po izreku izvedencih vedno o visokih stvareh. Umreti, poginiti bi moral. Pomagal si je, kakor je znal, seveda na način, katerega kaznujejo naši zakoni. Tožen je, da je v času od. 15. do 18. aprila m. 1. posestnika L o r e n c a Škofa iz Zaklanca in posestnika Lenarčiča iz Loke z zvitim prigovarjanjem v zmoto pripravil na njihovo škodo. »Napumpal« jih je namreč po domače rečeno, češ, on je »profesor iz Gradca« in ima od škofa in iz ljubljanske hranilnice denarja dobiti. Poleg tega je ostal »ceho« dolžan in se vozil okrog, ne da bi plačal vožnjo. Značilno je tudi, kaki reveži v duhu so nekateri naši kmetje, priče so mu vse verovale, ker je bil »gospod« in Lenarčič je tožencu še verjel, da mu je škof dejal: »Ti, Janezek, boš moral tržaško škofijo prevzeti.« Ko je toženec prosil Škofa za 5 gld. posojila, mu je isti prostovoljno dal 10 gold.; to ni znak dobrega srca, temveč le rešpekta pred »gospodom« in pa neumnosti. Kaj pa je imel ljubljanski premilostni škof za toženca, kako mu je pomagal? Poslal mu je policaja na vrat, češ, mož sanja vedno o velikih stvareh in se ga naj »s silo« poboljša. To je bjo v istem času, ko je tožencu dejal, »— dass er nur \varten solle«. Tako se je pesen tudi naprej uresničila: »Bei aH' dem Protegieren, hatt' ich konnen vor Hunger krepieren —«. Iz obravnave oz. iz zaslišanja se tudi izve, da je pobožni »Slovenec« preje napisal svoje notice, nego je bil mož suspendiran, da se je torej zopet lagal. O obravnavi bodemo še poročali, ker se je včeraj preložila. A že danes bode vsakdo lahko napravil svojo sodbo, ne črez Be zeljaka, kajti na zatožni klopi je sedel brezobzirni katoliški sistem in le tega zatoženca, jedino tega — kajti nesrečnež sam se nam resnično smili, —t smo hoteli s tem poročilom pribiti.
2. Brezmejna surovost. Na ob tožni klopi sedijo: L. 1878 rojeni Lorenc Frfilja iz Gabršč; 1. 1879. rojeni Tone
Štamperle iz Senožeč, 1. 1878. rojeni Jernej Franetič iz Dolenje vasi, 1. 1876. rojeni N. Fajdiga. 1. 1871 rojeni Janez Antončič in 1. 1878. rojeni Jernej S u ša iz Gabršč. Vsi ao toženi radi kratenja osebne svobode in javnega nasilstva. Pili so namreč v noči 2. prosinsa. Pri tem so dobili menda malo zloglasno žensko Ano Grželj in zahtevali, naj gre ž njimi v krčmo. Ona pa je šla raje z Martinom Počkarjem. Nato sojo pobrali fantini na poziv Frfilje za njima. Ko so ju došli, je nekdo Počkarja udaril, na kar je ta zbežal. Žensko pa so vrgli ob tla, jo suvali in pri tem je še eden fantinov dejal: »Na vamp ji skoči, da bode preje hin!« No, tega vendar niso storili; vlekli pa so ubogo žensko k prvemu vodnjaku in jo vrgli v korito, napolnjeno z mrzlo, ledeno vodo. Komaj je zlezla ven, so jo že zopet prijeli in vlekli k drugemu vodnjaku in jo zopet vrgli v korito z vodo napolnjeno, tako da je ženska obležala pol mrtva v mrzli zimski noči. Surovi fantini tajijo seveda vse. A pomagalo jim ni ni veliko. Sodni dvor je oprostil le Antončiča, kateremu se ni dalo nič dokazati. Štamperle pa je dobil 6 mesecev, F a j -d i g a 4, Suša 2 meseca in Frfilja 10 tednov. Sedaj bodo suroveži pač mirovali — ali pa tudi ne —.
Poskusen umor. Porotno sodišče v Celju je obsodilo 59letnega krojača Andreja Podgorška iz Razgorja pri Ko njicah na 15 let težke ječe, ker je poskusil svojo ženo ustreliti. Dve leti je tega, kar se je Podgoršek poročil s 33 let mlajšo Katarino Stabrnak, a živel je ž njo samo sedem mesecev, potem pa jo zapustil. Pozneje bi se bil Podgoršek rad povrnil k ženi, a ta ga ni hotela k sebi. Vsled tega je Podgoršek nekega večera ustrelil skozi okno na svojo ženo in jo smrtnonevarno poškodoval.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13 marca
— Osebne vesti. Deželnovladni svetnik, gosp. dr. Ludovik Thomann pl. Montalmar je šel v pokoj. — Pisarniški oficijal v II. Bistrici, g. Aleksander Sren-čevič, je imenovan višjim oficijalom.
— Imenovanje častnih občanov je sedaj najnovejši šport naših klerikalcev po deželi. Kar se v tem pogledu slepari, to je naravnost škadalozno. Kjer se boje, da bi tako imenovano »katoliško« prepričanje ne privedlo do zmage, pa vržejo v prvi razred celi koš novopečenih častnih občanov, ki potem zmago na klerikalno stran obrnejo. Taki častni občani so navadno: škof, dr. Žlindra, domača dva kaplana in mežnar od fare. S tem se je prisleparila zmaga na Rakeku, in hotela se je prislepariti tudi v Radečah. Pa tu se jim ni posrečilo, dasi sta mej častnimi občani Jeglič in Šusteršič. Tudi v Starem trgu pri Ložu si hočejo gospoda Petra podrepniki prisvojiti prvi razred ter skušajo v ta namen pritihotapiti v omenjeni razred kar šest novih častnih občanov, mej njimi nekaj največjih prismod, kar jih šteje občina. Skrajni čas je, da se temu šušmarenju že enkrat konec stori! Občinski zakon zahteva, da se smejo častnim občanom imenovati le tiste osebe, katere so si za občino kaj zaslug stekle. Ce pa bi na primero v Starem trgu tudi najneumnejšega kravarja imenovali častnim občanom, bi proti temu ne bilo pritožbe, ker je — upravno sodišče tako razsodilo. Mi pa poživljamo deželni odbor, da naj se pri svojih odločbah ne ravna več po omenjeni razsodbi upravnega sodišča. Razsodba ni zakon; ta pa določa, da je proti vsakemu sklepu občinskega sveta dana pritožba. Pač žalostno bi bilo, če bi na primero nikdo ne smel se pritožiti, ako bi v Starem trgu v namen, da se falzifikuje volitev, imenovali častnim občanom vse tiste tepce, ki gospodu Petru škornje »biksajo«! Kaj tacega ne more biti pravično, in naj upravno sodišče desetkrat drugače razsodi! Končno se pa naj občinski zakon spremeni, če že drugače ni mogoče zadušiti in odpraviti nesramne sleparije, katere uganjajo klerikalci s svojimi »častnimi« občani!
— Volitev volilnih mož v Cerknem je bila burna, tako burna, da ni bilo že kmalu take volitve v tem kraju, ker so je smatrali klerikalci do zadnjega časa za svojo nepremagljivo trdnjavo. Klerikalci so bili izračunali, da morajo propasti pri volitvah, zato pa so napeli vse svoje moči, da zmagajo. Jedno izmed glavnih vlog je igrala oerkljanska hranilnica. Njeni agitatorji ao delali z vaem mogočim terorizmom pri dolžnikih te posojilnice, in le temu terorizmu ter iuganju
\
da bodo morali nemudoma vrniti posojene svote, je pripisati klerikalno zmago. Listkov za napredno stranko je bilo oddanih 90, za klerikalno pa 101; torej razlike 11. Fred volilno dvorano je bil pravi boj za volilce, ker klerikalci so se prav trgali zanje, da bi jih jemali naprednjakom. Naprednjake so ti klerikalni suroveii zmerjali po cesti z vsemi mogočimi psovkami. Celo jokali so, ker niso več upali na zmago, agitirali so s Tonklijem, največ seveda z grožnjami iz posojilnice in še celo krompir nove vrste iz zadruge je moral v volilno borbo kot agitacijsko sredstvo. Hud boj je bil v Cerknem. Čeprav sedaj še niso zmagali naprednjaki, marveč še klerikalci, posluževaje Be nemoralnih sredstev, vendar mora nas veseliti razmerje glasov, ker isto kaže, da cerkljanska klerikalna trdnjava je omajena in se drži le še v strahu in trepetu za nekaj časa. Vsa čast našim možem, ki so šli nevstrašeno v boj, čast jim, to je boj za napredek! Vspeh v glasovih pa kaže jasno, čegava je bodočnost v Cerknem. Naprej, napredni Cerkljani!
— Občinske volitve v Voloski-Opatiji se bodo vršile prihodnji teden. Lahi so upali, da pridobe Nemce na svojo stran in jim ponujali menda polovico vseh mandatov ter župana. Mnogo Nemcev se je res nekaj časa ogrevalo za ta projekt, ali, kakor je posneti iz laških listov, iz te moke vendar ne bo kruha. Najbrž je to preprečil načelnik zdraviliškega odbora vladni svetnik dr. Glax, jako razumen in treznomisleč mož, ki je bil doslej vedno za to, da so Nemci sklenili kompromis s Hrvati. Tudi sedaj so se Hrvatje zavzemali za kompromis z Nemci, a hoteli so Nemcem prepustiti samo šest mandatov, kolikor so jih namreč Nemci imeli doslej tudi vsled kompromisa s Hrvati, sklenjenega pri zadnjih volitvah. Razmere so take, da bi Hrvatje danes morda tudi brez nemške pomoči dobili večino v obč. odboru, toda prihodnost je temna. Hrvatov zato ne zadene nobena krivda, ker nimajo moči, da bi preprečili vršeči se proces. V Opatiji narašča namreč število Nemcev od leta do leta. Nemci zidajo vile, penzije in   hotele  in  naseljuje  se vedno
I več nemških obrtnikov. Če pojde tako naprej, bodo Nemci čez nekaj let pri obč. volitvah sami zmagali in jim ne bo treba iskati zaslombe ne pri Hrvatih in ne pri Lahih.
— Repertoip slovenskega gledališča. Danes se ponovi prelepo uspela narodna igra s petjem F. S. Fin-žsjarjeva »Divji lovec«. V soboto, 15. t. m., se poje zadnjikrat v sezoni Rossinijeva velika opera » V i 1 j e m T e 11«. S to opero poteče engagement našega ba-ritonista, g. Uric ha in se bo v njej za letos poslovil od slovenskega občinstva. Na to predstavo opozarjamo vnovič vse one, ki je še niso slišali ter tudi zunanje ljubitelje gledališča!
— Za družbo sv. Cirila in Metoda. Program za veselico, ki jo priredita združena odbora srednjemestne in šentjakobsko trnovske podružnice dne 19. t. m. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«, je sestavljen in se razglasi tekom prihodnjih dni. Program je bogat in raznovrsten. Dvorana bo krasno dekorirana. Sodelovala bodeta g o d b a in pevsko društvo »Slavec«. Izmed jako zanimivih programovih točk omenjamo štrukljev semenj — dobivali se bodo z denarjem »filani štruklji« — potem dramatično noviteto in menažerijo. Priprave, ki se delajo za to veselico, so velikanske. Seveda >e pričakuje tudi temu primerne udeležbe od strani narodnega občinstva.
— „Kazalistna afera" v „Ob-zoru". Piše se nam: V 56. št. »Obzora« očita se tamošnjemu intendantu deželnega gledališča tudi sledeče: »tim se odnošajima prilagodjuje repertoar, da može jedna pjevačica po polovinu mjeseca gostovati u Ljubljani a ovdje brati istodobno plaću«. Ne da bi se nadalje vtikali v »kazalištnu aferu« v Zagrebu, moramo obžalovati, da se v listu, ki se je doslej vedno prijaznega kazal »bratskemu« narodu slovenskemu, izrekajo trditve, ki so ne le neresnične, nego tudi malo taktne. Gospa Polakova je gostovala v tej sezoni štirikrat, in sicer trikrat po dva večera in enkrat po tri večere. Ostala Bi v Ljubljani nikdar preko dva dni sku-Paj, nego se je vozila vedno v Zagreb ter °ndi tudi med svojimi tukajšnjimi nastopi
igrala opetovano. Vsi dnevi skupaj, ki jih je prebila v Ljubljani, ne snaiajo pol meseca. Neresnica je torej, da ostaja gospa Polakova kar po pol meseca v Ljubljani, neistina pa je tudi, da bi se bil radi njenega gostovanja kdaj kršil repertoar v Zagrebu. Dogovorno z intendantom v Zagrebu se je namreč vršilo njeno gostovanje vselej le tedaj, kadar je bila gospa Polakova docela svobodna, in kadar se ni delala repertoaru hrvatskega kazališta ni-kaka ovira. Naše skromno mnenje je, da kaže »Obzor« malo bratske vzajemnosti, ako očita slovenski igralki gostovanje baš na slovenskem odru, ki je dal hrvatskemu že nekaj dobrih igralcev in igralk ali pevcev! Kulturni vzajemnosti Jugoslovanov, zlasti pa prijateljskim odnošajem med hr vatsko in slovensko pozornico take hujeka-joče neresnice gotovo niso v korist!
— Maščevanje po smrti. Poročali smo ie, da je utonil pri Sv. Lenartu pri Sostrem posestnik Št. Keber, ko se je vračal iz gostilne. Vse se je čudilo, zakaj ni pustil župnik Zupan, da bi se ponesrečencu zvonilo. Le ožjim prijateljem je bilo znano, da je imel župnik na pokojnika hudo jezo. Poklical ga je bil namreč enkrat k sebi ter mu zapovedal, da mora takoj nagnati deklo, ki mu je gospodinjila, češ, da je pohujšljivo, ako živi samec s samico pod eno streho. Na to se je rajni Keber odrezal: »Ko bodete Vi kot samec pognali svojo kuharico, odpravil bom tudi jaz deklo«. Zaradi tega nasprotovanja se mu je župnik maščeval po smrti ter ni pustil, da bi se mu zvonilo. Ljudstvo je zelo ogorčeno. — Drugič spregovorimo več o tem župniku in njegovem »poštarju«, nekaj nad 30 kil težkem čevljarčku Jakoiu, ki izziva pod ž upnikovim varstvom mirne občane.
— Slikarski mojster Anton Ažbe v Monakovem. 7. št. ilustr. lista »Sport & Salon« je prinesla članek o slov. slikarskem mojstru Antonu Ažbetu v Monakovem ter njegovo sliko. Ažbe ima že 11. leto privatno slikarsko šolo, ki je danes najuglednejša in največja v Monakovem.
— Brezplačni učni tečaj v umetnem vezenju. Kakor smo že naznanili, otvori podjetna svetovna družba za šivalne stroje Singer & Co. 15. marca tega leta 14dnevni brezplačni pouk v modernem vezenju na svojih originalnih Singerjevih strojih, in sicer v dvoriščnem salonu hotela »pri Malicu« S tem učnim tečajem spojena je razstava vezenin najrazličnejših tehnik, kakor: pestro vezenje, vezenje monogramov, tako-imenovano Waffel- in Smvrna-vezenje, aplikace, šivanje prešivov itd. Moremo kar najtopleje priporočiti svojim cenjenim bralcem in bralkam, da se v obilem številu udeleže teh učnih tečajev. Z glasi se lahko ustmeno ali pismeno ob vsakem času v tukajšnji zalogi, sv. Petra cesta št. 6, kjer se tudi drage volje dajejo natančnejša pojasnila.
— Vojaški nabor. Na današnji vojaški nabor za mesto Ljubljana je prišel 201 mladenič. V vojake je bilo potrjenih 46 (izmed  teh 5 v nadomestno reservo).
— Ponočne vaje je imel danes ponoči domobranski pešpolk na Golovcu in na Orlovem.
— Desertiral je prostak 17. peš-polka Alojzij Strubelj iz Št. Vida v litijskem okraju.
— Silovita ženska. Ana Gerielj iz Senožeč je prišla včeraj v Ljubljano. Pozvalo jo je bilo deželno sodišče kot pričo. Ana Gerželj se je po končani razpravi sprehajala po mestu in videla pred Regorškovo prodajalno v Špitalskih ulicah viseti svilnato ruto, ki se jej je tako do-padla, da jo je takoj vzela seboj in jo stisnila pod pazduho. Neka gospa pa je to videla in povedala v prodajalnici, na kar so se zapodili za žensko policaji in jo ujeli v Šolskem drevoredu. Prav nerada je ila na rotovž in se rotila, da bode z ljubljanskimi policaji tako napravila, kakor je s tržaškimi, katerih je šest pometala. In res vedla se je tako silovito, da so jej bili komaj štirje policaji kos. Ubila je na oknu dve šipi in ječarja na rotovžu je sunila s črevljem v nogo tako, da šepa. Gerželj je bila baje že zaradi tatvine kaznovana in je is Trsta izgnana.
— Nepoboljšljiva tatica je 17-letna Alojzija Boc iz Grosuplja. Bila je ie trikrat zaradi tatvine kazsovana, a komaj
je prišla iz zapora, že je izvršila eelo vrsto tatvin in goljufij. Polioija jej je bila vedno za petami, a je ni mogla dobiti v pest, včeraj pa jo je izsledil v Trnovem detektiv in jo aretoval. Ukradla je 2. t. m. Frančiški Ravnikarjevi v Rebru št. 2 iz kovčega 6 kron. Istega dne je ogoljufala črev-Ijarja Jožefa Zupana na Turjaškem trgu št 1 za par ženskih črevljev. V noči od 2. na 3. t. m. je ukradla v Blumauerjevi gostilni neki Tereziji Kocjanovi 9 kron 80 vin. Dne 5. t. m. je nastopila v Burg-stalu pri škofji Loki in vzela Jeri Praš-nikovi iz omare 5 K. Dne 8. t. m. je vstopila v službo pri Karolu Bedinu v Šiški, kateremu je ukradla 20 kron in pobegnila. Dobili so pri njej tudi novo šerpo, nov predpasnik in novo krilo, kar je najbrže tudi ukradla. Policija je tatico izročila na Žabjek.
— Pijanec obvisel na ograji.
Na Erjavčevi cesti je danes lezel neki delavec v pijanosti črez ograjo na Tomšičev vrt. Ker je vrh ograje napeljana trnaata žica, se je pijanček na tej ograji ujel in obvisel tako, da si ni mogel pomagati. V tej situvaciji ga je dobil policaj, ki ga je rešil, sicer bi bil moral celo noč viseti na ograji.
— Ukradeno tele. Danes ponoči je prišel tat v hlev Franceta Zaleta na Črnučah, vzel tele od jasli, je v hlevu zaklal in je odnesel, pustivši drob v hlevu.
* Majnovejse novice.  Še en
potres. Mesto Čangaj v Mali Aziji je potres razdjal. Nad 3000 hiš je porušenih, okoli 20000 ljudij je brez strehe. — Dinamit je ubil pri zgradbi železnice blizu Vratislave tri delavce. — Na Gard-s k e m jezeru se je prekucnil čoln s tremi mladeniči. Vsi trije so utonili. Na istem jezeru se je prekucnila tudi barka, v kateri je sedelo 23 deklic, a utonila je le ena. — Pretep med procesijo.
V Valladolidu v Španiji so se pobožni verniki med procesijo do krvavega stepli. Deset najhujših pretepačev je policija aretirala. — Dve novi oklopnici za 34 milijonov je naročila argentinska vlada v Genovi.
* Ruska vlada in Tolstoj. Grof Tolstoj je že precej okreval in je upati, da ozdravi. Zato je dobil nebroj čestitk. Ruska cenzura pa je s posebno okrožnico prepovedala listom poročati o teh čestitkah. Tolstoj je prejel mnogo čestitk tudi iz inozemstva ter celo od 75 političnih izgnanoev iz Irkutska.
' „Kikeriki" razžaljen. Izdajatelj kršč. socialnega »Kikerikija«, Ilger je rezervni častnik. Pri kartanju ga je raz-žalil krščanski socialni drž. posl. Maver, zato je poslal v parlament dva sekundanta, da Maverja pozoveta na dvoboj. Maver pa je izjavil, da se kot kristjan ne dvo bojuje ter da »Kikerikija« sploh ni hotel žaliti.   »Kikeriki« je bil s tem potolažen.
* Papež in žurnalisti. Papež sprejema ne-le kralje in kneze, temveč tudi žurnaliste. Ob petindvajsetletnici njegovega kronanja so se mu poklonili laški katoliški novičarji ter mu prinesli v skrinjici toliko cekinov, kolikor mesecev Leon XIII. papežuje, namreč 300. »Kaj pa mi nesete?« je vprašal papež in zagledavši skrinjico in zlate, jih je pohvalil, da so zvesti sinovi katoliške vere in jim je dal v znamenje svoje očetovske ljubezni svoj blagoslov.
' Vsi SO jednaki I Židovski rabin izHumpolca je dober »G'scbafts-mann«, kakor je razvidno iz cirkularja, katerega je izdal pred kratkem. V tem cirkularju se ponuja z vljudnimi prošnjami za — posredovanje ženite v. Prebrisani rabin se zove M. J e d 1 i n s k y. Da, pop je pop.
* Resnična povest. »Jugend« prinaša tole majhno povest. Župnik in učitelj sedita pri pivu v krčmi. Župnik namerava ravno prižgati novo smodko. Hitro prižge uljudni učitelj žveplenko in jo hoče podati svojemu cenjenemu sosedu.
V tem trenutku ugasne žveplenka. Župnik: Vidite, dragi gospod učitelj, luč šole ugasne! — Učitelj: Prav pravite — če jo namreč cerkev v roko vzame.
Društva.
— Zbornično-obvezni zdravniki kranjski imajo.dne 15. t. m. (soboto) ob 7. uri zvečer sestanek v hotelu »Štrukelj«, Kolodvorska  ulica, da se
razgovore" o letošnjih volitvah v zdravniško zbornioo.
— Predavanje v splošnem ženskem društvu. V nedeljo, dne 16. t. m., bode predaval g. ravnatelj c. kr. umetno-obrtnih strokovnih šol, gosp. Ivan Šubic. Naslov predavanju je: »Spomini na Pariz in njega svetovno razstavo.« Vstop je vsakemu dovoljen. Predavanje se vrši ob 7. zvečer v »Mestnem domu«.
— Dirkaliska zadruga v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 22. marca 1902. L, zvečer ob 8. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika; 2. potrjenje letnega računa za leto 1901; 3. izvolitev načelstva, dveh računskih pregledovalcev in dveh njunih namestnikov, častiti zadružniki naj se blagovolijo tega občnega zbora naj-polnoštevilnejše udeležiti.
Književnost.
— Knjige „Hrvatske Matice".
Prejeli smo tele knjige »Hrvatske Matice«: Marko Marulić: Judita. Epska pjesma u 6 pjevanja. Uredio in protumačio Marcel Kušar. Uvodom popratio Petar Kasandrić. Sa osam slika u slogu i pet izvornih umjetničnih priloga od Ot. Ivekovića i Cei. Medovića. — Dr. Stjepan Gjurašin: Ptice. Prirodopisne i kulturne crtice. Dio II. — Vjekoslav Klaić: Krčki knezovi Frankopani. Knjiga I. — Josip Draženović:Povjestj ednogavjen-č a n j a. — Isa Velikanović: Otmica. Pjesma u šest pjevanja. — AdalbertKuz-manović: Vitropir. Slika u tri čina. — Vjenceslav Novak: Dva svijeta. Pripovjest. — V. T. B.: U malome svi e t u. Slike iz zagrebčkoga života. — Ivan*S. Turgenjev: Izabrane pripo-viesti. Svezak četvrti. O knjigah izpre-govorimo več v podlistku.
Telefonska in brzojavna poročiia.
Dunaj 13. marca. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Ferjančič interpeliral vlado zaradi mosta čez Savo v Kranju. Ministrski predsednik Korber je odgovarjal na Breiterjevo interpelacijo zaradi razpusta zavarovalnice „Unio Catholica". Opravičil je razpust z oziri na javno korist in na dolžnost vlade, varovati ljudstvo pred izgubo ter zajedno povedal, da so vsi akti, ki zadevajo „Unio Cath.", sedsj v rokah kazenskega sodnika.
Dunaj 13. marca. Danes je prišla k poslancu dr Ploju deputacija pekov v zadevi terminske kupčije z žitom. Dr Ploj je deputaciji pojasnil, da nameravana reforma se pekov čisto nič ne tiče.
Dunaj 13. marca. Bivši voditelj v poljedelskem ministrstvu pod Kiel-mannseggom in \Vittekom, dr. Ferd. Blumfeld, je umrl 67 let star.
Lvov 13. marca. V Varšavi je bil ruski polkovnik G r i m m aretiran zaradi vohunstva. Zajedno je bil aretiran še neki drugi, Grimmu prideljen častnik in tri gospe. Vsi aretovanci so nemške narodnosti. Grimma je aretiral guvernerjev pobočnik, polkovnik Kowa-lovski. Pri hišni preiskavi so se našli do k a« i, da se je Grimm že sedem let bavil z vohunstvom. Zaslužil je 8 tem Dad 400.000 rubljev. Posredovale so aretirana dame. Cuje se, da bo moral generalni guverner Certkov vsled tega odstopiti
Reka 13. marca Kovinski delavci so začeli štrajkati.
Budimpešta 13. marca. Domobranski minister baron Fejervarv je bil danes pri cesarju uro dolgo Cesar je njegovo demisijo odklonil, češ, da dokler ž j vi, ne dopusti, da pride na njegovo mesto drug mož.
London 13. marca Razširja se vest, da so Buri dosegli še drug uspeh, da je namreč burski oddelek pod vodstvom zapoved-nika Kempa popolnoma razbil brigado generala Greenfella. Potrjena ta vest še ni.
London 13. marca. Delarev je obvestil Angleže, da je pripravljen Me-thuena zamenjati za Kruitzingerja. Me-thuenu bi bilo treba nogo amputirati, a to se ne more zgoditi, ker v Dela-revevem taboru ni nobenega zdravnika. Ako Methuen okreva, začne vojno sodišče proti njemu preiskavo.
Darila.
Upravnlitvu nalaga lifta so poslali
Za družbo »v. Cirila In Metoda. Neimenovan is Škof. Loke 11 K. — Živel!
Za podporno društvo vlsokošolcev na Du najl. Posojilnica v Črnomlja 30 K od občnega abora dovoljane podpore. — Srčna hvala!
Za dijaško ljudsko kuhinjo v LJubljani Neimenovan ia Škofje Loke 11 K. — Srčna hvala
Dež. gledališče v Ljubljani.
6uv. 83. Dr. pr. 1181.
V četrtek, dne 13. marca 1902.
Isvlrna ■lavenika lajn*.
Drugič:
Divji lovec.
Narodni igrokaz s petjem v Štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar, pevske točke priredil Al Sachs. Režiser Anton Verovšek. Kapelnik Anđro Mitrović
Blftf&jBm n »ipre ob 7. m. — kfckk efc   ,8. iri. — KtaH t» It. vi
Pri inlttivisidilHji irkutir si. c.ii kr. peh. polka Liopold II.it. 27
Prihodnja predstava bode v soboto, 15. marca.
Jako praktično na potovanju.
Nepogrešljivo po kratki vporabi.
Preskušano po zdravstvenih oblastvih.
Spričevalo Dunaj. 3. julija 1867.
neobhodno potrebna
Za ohranjenje čistih zob ne zadoSča edino voda za zobe. Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih se neprenehoma tvarjajočih, Škodljivih tvarin more se izvrSiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vpliva-jočo zobno crčmo. Kot taka se je „Kalodont" izkazal v vseh omikanih državah po svoji naj-(2436-3) vplivnejši uporabi. b
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S06-3 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Bi	Cas opazovanja	Stanje	cd O t- <=>		1 «-3 Nebo |S" F"
| Marc		barometra v mm.	Tempe tura v	Vetrovi	
12. 13.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7371
2-0
7395 j— 11 <388 I    8 0
sr. j z ah c d jasno
sr. 8vzhod|pol. oblač. sr. jug jasno
Srednja včerajšnja temperatura 2 5», nor-male: 3 0°.
Dunajska borza
dne" 13. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 101*65
Skupni državni dolg v srebru .... 10140
Avstrijska zlata renta....... 12085
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... 9930
Ogrska zlata renta 4%....... 120*05
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 65
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1636'—
Kreditne delnice......... 695-—
London vista.......... 24010
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 277«
20 mark............ 23 45
20 frankov...........1909
Italijanski bankovci........ 93 40
C kr. cekini...........1133
Deželni odbor vojvodine Kranjske žalujoč naznanja, da je njegov velezasluini uradnik
t
Tužnim srcem naznanjava preia-lostno vest, da je Bog Vsemogočni izvolil naSo preljubo hčerko
v nežni dobi 4 let poklicati k sebi m#j krilatce. (608) Pogreb bode v soboto, dne 15. marca t. I. ob 9. uri dopoludne iz mrtvašnice v Lescah na ondotno pokopališče.
V Lescah, dne 13. marca 1902.
Anton Maver, depoziter mengilkega piva, oče. — Marija Maver, mati.
Išče se stanovanje
obstoječe iz 5 velikih, oziroma 6 sob, s 1. junijem ali 1. julijem 1902 v Ljubljani, eventualno v najbližji okolici.
Ponudbe z naznanilom stanarine sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „večje stanovanje". (6G6—i)
^nnnnnaBaaavannaaBanBnnnnBBnBafew
mm Mm®
z nekoliko posestva, pripravna za vsako obrt, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji
na prodaj- (522-5)
Več pri upravništvu »Slov. Naroda«.
Fran VVitschl
deželni stavbni svetnik, odlikovan z zlatim  zaslužnim  križcem  s krono,
grašcak i. t. d.
dne 11. marca t. 1. ob »/,5. uri popoludne v 67. letu svoje dobe v Srebručah mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v četrtek, 13. dan t. m., ob 5. uri popoludne iz Srebruč na pokopališče v Šmihelu.
Blag mu spomin !
Ljubljana, dne 12. marca 1902. (607)
Hišnik
(Hausmeister), samec, 30—40 let star, vojaščine prost, slovenščine in nemščine zmožen, ako mogoče vrtnarije vajen, — dobi dobro službo v Ljubljani.
Več se izve v mestni posredovalnici za delo in službe na magistratu. (590—2)
poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (415—23)
us. kr. avstrijski tf| srzsvm zitezniut,
izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod i* Ljubljane inž. kol. Proga čez Trbi* Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Lj a bito . će Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, FranzensfeBte, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteia, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cea Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. ari zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Nove mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjatraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob (j. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga to Trbiža. Ob 3. ari 25 m. zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monako vega, Ino mosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljabna. Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, fdirektni vozovi I. in II. razreda), Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Conha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljabna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Ncvega mana in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b1. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. ari 35 m ečer. — Cdhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 rc zjatraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob ti. ari 50 m zvečer, ob 10 uri ^5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Eamnika Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob II. ari 6 m dopoludne, ob ti. ari 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih ia samo v oktobru. (1)
Hiša in gostilna
na prav lepem prostoru, na glavni cesti, blizu mostu, z vsem gospodarskim poslopjem, 2 hlevoma in s 4 orali polja, se takoj iz proste roke proda ali pa tudi pod ugodnimi pogoji v najem da. Hiša je pripravna za vsaki obrt.
Natančneje v Kandiji St. 26 pri Novem mestu. (591—2)
Koncipijenta
lfi*o (602—1)
2a-©ta.r Baš v Oelj-uu
Išče se
Premier-kolesa 1902
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Vele-zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (Češko).
stanovanje s hrano
za gospico komptoiristinjo.
Ponudbe pod „stanovanje" na upravništvo »Slov. Naroda«. (688—2)
Špecerijska trgovina
oziroma opremljen prostor se takoj prevzame v Ljubljani ali v okolici.
Ponudbe se prosi pošiljati pod naslovom: „Trgovina št. IOO, poste reatante, Ljubljana. (596—2)
Damsko kolo
dobro ohranjeno, se takoj proda.
Ogleda se lahko na Tržaški cesti
Št. 29, nasproti tobačne tovarne. 594—2
Lepa mesečna soba
(meblovana)
(538—2)
I^azneinil©.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se je preselil v Gorje pri Bledn ter
se priporoča slavnoistemu za
zidarska in stavbena dela.
Cene ao primerne.
' Za solidno delo se jamči
—se takoj odda
na Bleivveisovi cesti št. 22,1.
Dva brata
mlada in dobro eitta.lra.xia.
iščeta
znanja z olikanima gospicama v svrho ženitve. Premoženje nepotrebno.
Pisma s priloženo sliko in adreso j (molčečnost zajamčena) do 17. t. m. I pod naslovom: „17 sreča" poste re-j stante, Ljubljana. (578—3)
(506—2)        zidarski mojster.
iz Renč na Goriškem.
Prostovoljna
prodaja posestva.
Ker bodem v kratkem zapustil Ljubljano in mi tedaj ne bode več mogoče, svoje
na Sv. Petra cesti št. 13
nahajajoče se posestvo osebno oskrbovati, primoran sem, svoje posestvo prodati največ dajočemu.
Ustne ponudbe sprejemljem vsak dan od 2. do 3. ure popoludne v svojem službenem stanovanju, — kjer se bodo dala tudi druga pojasnila.
Posredovalne osebe izključene, edino neposredna kupčija. (498—4)
Fran Pavločič
pregledovalni oficijal I. reda v deželni prisilni delavnici kranjski.
Otvorjenje trgovine,
S tem najvljudneje naznanjam cenjenim damam, da sem     ■•»»«•••» *• I. ©tvoriI»
v Šelenburgovih ulicah št. 1
modistovsko trgovino.
Moje veCletno dalovaaje v največjih modnih salonih na Dunaju, v Olomucu in v drugih večjih mestih mi omogoCuje, da morem vse zahteve, naročila in želje p. n. odje-malk v vsakem oziru kar najbolje in v zadovoljnost izvršiti, ter si bodem zmirom prizadevala, da si trajno ohranim mani naklonjeno zaupanje.
Ravnokar je na potu velika poSiljatev asa*! sao-srof sili parlšklii In dnuajsklh modelov za spomladansko in poletno sesono in pride semkaj v malo dneh.
V veliki izberi ao zmirom v zalogi *M-aa* Jklobnkl (za čas žalovanja) in pa|^olanl vseh vrst.
Obnovljenje In popravljanje starih klobukov, kotiranje In barvanje nojevih peres ter vsa enaka v mojo stroko spadajoča dela izvršuj.m najhitreje in najceneje. v
Nizke eene in dobra, solidna kvaliteta Je zajamčena. Naročila mm zunaj se Izvršujejo točno. Hfodlstlnje dobe vellk|rabat. Za prijazno naklonjenost prosi z velespoStovanj.m (608-1)
Ana Eberle
•dlstlnja — Šelenl
Anton y Schuster
LJubljana, Špitalske ulice
dobavitelj uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča
za najnižje kupne cene
prav veliko izbero najmodernejših damskih in dekliških
jopic, ovratnikov, dežnih plaščev, jako lepih bluz, deških oblek«
al«
največjo izbero najnovejšega blaga za damske
obleke, angleško, francosko in domače modno blago za gospode.
kakor tudi najbolje sortirano zalogo (603—D
platnenega —• a— blaga i. t. d.
Uzorci na zahtevanje franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*
51