24 Prekmuriana Klaudija Sedar Narodna čitalnica v Murski Soboti Knjižnice v Prekmurju so napram ostalemu sedanje- mu slovenskemu prostoru pozno nastopile svoje pos- lanstvo. Ustanavljati so se začele šele konec 19. stolet- ja, vendar so bile te knjižnice še skromne, prav tako niso bile javne knjižnice, ampak društvene, kar pome- ni, da so vanje smeli zahajati le člani društev. Ljudske knjižnice, v katere so imeli dostop vsi, ne glede na na- rodnost, vero, poklic in spol, so se zač ele ustanavljati šele po drugi svetovni vojni. Kot prva je bila v Murski Soboti leta 1945 ustanovljena Knjižnica okrajnega od- bora OF , ki je skupaj s Študijsko knjižnico Murska Sobo- ta, ustanovljeno leta 1955, tudi predhodnica današnje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Kot ima današnja sodobna knjižnica, so imele tudi njene predhodnice v sklopu knjižnice čitalnico, a v preteklo- sti so predvsem v mestih in trgih nastajale samostojne čitalnice. Mesto Murska Sobota je prvo čitalnico dobilo leta 1919, domovala pa je v prostorih nekdanjega ka- zina v takratnem hotelu Dobray, prav tako je čitalnica prevzela inventar društva Kazino (ustanovljeno leta 1875, v hotelu Dobray je prostore dobilo leta 1909), ki je imelo tudi svojo knjižnico. Ta prva prekmurska slovenska čitalnica je bila ustanovljena 5. decembra 1919, njen predsednik je postal veterinar dr. Javornik, podpredsednik pa gimnazijski ravnatelj Bračko. Pobu- dniki za ustanovitev so bili pravzaprav levo orientirani prišleki, torej uradniki, učitelji in drugi uslužbenci, ki so po priključitvi Prekmurja tedanji Kraljevini SHS priha- jali v Prekmurje iz osrednje Slovenije, od domačinov pa so se liberalni politični opciji pridružili domačini kot nasprotniki Jožefa Klekla st. Med bistvenimi vrednota- mi je bila liberalcem narodnost in s tem ciljem so tudi ustanavljali narodna društva. V ta namen je bila tudi ustanovljena Narodna čitalnica, kmalu zatem, 21. mar- ca 1920, narodnoobrambno društvo Jugoslovanska matica, ki naj bi zbirala prispevke in zbujala zanimanje za Jugoslovane, ki so po Rapalski pogodbi ostali v Itali- ji. V slovenskih čitalnicah, na katere je bilo osredotoče- no politično in kulturno življenje, so potekale različne prireditve, od gledaliških iger, koncertov, govorov, pre- davanj do drugih aktivnosti, imele pa so seveda tudi či- talniški inventar časopisov in knjig. Narodna čitalnica v Murski Soboti ni obstala dolgo, saj je bila na izrednem občnem zboru, 28. oktobra 1922, razpuščena, kar potr- juje tudi vpis razida društva v Uradni list z dne 30. 12. 1922: »Društvo »Narodna čitalnica v Murski Soboti« se je prostovoljno razšlo.« Murska Straža: glasilo obmejnih Slovencev, let. 3, št. 2, 14. januar 1921 Izredni občni zbor (28. 10. 1922) sta vodila tajnik Čuček in (pod)predsednik dr. Vladimir Škerlak, ki je opisal po- men čitalnice in njene dosedanje uspehe, ob tem pa podal tudi sklep bivše madžarske elite društva Kazino glede zapuščine, da ena tretjina imetja pripade katoli- ški, druga luteranski in tretja židovski cerkveni občini, vendar pa je bilo to v nasprotju z društvenimi pravili. Notar Anton Koder, tudi ustanovitelj in prvi starosta društva Sokol, pa je dodal, da čitalnica ni še v nobeni točki svojega programa zadovoljila svojih članov niti 25 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino ostalega občinstva, pač pa to njeno nalogo izvršuje te- lovadno in ljudskoprosvetno društvo Sokol, ustanovlje- no 18. marca 1920. Mirko Dujc, primorski rojak, je na povedano predlagal, naj se čitalnica opusti in naj vse društveno premoženje preide v roke zbirališča liberal- cev Sokola, ki faktično deluje za izobrazbo in napredek ljudstva, kar je bilo tudi sprejeto z dvotretjinsko večino glasov. Celotni inventar čitalnice je tako leta 1923 prev- zela knjižnica Sokolskega društva iz Murske Sobote, ki je bila sicer ustanovljena leta 1922 in je sprva delovala v prostorih hotela Dobray, od leta 1929 pa v novem So- kolskem domu, kjer je bila tudi čitalnica za branje ča- snikov. Kasneje samostojne čitalnice v Murski Soboti ni bilo, so pa to k svojemu poslanstvu vključevale knjižni- ce. Že v imenu je bilo to poudarjeno na primer ob pre- imenovanju Knjižnice okrajnega odbora OF v Knjižnico in čitalnico Murska Sobota, posebno mesto pa je bilo v ta namen tudi v Študijski knjižnici. Veliko prostornejši del je čitalnici bil namenjen ob preselitvi v novo stav- bo v središču mesta leta 2004, kjer so uporabnikom poleg računalniške opreme na voljo sprotne serijske publikacije, referenčno gradivo (kot so leksikoni, slo- varji, enciklopedije) ter starejše in nasploh domoznan- sko gradivo, ki ni namenjeno izposoji. V tihi čitalnici za raziskovalno, študijsko in učno delo pa so prav tako na voljo dodiplomski in podiplomski pisni izdelki. Literatura: Brumen, Borut: Na robu zgodovine in spomina: urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. Kuzmič, Franc. Zgodovina knjižnic. Soboška knjižnica 1946-1996: zbornik (ur. L. Sočič in J. Vugrinec), str. 10-11. Občni zbor Narodne čitalnice v Murski Soboti. Jutro, št. 257 (29. 10. 1922), str. 2. Šticl, Herman. Zgodovina Telovadnega društva Sokol Murska Sobota: ob 80. letnici. Murska Sobota: Športna zveza: Društvo za športno re- kreacijo, 2000. Uradni list 1922 (30. 12. 1922) – Razid društva. V Prekmurju. Čitalnica v Murski Soboti. Straža (12. 12. 1919), str. 3. Vrbnjak, Viktor: Prekmurje po prvi svetovni vojni. Zbornik soboškega muzeja 9-10 (ur. F. Kuzmič). Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2007 str. 71- 116..