15. štev,__V Kranju, dne 15. aprila 1905._VI. leto. ' GORENJEC ======== Političen in gospodarsKi lisi - —...... —■--■- -' -----■ A- - ~......- - - ---------------■— Izhaja vsako soboto zveč*»r. — Stane W celo leto 4 K, za pol leta I K, za fetrt Uredni-štvo in trpra vn istvo se uhaja v hiši st. 106 nasproti župni leta 1 K. Za druge države stane K 6 60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — (JpravniStvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, narocbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne Otlra. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pelit-vrsto 10 vin., ta se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. n;ssl mul uriJiMc zu \virken urni zu geniessen nniegt, MtlMtf von Hedeuhing. (toetlie. Dno 8. aprila I. I. je zalisnil Josip Juraj Strossniaver v visoki starosti 90 iet v Dja-kovem svoje trudne oči. Ta vest je napolnila z globoko in odkritosrčno žalostjo vse slovanske rodove, od Triglava do Carigrada, od jadranskega do črnega morja in tudi po vsem svetu, koder prebivajo Slovani. Ko je umrl Humb'>ldt. ga je slikal Kaul-bach, kako oddaja zopet Atlasu svetovno oblo, katero je nosil skozi celo življenje. Več kol Ilumboldt za nemško ali za znanost sploh, je bil Strossniaver za nas Jugoslovane. Ni bil samo učenjak v najlepšem pomenu besede, bil je tudi organizator, voditelj, svetovalec, mecen, uzor svojim ožjim rojakom in tudi nam. Bil je velika zgodovinska prikazen, kakršno rodi celo stoletje le eno. Ob odprti rakvi nam niti mogoče ni progledati in primerno oceniti njegovega delovanja na verskem, kulturnem in gospodarskem polju. Kakor listi, ki stoji ob vznožju velikansko gore, ne more vživati vse veličastnosti takega naravnega čuda, in ima vedno več vžilka in več PODLISTEK. Moć spomina. naije. Barbka je izprevidela, da ima župnik prav, njeno hrepeneče srce se je zopet pomirilo in odslej je ni več tako mikalo in vleklo iz žup-nišča tja proti kapelaniji kakor prej, čeprav je tam slišala veselo petje in godbo. /.upnikovo stanovanje je bilo tako urejeno, da se je vanj prišlo s hodnika najprej v sprejemno sobo, kjer je imel p;salno mizo in knjižnico in iz te sobe so držala vrata v njegovo spalnico, od tod pa v Barbkino sobico, ki je imela tudi svoja posebna vrata, skozi kalera se je pri slo ven na hodnik. Od teh zadnjih vrat je dobila Barbka svoj ključ z naročilom, da naj vedno zaklepa vrata za seboj, da nobeden drugi tu ne pride v stanovanje. Župnik je imel v svoji spalnici tudi mizo, zofo in drugo potrebno opravo za prijetno in udobno življenje. V tej sobi ali pa pri Barbki v njeni stanici je preb I skoro ves čas, kadar je bil pogleda, čim bolj se o Maljuje od nje, more videti in občudovali posamezne dele, prepade in vrhove, lavnolako se nam godi pri velikih zgodovinskih prikaznih. Usoda velikih mož je, da s smrtjo ne preneha njih spomin In njihova veljava, ampak da njih pomen taste od roda do roda. In tako se bo zgodilo tudi z umrlim Škofom. Potomci ga bodo mogli ceniti po vsej vseobsežni njegovi delavnosti šele potem, ko postane njegov grob svetišče vsem slovanskim rodoljubom, ki ga niso videli od obličja do obličja in ki bodo na slikah po raznih muzejih občudovali duhovite poteze njegovega milega obraza. Rojen je bil 4. februarja 1815 v Oseku. Ze 24. oktobra 18114. v starosti 19 let, je postal doktor filozofije. Leta 1847 je bil že ravnatelj Avguštineja na Dunaju in, ko je bil star šele 34 let, podelila se mu je biskupska stolica v Djakovem. Tam je vladal f>5 let in bil ob svoji smrti najstarejši škof v Evropi. Veliki njegov cilj je bil, prebuditi in duševno zdiužiti vse Slovane balkanskega polotoka. Iskal je zveze z vsem slovanskim svetom, največjo pozornost in največje žrtve je pa doprinašal za svoje ožje rojake na Hrvaškem. Po vsej pravici su sme trditi, da se ima Zagreb v prvi vrsti in največ njemu zahvaliti, da je danes svetovno mesto. Tam je ustanovil jugoslovansko akademijo, podaril mestu dragoceno galerijo slik in po svojem uplivu ter bogatih darilih omogočil vseučilišče. doma. Ko pa je kdo potikal na vrata sprejemne sobe, je hitro tja stopil iz svoje spalnice ter zaprl vratu za seboj. Tako Barbka ni mogla videti, kaki ljudje so prihajali k njemu v župnišće. Ako je hotela slišati pogovore v sprejemni sobi, morala je stopiti k vratim, ki jih je župnik zaprl za seboj, ter pazno poslušati. No, a v tem kratkem času, kar je bila v župnišču, ni slišala tam nič posebnega. K župniku so prihajali sami kmetski ljudje, cerkveni ključarji in kuharica Neža z malenkostnimi vsakdanjimi poročili, prošnjami in vprašanji. Nekega dne pa se oglasi pri župniku tujec in kakor je Barbka spoznala iz njegovega govorjenja, bil ju raznašuiec in razprodajulec knjig. Župnik pregleduje in izbeia, naposled pa pravi: »Tole bi pa vzel, ako mi jo takoj pustite tukaj, da vam je ne bo treba name pošiljati po pošti.* »Tudi to S') lahko zgodi; tudi to,» mu vljudno privoli agent, «ali knjiga bo tako Svetovno slaven je postat na rimskem koncilu leta 1869 do 1870, katerega se je udeležil in veljal kmalu kot vodja opozicije. Obče se je priznavalo, da je bil najboljši govornik na tem koncilu in da je govoril najbolj elegantno latinščino. Upiral se je z vsemi močmi proglasitvi dogme o papeževi nezmotljivosti. Znameniti so bili njegovi govori posebno v dvojnem oziru. Pogum je imel izjaviti pred zbranimi škofi celega sveta, kar je pred njim čutilo in čuti še danes na milijone in milijone katoličanov, da je tradicija rimsko-kalohške cerkve, da naj bo papež vedno laške narodnosti, na kvar verskemu čutu. Nadalje pa je zastopal mnenje, da ne gre proglašati verske dogme po sklepu večine, ampak da je to dopustno le v slučaju, če se s tem strinjajo vsi na koncilu zbrani škofje in kardinali. Čutil je, v kak položaj pridejo listi škoije, kateri so bili preglasovani. Ti imajo pred sabo dilema, ali iti v herezijo, ali pa podvreči se večini in učiti vernikom dogmo proti svojemu boljšemu prepričanju. Vedel je tudi, da mora tak sklep slabo upi i vati na vernike, ki naj verujejo v dogmo, proti kateri so se upirali z vso močjo njih lastni dušni pastirji. Kakor znano, je bila papeževa nezmotljivost sklenjena po večini glasov in imela posledico, da je tako katoliška država, kot je naša Avstrija, napovedala rimski kuriji konkordat in da je D6l-linger ustanovil starokatoliško cerkev. malo dražja, kakor bi bita poslana iz naše knj game, ker bom moral pisati po drugo in čakati nanjo, preden bom hotel iti dalje, zakaj takih knjig se dandanes mnogo proda po boljših hišah.* »Nič ne de,» odvrne župnik, «par kronic več ali manj! Koliko pa hočete zanjo, da bo takoj moja ?» »Trideset kron, gospod župnik, ako vam je prav,» odgovori agent. «Knjiga je krasno vezana ter ima izborno zanimivo in pikantno vsebino! Kakemu drugemu bi jo še več zasolil kakor vam, ako bi mu jo moral takoj odstopiti.* Župnik pravi nato: »Precej draga je, no pa kupil jo bom vseeno. Si pa vi zato privoščite danes malo boljšo postrežbo, saj tudi zaslužite svoj kruh, ker morate tako daleč okrog po slabih potih in ob vsakršnem vremenu tako butaro vlačiti s seboj.* Agent: »Prav govorite, gospod župnik. Vi ste jako prijazen in dober gospod ter vsakemu privoščite, kar rnu gre. Zato naj tudi vam Bog podeli srečo, da se bo vam vedno Po koncilu se je vrnil v domovino in je tam z vso vnemo in požrtvovalnosljo nadaljeval svoje neumorno delo. Nam Slovencem je bil vedno iskren prijatelj. Živo se je zanimal za naš znanstveni in literarni napredek, podpiral je vsa naSa znanstvena in kulturna stremljenja z dobrim svetom in z bogatimi denarnimi darili. Naša mesta, naše čitalnice so si Štele v čast imenovati ga častnim članom. Ob slavnostnih prilikah so pošiljale navdušene č stitke v I »jakovo in njegova uljudna in vedno duhovita zahvala je kar elektrkirala naše občinstvo. V verskem oziru je bil že vsled visoke svoje izobraženosti zmeren in toleranten. Iz vzvišenega svojega stališča je zastopal in izražal vedno svoje prepričanje, da ima religija, prav tako kakor znanost, umetnost in literatura poklic, vzbujati človeštvo, blažiti, dvigati ga na višji duševni nivO. Previsoko je stal, da bi bil kdaj smatral vero za policijsko ali lukrativno sredstvo, da je namen duhovnikov, ne učiti ljubezen in bratoljubja, ampak razdirati, terorizirati, strašiti, netiti sovraštvo med rodbinami, vaščani inmeščani... Nekaj je, kar posebno blagodejno upliva pri tem častitljivem mrliču. Vsaj mi Slovenci imamo to žalostno usodo, da najboljši talenti legajo v grob v mladeniški ali najlepši moški dobi, da pri nas ravno smrt zamori toliko lepih cvetov, preden so se razvili v sad, da nam ugonobi toliko utemeljenih upov. Strossmaverju je bilo usojeno, izživeti se po« polnoma. Njegovo iskreno rodoljubje, njegov neupogljiv značaj, ni bil po godu višjim krogom, ki radi vidijo upognjene hrbte in poslušnost na razne migljaje. On je stal vedno kot skala v viharnem morju, je gledal vedno le naprej, nikdar ne na levo, ne na desno. Veliko je dosegel za svoj narod, za Jugoslovane — za človeštvo. Ce ni dosegel vsega, kar je želel, tolažil se je lahko, ko se je bližala smrt, z zavestjo: in magnis voluisse sat est. Promet s tujci. Kaj je z društvom za promet tujcev? Skrajni čas je že, da se ustanovi to pre-potrebno društvo za Kranjsko. V sosednjih planinskih deželah, kakor na Štajerskem in Koroškem, že delujejo taka društva zelo uspešno z lepimi državnimi in deželnimi podporami. Ravnokar je izdalo koroško tako društvo — štajersko dela to že par let — lično knjižico z ilustracijami, kjer je opisanih godilo dobro ter vselej izteklo po vaših željah vse, kar si bodete kdaj želeli!« Župnik odšteje denar, agent se mu zanj ltvO zahvali in priporoči še za drugikrat ter odide. Barbka tudi zdaj ne more premagati svoje radovednosti. Zato stopi v svojo sobico k oknu in se ozre za tujcem. V tem hipu pa se tudi tujec ozre izpred župnišča nazaj in pogleda gori na okna župnikovega stanovanja. Barbka vidi hudomušen, pa zadovoljen nasmeh na njegovem obrazu. Tudi tujec zapazi Barbko gori na oknu, se ji veselo namuzne, potem pa naredi proti nji neko znamenje z otlo pestjo in s prstom druge roke; a ona ne razume tega in se z rdečico na licu skrije za zagrmjalo pri oknu. Unije prih, nad 100 krajev, ki so pripravni za letovi-ščarje V knjižici je navedeno, koliko stanovanj je dobiti v vsakem takem kraju, opis kraja sampga, katera je bližnja železni-ka ali brzojavna postaja, cene stanovanjim in hrani, izprehodi, izleti in zanimivosti. Konečno je pridejan pregled domače literature. In take knjižice se pošiljajo bnzplačno ter donašnjo deželi velikih koristi. V Kra nj je lansko leto došlo 543 tujcev, od katerih jih je 513 bivalo tukaj le do treh dni, večinoma kot potovalci, izmed teh je bilo 140 oseb s Kranjskega. 322 iz drugih avstrijskih pokrajin, 32 iz dežel ogrske krone, 2 iz Bosne in Hercogovine, 1 s Francoskega, 13 iz Italije, 5 iz Srbije in Bulgarije in 5 iz drugih evropskih držav. Mesto Skofja Loka je štelo v minulem letu 365 tujcev, izmed teh 148 s Kranjskega, 170 iz drugih avstrijskih pokrajin, 24 iz dežel ogrske krone, 2 iz Nemčije in 21 iz Italije. Od teh tujcev jih je ondi oslalo 323 kot potniki do tri dni, 9 do 7 dni, 1 do 14 dni, 8 do treh tednov, 4 do petih in 19 čez pet ali šest tednov. V trgu Tržič se je preteklo leto mudilo 220 tujcev, od katerih je ondi bivalo 195 do 3 dni, 12 do 14 dni, 8 do treh in 5 do štirih tednov. Bilo jih je 65 s Kranjskega, 98 iz drugih avstrijskih pokrajin, 13 iz dežel ogrske krone, 11 iz Nemčije, 27 iz Italije, 1 iz Severne Amerike in 5 iz različnih drugih evropskih držav. Dopisi. ll Mavčič. Občinske volitve smo pri nas imeli, kakor že znano, dne 6. t. m. Tudi jaz sem se jih udeležil. Kot neveden človek nisem vedel, kattre može moram voliti, zategadelj sem volil, ker sem mislil, da je volitev prosta, take može, katere sem spoznal zmožnim za občinski odbor. Pa kaj sem storil! Nakopal sem si s tem vse polno sovražnikov; ako grem po ce:ti skozi vas, slišim iz kakšnega vogala: Vidiš liberalca! Antekrist gre! — Dobro je, da sem šel volit; sedaj saj vem, kdo je liberale«' in kdo klerikalec, ker prej nisem vedel tega. Dobro, da sedaj vem, da je liberalec tisti, ki ni volil po Janez Kuialtovem receptu; kdor pa je volil, tisti je klerikalec. Z Bleda. Moji prijatelji mi po »Gorenjcu* zaradi prodaje gostilne očitajo pienagljenje. V največji greh mi štejejo, da sem premalo razglasil, da imam hišo naprodaj in da sem jo prodal Nemcu. Na to odgovarjam, da je imel koncesijonirani agent Perhauc v Ljubljani mojo gostilno dve leti naprodaj. Razglasiti jo je dal po slovenskih, nemških in čeških listih. Jaz bi bil rad prodal, agent pa morebiti še raje, saj bi bil pri tem nekaj zaslužil. Pa mislite, da se je kdo za dotične inserate oglasil? Nobeden. Tako sem bil primoran prodati Nemcu, ako sem hotel postaviti nov hotel ob jezeru. V koliko pride pri premembi malega posestva v nevarnost narodnost, prepustim sodbe bralcem. Pri tej priliki hočem opozoriti še na nekaj podobnega, da se mi ne bo enkrat očitalo, da zopet Nemcem grem na roko. Pred štirimi leti sem kupil pri blejskem savskem mostu nad 8 ha (okoli 15 oralov) zemljišča. Dal sem napraviti načrte za napravo elektrarne na Bledu, za katero sem dobil tudi koncesijo. Ponudil sem isto blejski in radovljiški občini, pa našel sem tako malo zanimanja za to podjetje od domačih posestnikov in zastopnikov, da sem takoj uvidel, da sem primoran ponuditi to vodno silo tujcem. Razglasiti sem dal po slovenskih, nemških in čeških listih, pa moram žalibog priznati, da se noben Slovenec ali Ceh ni zanimal za to zadevo, ampak samo Nemci so se oglašali. Jaz sem že danes prepričan, da bo ta vodna sila, v velikosti 900 konjskih sil, prišla prej ali pozneje v nemške roke. Ko bo tujec imel dogotovljeno veliko industrijo, se bode zopet slišalo zabavljanje Čez me, zr.kaj prodajam tujcem tako lepo vodno silo in tako pomagam ponemčevati Bled. Takrat se bo ugovarjalo, zakaj nimajo domačini teh naprav, kakor se to pogosto sliši u cementne tovarne z Dovjega. Jaz sam vem, da ni prav, take velike vodne sile prodajati tujcu in mu pomagati, da bogati z našim denarjem, ali sila kola lomi. Ko bi imel jaz dosti kapitala, bi seveda ne prodajal, ampak bi napravil sam električno ali kako drugo večjo obrt. Vsa ta zadeva se mi je začela zdeli sumljiva, ker nisem našel zaže-Ijenega kupca. Zaradi informacije sem se obrnil do tirolskega deželnega odbora s prošnjo, naj mi naznani, katere občine tam imajo elektrarno v lastni režiji. Potem sem se obrnil na vse tiste občine s prošnjo, naj mi naznanijo: 1.) Koliko stane cela naprava elektrarne; 2.) Koliko konjskih sil ima in 3.) koliko luči je oddanih in po kaki ceni. Od vseh občin sem dobil zaželjenih pojasnil. Iz tega se razvidi, da imajo na Tirolskem v 14 občinah za 24.500 konjskih sil 16'/» milijona kron investiranega kapitala. Naj naštejem nekatere občine. V občini Auer velja naprava 550 tisoč kron za 450 konjskih sil, v Malserheide 450 tisoč kron za 700 konjskih sil, v Reschen 415 tisoč kron za 700 konjskih sil, v Buigeis 400 tisoč kron na 742 konjskih sil, v Pergine 340 tisoč kron za 200 konjskih sil. Iz tega izkaza se razvidi, da je naprava elektrarne na mojem svetu, ki je za 960 konjskih sil na 300 lisoč kron pro-računjtna, v primeri z onimi na Tirolskem, ugodna. Ker se ne najde nihče izmed Slovencev, da bi se zanimal za to stvar, ampak me le tujci z Nemškega večkrat povprašujejo. Potem, ko bo kupčija s tujci narejena, se bo pa zopet našel dopisnik, ki bo prav pametno zapisal: Prepozno je zapirati vrata. Jakob Peternel. h Šoštanja. Zopet stojimo v volilnem boju, kateii se bode strastnejše bojeval kakor lansko leto. Strast bode obstajala pa le v tem, da bodemo neomahljivo stali kakor skala in da nas nihče ne izterja iz posesti, katera je naša in katero smo dosedaj posedovali le v občo korist in blagor. Da našemu nasprotniku ni za gospodarstvo občinskega premoženja-posesti, za blagor in korist prebivalcev sploh, je dognano; posebno sledi to iz dejstev iz prejšnih časov, ko so bili še nemčurji na krmilu, in ko so si svetovalci in župani pustili mastno plačati vsaki korak. Tu navedemo slučaje, ko je France Woschnagg p. d. Mihi prisostvoval je pred leti pri naboru ter si je računil 10 goldinarjev za ta trudapolni in k večjemu dve uri trajajoči posel sedenja. Mož-bogataš, tovarnar, se je pustil plačati iz občinske blagajno, ne meneč se za občinske do-klade. Ranjki Spizer je bil župan, zastopal je v neki pravdi občino v Celju, zaračunil si je 18 gld„ akoravno mu je bilo znano, da bode v blagajni primankljaj. 1. priloga „Gorenjcu" št. 15 iz 1. 1905 Tovarnarji Franc NVoschnaggiu sinovi, kateri so sedanji .muhcrji* boju, pustijo se od davčne oblasti prav milostno obdačiti, češ, zadosti dobi občina od nas, nuj drugi tudi toliko plačajo in občina bode bogata. Obče znano ja, da se v tej tovarni skozi leta sem izdeluje na teden 000— 700 kož, toraj v letu .'h .000 kož, ako se dobička pri koži računi samo pet kron, kar bodo zaupniki cenilci gotovo pripoznali, kot jako nizko računjeno, imajo dohodka lf>f>.000 kron letno; in ako se odračuni od legi čistega dobička plača podjetnikov vsakemu 24.000 kron, t. j. toliko, kolikor stari France Woschnagg vleče iz tovarne, preostaja še vedno 83.000 kron, s katerim zneskom se zopet špekulira. Od tega zneska bi sigurno davčna oblast morala obrtni davek v visokosti 4300 kron predpisati; oziroma upoštevaje ugodnosti polovičnega ali znižanega dohodka predpisati 3240 kron. Od tega zneska bi prihajalo občini na dokladah letnih 1944 kron in ne le samo 723 K 84 vin., kakor do-sedaj. Ako se toraj bojujemo, da ne dobe tovarnarji, katerim ni občni blagor pred očmi. gospodarske občine v roke, storimo to le /a gospodarsko in občno korist, kajti potem cvete nam zvišanje doklad, ker predmetov za vzdrževanje bode vedno več, a tovarnarji bodo varovali le lastno korist, mali obrtnik in posestnik naj pa plačuje. Naj toraj vsaki zgoraj navedi ne številke pogleda in prišel bode do zaključka, da dobe že sedaj občina za okroglih 1200 kron premalo doklad iz velikega podjetja Woschnaggov, ali še bolj razločno povedano, mali obrtnik plačuje za VVoschnagge sigurno letno 12 do 16 odstotkov doklad v občinsko blagajno, ker pri naših dohodkih doklad okoli 4000 kron shaja občina in, ako se primankljaj 1200 kron vpoštevn, potreba bi bilo drugim plačati samo 2800--3000 kron, t j. 45 odstotkov mesto (10 odstotkov, b) te dohodke za občino hočemo izbojevati, oziroma olajšati jarem visokih doklad ! Du to dosežemo, je poti eba pozornosti in odločnega postopanj j v boju za obstanek. Dalje prih. Radovljiške novice. — Občni zbor posojilnice v R a -d o v 1 j i c i se je vršil dne G. t. m. ob obilni udeležbi članov. Iz ravnateljevega in tajni-kovega poročila smo pojasnil, da je društvo v preteklem letu zopet uredno napredovalo. Stanje hranilnih vlog znaša koncem 1. 1904 1,705.424 K 55 vin. in se je torej proti letu 1903 število vlog pomnožilo za 275.845 K 70 vin. Čistega dobička izkazuje posojilnica za preteklo leto 13.971 K 45 vin. To je gotovo uspeh, s katerim mora biti vsak prijatelj tega za kreditne razmere v našem kraju eminentno važnega zavoda povsem zadovoljen. Kakor prejšnja leta je posojilnica tudi letos darovala iz čistega dobička večje svote za dobrodelne namene. Dobili so: 11 gasilnih društev po 30 K, vodovodni odsek v Radovljici 500 K, radovljiška podružnica slov. plan. društva 30 K, družba sv. Cirila in Metoda 40 K, dijaška kuhinja v Kranju 50 K, uč'teljski konvikt v Ljubljani 40 K, obrtna zadruga v Radovljici 100 K in bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji50K. — V načelstvo in nadzorstvo so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, ozir. nadzorniki. — Na občnem zboru se je enoglasno sklenilo, dasiposojilnica še letos sezida svoj lastni dom in se je v to volil posebni stavbeni odbor. — Stavbeni o d b o r, ki se je volil za zgradbo posojilničnega podopjn, je v seji dne 11. t. m. izvolil svojim načelnikom ravnatelja g. dr. Janka Vilfana. V isti seji se je sklenilo, da se bo sezidala na že kupljenem svetu dvonadstropna društvena hiša. Stroški so proračunjeni na približno 52.000 kron. -• Novi del radovljiškega mesta proti Lescam vedno bo!j napreduje. Lična vrtova pred novima vilama dr. Vovsa in stavbenika Hroneka sta povsem dogotovljena ' in spričujeta, da jih je uredila spretna roka domačega vrtnarja g. Megušarja. Pri novem šolskem poslopju se dela žičasta ograja, za poslopjem pa urejajo novi šolski vrt. Kostanji za nov drevored ob bregu nasproti šolskemu in sodnemu poslopju so tudi že zasajeni. — Namesto obolelega sodnega ad-junkta g. (j al leta je začasno prideljen tukajšnjemu sodišču avskultant g. Pernui iz Novega mesta. Tedenski politični pregled. Iz državnega zbora. Koroška nemiko-ni-cijonnlna poslanca Dobermk in Oraš sla vložila skrajno nesramno interpelacijo v zadevi dvojezičnih napisov na novi železnici Celovec-Trst. Tidila sta, da med Celovcem in Rožekom znajo skoro vsi Slovenci tudi nemški in da bi slovenski napisi samo izzivali koroške Nemce in Nemcem prijazne Slovence. — Sprejel se je zakonski načrt o podaljšanju davčnih olajšav za Ljubljano in za druge kraje na Kranjskem in Štajerskem, ki so bili prizadeti po potresu. Važna vojaška Imenovanja. Nadvojvoda Friderik poslane generalni inšpektor, lom. Klobus poslane povodom svoje 50 letnice baron; zapovednik v Przemvslu fcm. Galgocij odstopi; tem. Mer tens v Košicah gre v pokoj; zapovednik v Zadru fcm. Horsetzkv pride v Przernvsl; fml. grof Orsini poslane zapovednik V Zagrebu. Skandal v ogrski poslanski zbornici. Pročitala se je adresa na kralja, katera izreka željo, da se imenuje odgovorna vlada, ki uživa zaupanje parlamentu, in zahteva raz-šiijen^a volilne pravice, gospodarsko samostojnost in v armadi madjarsko velevanje ter madjarske embleme. Pri utemeljevanju je poslanec Eotvos povedal, da se je bivšemu ministru Pereczlu skrivaj zvišala njegova penzija od 8000 na 15.000 kron. To je dalo povod kolosalnemu škandalu. Macedonija. V vasi Oranica je zbranih 300 Albancev, a njih šlevilo narašča z vsakim dnem. Albanci baje nameravajo pod vodstvom zloglasnega Ramazana Zaskokc napasti Prizrend. — Dne 5. t. m. so bili med srbskimi in bolgarskimi vslaši v okraju Poreče krvavi poboji. Bolgari so bili poraženi in so se morali umakniti. Rusko-japonska vojna. V generalnem štabu vlada prepričanje, da bo general Linevič japonsko prodiranje preprečil dosti južneje od reke Sungari, kakor se jc prvetrto domnevalo. Glavna ruska armada, ki šteje 250.000 mož z 900 lopovi, se nahaja zdaj v bližini Svantsanhaja. Splošno se sodi, du bo general Linevič že v okolici Kvangčenca ponudil Japoncem novo bitko. Dalje se zatrjuje, da se Japonci zelo trudijo, da bi tudi na vzhodu obšli rusko armado ter da baje general Oku Japoncem zatrjuje, da bodo 30. t. m že v Harbinu. Pa tudi v tem slučaju Rusija š ne bo sklenila miru. Ruska vlada je namreč sklenila, da nadaljuje vojno tudi v slučaju, da bi Japonci prodrli v Sibirijo. Velika pomorska bitka, ki se je vršila v pondeljek dne 10. t. m., je zadala Japoncem zopet hud udarec. Admiral Hoždestvenski je namreč zadel v kitajskem morju na brodovje admirala Toga. Vnela se je velika pomorska bitka, v kateri so si Rusi izvojevali popolno zmago. Uničenih je bilo 5 do 7 japonskih vojnih ladij, oklopnic, križark in torpedovk. Tudi blizu Anambahinhan je prišlo med ruskim in japonskim brodovjem do velike pomorske bilke, katere izid pa še ni znan, dalje v bližini otokov Nauma, kjer se je slišalo silno gromenje lopov. — Tretje rusko brodovje se je pojavilo v bližini otoka Soko-trev v Arabskem zalivu. Ta eskadra sestoji iz štirih oklopnic in dveh križark. »Mestna hranilnica" in ..Kreditno društvo". •Slovencev* novičar iz Kranja je priobčil v sobotnem »Slovencu« nolico o zaključku tukajšnje .Mestne hranilnice*, in sicer, kakor je razvidno iz njegovega tozadevnega površnega poročila, le v ta namen, da se je obregnil ob tukajšnje .Kreditno društvo*, katero mu je trn v peti; omenja, da je •Mestna hranilnica* v zadnjih dveh letih nazadovala, in ptedbaciva .Kreditnemu društvu*, da je ono vzrok temu nazadovanju hranilničnemu. Na dotično zlobno in hinavsko sestavljeno notico moramo pred vsem povdarjati, da se .Mestna hranilnica*, kolikor je nam znano, prav nič ne boji konkurence od strani • Kreditnega društva*, in da se jej te konkurence tudi ni treba prav nič bati; kajti •Mestna hranilnica* goji prod vsem hipotečni kredit — osobni kredit je zanjo postranska poslovna stroka —, «Kreditno društvo* pa goji pred vsem osobni kredit — in je za isto hipotečni kredit postranska poslovna stroka —. Sploh pa .Kreditno društvo* ni nikdar delalo konkurence in tudi ni bilo zasnovano z namenom, da bi delalo konkurenco «Mestni hranilnici*. Društvo se je ustanovilo v prvi vrsti v svrho preskrbljevanja osobnega kredita, kar je bila živa potreba za Kranj, ki ima tako lepo razvito trgovino. Če bi še ne bilo .Kreditnega društva*, bi se moral tak zavod poklicati v življenje, in prav z zasnovanjem .Kreditnega društva* se je preprečila v Kranju ustanovitev fllijalke nekega tujega denarnega zavoda in to je menda tisto, kar najbolj peče «Slovencevega* dopisnika. Nadalje moramo omeniti, da .Mestna luariilnica* v letu 1904 hi nazadovala, ampak celo nekoliko napredovala, akoravno izkazuje za leto 1904 manj čistega dobička, nego za leto 1903. Pri objektivnem presoje vanju, ali je .Mestna hranilnica* napredovala, ali nazadovala, treba je namreč upoštevali le pravi čisti dobiček, to je čisti dobiček po odbitku kurznega dobička, ki se doseže pri vrednostnih papirjih, ki je takorekoč dobiček le na papirju in kateri se izroča posebni rezervni zakladi. Takemu kurznemu dobičku celo davčni vijak prizanaša. Torej, »Slovencev* novičar iz Kranja! Računske zaključke hrn-niliiične zadnjih let in pa svinčnik v roke, pa bodete piišli do popolnomc drugih rczul-latov! Kakor razvidimo iz »Pregleda* v računskem zaključku »Mestnehranilnice* za leto 1904, izplačala je ista v zadnjih dveh letih res manj hipotečnih posojil, nego v letu 1902, ko še ni bilo »Kreditnega društva*; a tudi v letu 1901 še ni bilo t Kreditnega društva*, in vendar je hranilnica v tem letu izplačala na hipoteke celih 216.000 K manj, nego v letu 1900, v letu 1900 pa 41.000 K manj, nego v letu 1899, česar pa »objektivni* novičar »Slovencev* ni hotel videti, ker ni mogel kot vzrok temu nazadovanju navesti »Kreditnega društva*, katerega v teh letih še ni bilo. Menični promet »Mestne hranilnice* je res zelo malenkosten in velik ni bil nikoli; največji je bil v letu 1900, ko,.cem katerega je iznašalo stanje menic 32.600 K. Se ma-lenkostneji, nego za časa obstoja »Kreditnega društva*, to je v letih 1903 in 1904, pa je bil hranilnični menični promet v letih 1893 do 1898, ko je bil jednak ničli. Seveda tudi tega ni hotel videti »Slovencev* novičar iz Kranja, ker v teh lelih ni bilo ne duha ne sluha o »Kreditnem društvu*, v katero bi se sicer ne bil mogel zaleleti, če bi bil primerjal stanje menic tudi iz prejšnjih let, in ne samo iz zadnjih dveh osodepolnib let. Da pa tukajšnja Mestna hranilnica* ne eskomptuje toliko menic, kolikor Novomeška hranilnica, iemu vzrok so v prvi vrsti krajevne razmere, potom previdno postopanje hranilnično pri meničnem poslovanju in z oziroin na denarne razmere previsoka obrestna mera, najmanj pa »Kreditno društvo*. Ker «Slovencev« novičar ne ve, zakaj ni bilo preteklo leto za hranilnico posebno ugodno, mu svetujemo, da naj se obrne do kakšne druge večje hranilnice, ali pa do kakšne večje denarne zadruge, morda do »Ljudske posojilnice* v Ljubljani, in povpraša^ kako ugodne razmere na denarnem trgu neugodno uplivajo na čisti dobiček lakih denarnih zavodov, ki ob vsakih razmerah pla -čujejo svojim vlagateljem jednako visoke vložne obresti. Nadalje omenimo, da smo prepričani, da v našem mestu poleg »Mestne hranilnice* lahko obstoji tudi še jedna zadruga, kakor je »Kreditno društvo-, katero se lahko nekoliko prosteje giblje pri dovoljevanju oso bnega kredita, nego hranilnica, ne da bi bilo treba isto smatrati za podjetje, ki dela hranilnici konkurenco. Ako bi bila »Mestna hranilnica* imela dovolj sredstev, ustanovila bi bila sama svoje lastno »Kreditno društvo* po vzgledu »Kranjske hranilnice* v Ljubljani. Sicer pa posluje v Ljubljani poleg »Mestne hranilnice Ljubljanske* in »Kranjske hranilnice* nebroj denarnih zadrug, naj omenimo le »Ljudsko posojilnico*, «Vzajemno podporno društvo*, »Kreditno banko*, »Splošno kreditno društvo* in »Glavno slovensko hranilnico in posojilnico*. V Radovljici in Kamniku obstoji poleg tamošnjih mestnih hranilnic ludi po jedna posojilnica, v Krškem sti poleg občinske hranilnice celo dve posojilnici. Tudi na »kapitaliste*, ki so ustanovili •Kreditno društvo*, se zadira »Slovencev* novičar. češ, du imajo od iitegl dobiček le posamezniki, od »Mestne hranilnice* pa celo mesto Kranj. Naj nam ta novičar pove, kdo je ustanovil »Ljudsko posojilnico* v Ljubljani, kapitalisti ali berači, in kateri zavod donaša svojim zadružnikom večji dobiček. • Ljudska posojilnica* v Ljubljani ali »Kreditno društvo* v Kranju, katerega zadružniki so zadovoljni, če jim njihovi deleži donašajo včasih tudi samo 21/,*/, obresti. Kajneda, ka-listi v Kranjskem mestu, to vam je zlatu jama, to »Kreditno društvo*, pa samo vam liberalnim kapitalistom, klerikalni kapitalisti so raje zadružniki »Ljudske posojilnice* v Ljubljani, katera jim od njih deležev plačuje večje obresti nego »Kreditno društvo*. Ker »Slovencev* novičar lopne tudi po občinskem gospodarstvu, bodi konečno na tem mestu konštatovano, da občinski odbor ni v nikaki zvezi z ustanovitvijo »Kreditnega društva*. Ako mu pa občinsko gospodarstvo ni všeč, naj se obrne na svoje somišljenike v občinskem odboru, n. pr. na gosp. dekana Koblarja, pooblaščenca virilista, tovarnarja in velikega kapitalista Pollaka. JCovičar. Osebne Testi. Gospod Teodor Proisinger, geometer v Kranju, je imenovan višjim geometrom. - V odsek trgovinskega ministrstva za pospeševanje obrtnih zadev je imenovan članom državni in diželni poslat eo g. lirnacij Žitnik. Prihodnja številka „Gorenjca" Ude ker ima tehnično osobje tiskarne na velikonočno soboto za dve uri skrajšan delavni čas — že ob treh popoldne. Josip Juraj Strossmaver, biskup v Djako-vem, prvi Jugoslovan in eden najznamenitejših zastopnikov slovanske misli, je umrl v soboto, dne 8. aprila ob 4. uri poperidnu v visoki starosti nad 90 let. Vse svoje življenje, vse svoje znanje, vse svoje moči in vse svoje imetje je postavil Strossmaver v službo jugoslovanski; misli. Nam Slovencem je bil od nekdaj posebno naklonjen. Gojil je za nas najsrčnejše simpatije in je sledil z največjim zanimanjem vsemu gibanju na Slovenskem. Dil je med ustanovniki cele dolge vrste slovenskih narodnih društev. Tako je m d drugim jeden prvih 1. 1863 pozdravil novoustanovljeno »Narodno čitalnice* v Kranju. Bil ji je vedno velikodušen dobrotnik in čilalnieu je slavnega moža vedno s posebnim ponosom prištevala svojim častnim članom. V znak velike žalosti je društvo razobesilo črno zastavo in izrazilo svoje globoko sožalje. Škof Strossmaver je bil svetovno znan cerkveni knez, mož, ki je užival ugled in spoštovanje pri vseh narodih, zraven pa vnet katoliški duhovnik, ki je svoj duhovski poklic visoko čislal in ga vestno izpolnjeval. Dasi eden prvih katoliških škofov na svetu, je bil vedno liberalnega mišljenja v najplemenitejšem pomenu besede. Odločno in odkrito je obsojal klerikalno stremljenje pri nas ter na Hrvatskem in zato je menda mrtvemu levu moral zadali ljubljanski »Slovenec* brco, češ, da Strossmaver zadnjih 20 let ni bil več prav zdrave pameti. To lajanje ne doseže niti zaničevanja dostojnih ljudi. Ko bodo že zdavnaj pqzabljeni različni Misije, Mahniči in Jegliči, bo še vedno jasno svetila svitla zvezda velikega Strossmaverja. Večna slava njegovemu spominu! Z dokazom na dan! Z ozirom na našo notico »Razkrinkano ovadušlvo- v predzadnjem »Gorenjcu*, trdi »Slovencev* dopisnik, da za gotovo ve, daje bil (',. Pire osebno informiran o lažnivosti dotične, po »Slov. Narodu* posnete notice, da jo je pa navzlic temu dal ponatisnili. Ta trditev »Slovenčevega* dopisnika je navadna perfidna laž, kakor si jo more izmisliti le kak katoliški profesor. Kakršni so ti ljudje sami, tako mislijo tudi o svojem bližnjem. Ce imate dokaz za svojo trditev v rokah, zakaj pa ne stopite ž njim na dan Danes meni, jutri tebi. Z Bohinjske Bele se nam pise: Nihče ne ve, kje in kdaj ga lahko zadene velika nesreča, ki kakor smrt ne prizanaša nikomur. Danes lahko udari s svojo neusmiljeno roko liberalca, jutri lahko sune ki jrikalca, ali pa narobe, in človek mora biti velika duševna surovina in propalica, če se raduje nad nesrečo svojega bližnjega ter mu poizkuša na kak način njegove duševne ali telesne bolečine še povišati. Po naukih naše vere ne bi smelo biti takih duševnih zverin, posebno med k' islijani ne. Ali vendar se nahajajo taki ljudje prav med našimi sve-tohiinskimi klerikalci, ki bi jim bilo Se vedno najljubše krščansko delo nekdanja španska inkvizicija, ako bi mogli dobiti obrtni list zanjo od državne oblastnije. To je zopet pokazal tudi naslednji slučaj: Gostilničarja Trojarja z Bohinjske Bele je pred kratkim zadela huda nesreča. Trojar se Je hotel na svojem vozu odpeljali z Bohinjske Bele, kar skoči nek silovit železniški delavec k vozu ler zgrabi konja, da bi ga ustavil, a Trojar hitro potegne samokres ter ustreli delavca v hrbet. V koliko je bil Trojar k temu dejanju opravičen, ali v kolikor se je morda prenaglil, to bo pokazala »nepristranska* sodnijska preiskava. Resnica pa je že zdaj gotovo, da je ta slučaj velika nesreča za delavca kakor tudi za Trojarja, ki so ga orožniki po storjenem dejanju odgnali v zapor v Radovljico. Zdaj pa bi župnik Mrak in njegov Župan Burja z Bohinjske Bele rada v svoji katoliški škodoželjnosti to nesrečo še povečala in ogrenila gostilničarju Trojarju samo zaradi tega, ker noče slepo trobiti v njihov klerikalni rog; poslala sta sodniji zelo slabo izpričevalo o njem! Koliko pa so taka strankarska izpričevala vredna, to lahko dandanes po izkušnjah ve že vsak nepristranski sodnik! V nedeljo pa se je na Bohinjski Beli pripetila druga velika nesieča. Zupan Burja je naložil na svoj voz neka gosta iz Radovljice ter se mislil odpeljati na izlet proti Bohinju; ali ni bil še dobro iz vasi, ko se voz zvrne in župan pri tem tako nesrečno pade, da mu noga v kolenu skoči iz sklepa. Mi mu gotovo ne privoščimo te nesreče, ali usojamo se opomniti ga, da naj bi je tudi on ne privoščil svojim političnim nasprotnikom in rojakom! In konečno še vprašamo: Čemu se taki tako pobožni in sveti ljudje v nedeljo popoldne okoli vozarijo za zabavami? Mar naj bi šli v cerkev ter ondi molili celo popoldne za grešne liberalce, ki jim ne store nobene reči po volji! Glasbeni večer prirede gojenci g. Pr. Wogrollyja, državno izprašanega glasbenega učitelja, pod njega osebnim vodstvom, v torek dne 2f>. aprila ob 8 uri zvečer v telovadnici »Gorenjskega Sokola* v Kranju. Opozarjamo pa na ta glasbeni večer gojencev posebno radi tega, ker se ne sporedu, katerega priob-č.ino v prihodnji številki, vseskozi klasične skladbe, ki presegajo daleko navadne šolske produkcije, Nedeljska predstava tukajšnjega bralnega društva je privabila toliko obiskovalcev v čitalnično dvorano, da je bila ista nabito polna. Igialasc je velika burka: »Savsko predmestje št. 80.» Vsi ijrralci in igralke so storili svojo dolžnost in mnogo pripomogli k nema-lemu vspehu. Na koncu predstave sta bili dve deklamaciji, ki sta se prednašali povsem fino in izrazov, t o. Bralnemu društvu pa želimo še več tako dobro uspelih predstav. Redek izgled zvestega in poštenega delavca je Lovrenc Grohan, ki je bil s 5. aprilom t. 1. že 30 let nepretrgoma nastavljen v batvariji tvrdke M. Pire v Kranju. Lansko leto ob 25letnici tukajšnjega gasilnega društva je dobil tudi Lastno diplomo, ker je bil ves čas izvršujoč in delaven član gasilnega društva. Škof napenja Strane. Pod tem zaglavjem poroča sobotni »Slovenski Narod», da je v nedeljo, dne 2. t. m. duhovščina v radičnih krajih v cerkvi napadala »Slov. Narod« in »Gorenjca*. S prižnic je grmelo in 'i-c-skalo. V Selcih je ondotni fajmošter naravnost priznal, da je škof ukazal duhovščini, uprizorili to gonjo. Oglejmo si sedaj škofove zapovedi! Čitanje »Naroda* in »Gorenjca« je prepovedano pod smrtnim grehom. Od sedaj dalje ne sme noben duhovnik dati odveze dotičnemu, ki bere liberalne liste. Gostilničarji in trgovci morajo imeti napredne liste zaklenjene v kakem predalu in jih sinejo dati gostom samo, če jih gostje zahtevajo. Ponujati pa gostilničar ne sme teh listov nikomur in tudi sam jih ne sme brali. — Tej škofovi zapovedi se bo pač vsak pameten človek le smejal. Hujše pa je škof napel struno na ljudi, ki leže na sni i Ini postelji. Tu imajo njegovi ukazi vsa svojstva javne posilil os t i. Bridki trenotek, ko človek klone glavo, ko se poslavlja življenje od telesa, ta trenotek izrablja škof. da ukazuje duhovnikom, nastavlja umirajočim ljudem revolver na prsi in jih prisiliti, da se odpovedo naprednim listom in jih obsodijo. »Denar ali življenje,* pravijo banditje; »odpovej se ,Slov. Narodu' in .Gorenjcu' — ali pa ne dobiš odveze, ne boš pošteno pokopan in vzame le hudič,* pravi ljubljanski škof. Škof je zapo-vedal sledeče: Tistim, ki bero napredne liste, duhovnik tudi ob smrtni uri ne sme dali odveze, tudi če so sicer najpošlenejši ljudje na svetu. Odvezo sme dati samo, če se po kličeta dve priči iz tuje fare, pred katerima mora umirajoči človek slovesno obljubili, da ne bo nikdar več čital naprednih listov, če ozdravi, sicer pa mora za slučaj smrti pred tema dvema pričama izjaviti, da mu je žal, da je bral napreJne liste in pa da obžaluje in preklicuje vse »pohujšanje*, ki ga je storil s tem. Vse to se mora zgoditi vpričo cele družine, tako da so žena in olroci svedoki očetovega ponižanja. Ako je umirajoči samec, zadostuje za pričo en moški in ena ženska, pri oženjen ih brez otrok tudi samo žena! To se glavne točke škofovega navodila. Da se gre lu za hudodelstvo javne posilnosti z izsiljevanjem, je jasno kot beli dan. Škofov ukaz je izbruh neizmerne surovosti. Najbolj zarobljeni hribovec se ukloni strašnemu velečas-tju smrti, tudi največja surovina respek- tira v Inkih trenotkih telesne in duševne muke umirajočega človeka, žalost in bolest njegove rodovine. Samo ljubljanski škof ne dela tako. Kakor hijena naj njegovi duhovniki napadajo telesno in duševno trpeče ljudi v zadnjih In notkih življenja in naj izkoriščajo smrtni strah omaguječih ijudi za svoje politične namene. Pametni ljudje naj se ne dajo preplašiti. Izsiljena obljuba nič ne velja. Če me napade razbojnik in izsili z revolverjem v roki obljubo, da ga ne naznanim sodniji, je Čislo gotovo, da te obljube ne bom držal. In prav tako ni nihče dolžan držati obljube, ki mu jo je duhovnik izsilil z revolverjem, da ne bo več čital naprelnih listov. Škofu Jegliču pa povemo na polna usta, da je zdaj polna mera naše potrpežljivosti. V dvajsetem stol t: l j u hočemo in zahtevamo vso svobodo, ki nam jo dovoljujejo državni zakoni. Tesvobodesi ne da m o utesnjevati od nikogar, najmanj pa od ljubljanskega škofa. Mi zahtevamo od državnih oblasti zaščite pred izsiljevanji in pred terorizmom ljubljanskega škofa in se bomo tudi sami branili z najbrezobzirnejšo odločnostjo. Škof Jeglič naj ve, da se začne šele zdaj pravi boj proti njemu in da temu boju ne bo konca, dokler ostane Anton Bonaventura Jeglič škof Ijnb-ljansk i. Drago predavanje „Akademije" v Kranju pod pokroviteljstvom »Slovenskega bralnega druslva*, se vrši jutri v nedeljo, dne 10. 1. m. točno ob poldeveti uri zveče r v dvorani «Narodne Čitalnice*. Predava ces. svetnik g. profesor Franke iz Ljubljane, in sicer «0 plastiki* (3 podobami). Slavno p.n.občinstvo se tem potom najuljudtieje vabi. da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleži tega predavanja. Narodna čitalnica v Kranju vabi svoje člane k predavanju »Akademije*, katero se vrši jutri 16. t. m. ob poldevetih zvečer, v čitalniški dvorani. Predaval bo cesarski svetnik gosp. I. Franke, profesor iz Ljubljane, in kicer «0 plastiki* (s podobami). Odbor »Narodne Čitalnice*. Novice iz CerKjan. -Ogenj. Pogon la je sušilnica za lan v ponedeljek 1 l.t. m. v Zg. Brniku. Ljudi je bitje plat zvona zelo prestrašilo, ker so šli poveljem že spat. Posestnik sušilnice je bil zavarovan ; škodo ima M. Vidmar, ki je imela spravljeno slamo in nekaj orodja pod streho, da bi postavila v obližju si bajto. Na pogorišče je prihitela takoj žandarmerija: pripeljali so domačo brizgalno, tudi požarna bramba je bila na potu, a se ni rabila. — Kaj dela žganje? Umrla je vsled žganja beračica, znana pod imenom „stara Pognarca" iz Češnjevka v velesovki fari. Pripeljali so jo v cerkljansko mrtvašnico. Vojaški nabori, ki so se vršili v Škofji Loki, dne 12,, 13. in 14. t. m., so imeli sledeči uspeh: prvi dan 152 stavljencev — potrjenih 60; drugi dan 138 stavljencev — potrjenih 28; tretji dan 152 stavljencev— potrjenih 32. Skupno število potrjenih znaša torej 110. Prodajo „Oorenjca" je prevzel na Jeseni c ah g. Jakob Mesar, posestnik in gostilničar. Županom v Kamniku ju izvoljen g. dr. Alojzij Kraut; občinskim svetovalcem pa gg. Ivan Adamič, Martin Novak in Josip Potokar. Radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva priiedi v nedeljo, dne 16. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Petran na Bledu svoj redni občni zbor. Razpravljalo se bode o važnih točkah, posebno glede planinskih koč in se člani h prijatelji društva vabijo k obilni udeležbi. Društvo slovenskih učiteljic nam je poslalo letno poročilo za leta od 1899. do vštetega 1904. Poročilu je pt idejano na prvem mestu jako umestno predavanje gdč. Vite Zupančič: »Učiteljica in narodna zavesi*. Nato slede poročila o občnih zborih in denarnem stanju, na koncu pa društveni odbor in članice, katerih šteje društvo 97. — Občni zbor tega društva se vrši dne 19. aprila ob 2. uri popoldne v slovenski osem razred niči pri sv. Jakobu v Ljubljani. Razen običajnih poročil vodstva je predavanje (gdč. E. Žerjav: »Kako deluj učiteljica izven šole za prosveto*) in hospitacija (gospa O. Kobau: »Potovanje iz Postojine v Vipavo in Predjamski grad.* * * * 8tr0SSmayerJa so pokopali včeraj, v petek, z vso slovesnostjo. Siovenci so bili častno zastopani. Govorila sta izmed Slovencev g. dr. Trii ler in nekCUer. — V Zagrebu postavijo Stiossmaverjev spomenik. — Stross-inajMJeva oporoka se je prečitala v ponedeljek. Vse svoje premoženje je zapustil sorodnikom in služabnikom, pred vsem pa je volil velike svote za dobrodelne namene in za cerkve. Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev s sedežem v Ljubljani se je osnovalo. Za predsednika je izvoljen g. dr. Zbašnik. Potreba za tako društvo je bila že zdavnaj tu. Telovadno društvo „Ilirski Sokol" v Ilirski B'strici ima svoj ustanovni občni zbor dne 16. malega travna 1905 ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Ilirija, v ilirski Bistrici. Pripravljalni odbor. Celo vrabci ie o tem čivkajo, tako vseobče je znano, da je pri navadnih slabostih, želodčnih bolečinah, vzdigovanju, pomankanju apetita, zaprtosti, zgagi ter pri krčevih in nervoznih boleznih uporaba Fellerjeve »Elza — tekočine* najbolj priporočljiva. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic stane 5 K, kar se naroČi pri E. pl. Fellerju, Stubica, Elz-n trg, Hrvaško. Gospodarstvo. Zasaditev novih sadovnjakov. Dalje. Drugo delo, sadovnjak lepo v vrsti zasaditi je : razčrtanje zemljišča. Ce je prostor prav razčrtan, prišla bodo drevesa lepo v vrsto. Sadimo navadno v kvadratno ali pravokotno zvezo, re Ikeje v trikotno. Ako zasadimo piostor v kvadratno zvezo, bode le tedaj drevje od vseh strani videti v vrsti sojeno. Za razči tavanje zemljišča rabimo tri dolge lance, na katerih so znamenja, recimo 8 metrov vsaksebi z rdečimi krpicami zaznamovana. Ta znamenja so lahko bližje ali dalje drugo od druzega oddaljena, to je kakor daleč hočemo saditi drevo od drevesa. Za lažje razumevanje vzemimo praktično nalogo: Ta pod to varstveno znamko znani Fellerjevi raillimki esendni iluor je, kar spri^ujejo zdravnika pohvalna priznanju in približno (KiODO pritnalnih pisem, izvrstno vsako bolezen odvra-ftujoče, polajtevalnn, leciino in domače zdravilo, ki te s pridom uporablja zlasti pri protinu in revmatičnih bolečinah, nadalje pii hodljajih, ti nanju po uoih, pri glnvo- in zohobolu, pri bolečinah v prsih, v vratu in v krizu ter pri mnogih drugih bolet.-ih, ki su nastale vsled pre-hlajenja, kakor tudi pri krtu in in nervoznnsti. IZ malih ali ti dvojnatih steklenic slane franko 6 kron. Dobi se pri K. pl. F«H«p|u, Stubloa, Elzin trg, Hrvat o. 64 8 Imamo zasaditi n. pr. njivo, ki smo jo odločili za pašnik. Oblika je pravokotna, in sicer je dolga .'}(> m, široka 2* m, hočemo pa saditi v kvadrat H m narazen. Sedaj bomo nategnili podoigem ob levi strani en lanec, zaznamovan i oddaljenostjo H m, in sicer, če jo dovolj dolg, ob celem zemljišču, če pa jo krajši, zasadimo, kjer se lance neha, kol v zemljo, da ohranimo vrsto, da lanec prestavimo, ko smo zasadili prvi konec. Havnotako potegnemo tudi ob desni strani enega. Počez čez ta dva nategnemo drug lanec, a znn-menja, krpice se morajo vjemati na obeh straneh popolnoma z onima lanenma, ki sta podoigem nategnjena. Kjer je znamenje, kr-picn, skopljemo jamo ali, če je ta že, zabijemo kol natanko k krpici in k temu kolu sadimo potem drevo. Krpice na obeh lancih, ki sla napeljana podoigem, kažejo, koliko pride vrsta od vrste oddaljena; ko smo prvo vrsto zasadili, prenesemo počezni lanec dalje do prvih dveh znamenj ali krpic. Ako bomo tako ravnali, zasadili bomo sadovnjak popolnoma pravilno, da bodo drevesa od vseh strani lepo v vrsti, odkoder bomo gledali. V našem slučaju bodi ob vsaki strani zemljišča oddaljena vrsta od sosednjega sveta 2 m, a vrsta od vrste H m; tako bodo podoigem tri vrste. Ob konceh bodi ravnolako 2 in od meje in bodo zasajene 4 vrste. Tako bi bilo v tem prostoru zasajenih 12 dreves. Gledali moramo, da sadimo drevo vedno na listo stran kola, kakor smo začeli; česmo prvo drevo sadili na levo stran kola, moramo tudi vsa ostala drevesa tako, sicer ne bode popolnoma ravna vrsta! Konec prlh. * * * Tedenski sejm t Kranju dne 10. t. m. Prignalo se je glav 168 goveje živine, 4 teleta, 101 prašičev, — ovac, — koz, - bul 60 kgp.šenice K 10"—, prosa K 10* ,r/K9- , oves K H-—, ajda K 8f>0, krompir K 8*50, Mestna hranilnica t Kamniku, v mesecu marcu 190:*» je lf>K strank vložilo 41.710 K 00 vin., 12)1 strank dvignilo 17.870 K 77 vin., 9 strankam izplačalo se jo hipo tečnih posojil 1.200 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,194.686 K .'17 vin. Stanje hipotečnih opsojil 89G.05G K 16 vin. Denarni promet 157.375 K 18 vin. Pozor! Odda se v Kranju v najem lepa, svetla prodajalna s stanovanjem, pripravna za kakega rokodelca, posebno za kakega krojača. Kje? pove UpTtvnuHvo «fJorenjc«j. Slavnega lekarnarja in fizika dr. (i. Sclunidta ušesno olje hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni .,jjf, Jelez-ničaijein dobro poznana, najtrpezDt-jša in natančna ura. prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 37.5, najfinejša znamka, trld. 650. 114—41 160-28 Iz Ljubljane v Novi Tork s dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR. SEUNI«, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*. Ono je flsa** zajamčeno čisto "PSJ in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 11941 ime „Sohioht" in varstveno znamko „Jelen". Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT » (CtsHo) največja toVsrna sifoje Vrste na eVropsKem Kontinentu. (C«W 6104 Ijnbljana (Kolizcj) IvANG na Marij« Terezije cesti Bogata zaloga po-hiitra vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagctelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilntiki stoli. Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. M od rod Iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. „Dobra Kuharica" spisala M i n k a Vasi I I v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. ObMM na 57fl straneh več MgO 13(X) receptov za prenavljanje nnjokusnejših jeiii domare in tuje kuhe, ima 3 lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega si rokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—26 §kW Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin umi za Sokole. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. G. Tdnnies 104-46 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Fran c i s - t u r b i n e osobito za žagine napravo zvezane neposredno z vratilom. S esal n o-genera -t o rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro. Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni g. K. Savnika v Kranju. Šivalni stroji ir. kolesa Tovarniška zalogu 121 27 Ivan Jax-a v Ljubljani D-inajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv;tlne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Imam v kleti 26—9 več sto hektolitrov pristnega belega ln črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) He, prijatelj! 27-8 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, Je Jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarval Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Izdaja konsorcij Odgovorni uradnik Andrej Sever. Lastnina in tiaek Iv. Fr. Latnpreta v Kranju. 510