*md dlstrdmted trader permit No. 72») aatkor. by tie Act of OcIoDmv «, 1»17, o> file mt tkt Port Office of CUweiuri, Ohlu. By order of the Pre«tiiJot, A. S. Burleson, Poatmaiter Gem. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM " TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. V_0LUME V—LETO V._______CLEVELAND" 0., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 3., 1921. ~ ŠT. (NO) 77. Single Copy 3c.___Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland. P.. under the Act of Congress of March 3rd, 1879 __Posamezna številka 3c. RUDARJI APELIRAJO NA KONGRES.1 ZATRJUJE SE, DA BO PREDSEDNIK LEWIS PRIPOROČAL KONGRESU, DA SE UVEDE V PREMOGOVNI INDUSTRIJI VLADNO KONTROLO, J KAKRŠNA JE UPELJANA NA ŽELEZNICAH. g ----n ^ Washington, 2. aprila. — John L. Lewis, predsednik n 'United Mine Workers of America" bo jutri zaslišan pred i] posebnim kongresnim odsekom, in kot se zatrjuje, bo za- v nteval, da se nekaj stori, ter napravi konec nestabilnim * razmeram, ki vladajo v premogovni industriji, in katerih " Posledica je sedanji štrajk. s Iz zanesljivih virov se poroča, da bo Lewis priporočal, da se v premogovni industriji uvede vladna kon--rola. Vesti, da bo zagovarjal vladno lastovanje vseh rud-rudnikov, se žanikuje. * Lewis je danes dospel v Washington naravnost iz t Indianapolisa, ter pravi, da bo jutri štrajk 100-procentno s efektiven v vseh uriijs'kih okrajih, in da so rudarji v stanu p vztrajati na štrajku za nedoločeno dobo časa. v Lewi's pravi, da so rudarji proti vladnemu posredova- 0 nJU v sporu, da pa zahtevajo, da podjetniki 'držijo svojo v Pogodbo, ter privolijo v skupno konferenco, 'ki bo določila Plačo za osrednje premogovno polje, to je v Indiana, lili- b n°is, Ohio in Pennsylvaniji. 1 "Naše skušnje v zadnjih desetletjih nam dokazujejo," pravi Lewis, "da podjetniki v ostalih okrožjih nečejo skleniti separatne mezdne pogodbe, dokler ni določena mezda b 2a centralno pol je. Vlirginijski, marylandski ali iowski ^ P°djefcnik ne bo podpisal separatne pogodbe, dokler se ne objavi pogodba za centralno okrožje, kajti on ve, da bi r mahjna razlika lahko pometla s tržišča ter uničila. Z j: govoričenjem o separatnih pogodbah se le izogiba pogla- b v'tnemu vprašanju." . , n Wr is in Gompers na posvetovanju. s Kot se poroča, se bosta jutri sešla na skupni konferenci Lewis in Gompers, predsednik Ameriške delavske P federacije. Posvetovanje se bo tikalo podpore za štraj- 1: *arje od strani federacije. Gompers se je včeraj izjavil, s a bi poraz rudarjev v tem boju pomenil največji udarec P Za vse ameriške delavstvo. " _ "Mi smo doprinesli vse žrtve, da smo v pravkar mi- v -uli vojni uničili politično avtokracijo, in zdaj ne bomo d Privolili, da bi njeno mesto zavzelo industrijalna avtokra- 8 ^.la. Ako lastniki mislijo, da imajo moč poraziti rudarje, ec*aj bi bilo bolje zanje, da jo ne rabijo," je dejal Gom- ' rierg c S ' 1 Onator Borah napoveduje vladno lastništvo rudnikov. 1 \ Washington, 1. aprila. — Republikanski feenator E ^iliam E. Borah ,ter predsednik senatnega odseka za iz- t o^raabo in delo, je danes podal formalno izjavo, v kateri Pravi, da ako se ne pod vzame korake, da se premogovno ]'i(lustrijo reorganizira in ozdravi v interesu javnosti, te-' javnosti ne bo preostajalo druzega, da poskusi z jav-> nim lastništvom. Malo pred podajo te izjave od strani Boraha je bil lJred senatnim delavskim odsekom zaslišan A. M. Ogle rn o ierre Haute, Ind., ki je na neko vprašanje o javnem as'fcništvu, odvrnil, da po njegovem mnenju ni nihče tako °sPameten, da bi sugestijo o javnem lastništvu rudnikov resno jemal. j je razvidno iz poročil, je štrajk jako efektiven, oa bo borba zelo trdovratna, v v, ^eTlator Borah pravi v svoji izjavi, sicer 'ne podcenjuje j. danskega dela, ki bi bilo v zvezi s prevzetjem rudni-c|av'pa dvomi, da bo ljudstvo dolgo časa dovoljevalo, o] f -Se ruldnike obratovalo po sedanji metodi. "Bolezen ter V in nesramno zapravljivi metodi, po ka- rah Se ^anes u'Pravlja premogovno industrijo," pravi Bo-^ • Posledica tega kaosa in zapravljivih metod je, da m°ra ljudstvo plačevati velikanske cene. Ujezemski rudarji bodo šli domov. "tj: •<"°^Umf';)US> L aprila. — Kot se izjavlja , uradnik bo^o^ Workers of America", Frank Leclvinska, •n o Stev^ni tujezemski rudarji, posebno oni iz južne in cl0menvtralne Evrope, za več mesecev odpotovali v svoje ^ ace kraje, kajti pričakuje se dolgega štrajka. * euniiski rudarji na štrajku. \V0Jndianapolis, 1. aprila. — Uradniki "United Mine 3arii ' \ zadnjega, je umrl v prisotnosti ( 3Voje žene Zite ter najstarejšega , sina Franca Jožefa Otona, neitda , njega prestolonaslednika^ Kot se poroča, je bila Žita , pripravljena podvreči se opera- -ciji in dati nekaj svoji kr"i, ko , so zdravniki izjavili, da^je nje-?ov0 stanje kritično, toda zdra- ! vniiki ji v to niso hoteli privoliti. Karlovo truplo se bo balzami- ] ralo, in pričakuje se, da se bo ! odpeljalo za pokop na'zaj v Av- 1 stri j o. Ob naznanitvi Karlove smrti so vse trgovine v znak spo 1 štovanja zaprle vrata. i Kari je nastopil vlado 21. novembra 1916, ko je umrl cesar Franc Jožef. Rojen je bil 17. avgusta v Persenlburgu, 21. oktobra 1911 pa se je oženil s princeso Žito w rodbine Parma-Boui-- 1 bon. V zakonu je bilo porojenih 1 sedem otrok 1 Na tron je prišel Kari •< taW*' zgodaj vsled umora Franc Fer- ' dinanda, ki je obeneim dala po- 1 vod za izbruh evropskega požar- 1 ja. Po razpadu avstro-ogrsike monarhije sta Kari in Žita abeža® , v Švico, kjer sta živela tri leta. -Meseca marca preteklega leta je j Kari v družbi z več monarhisti prekoračil švicarlsko mejo ter • dospel v madžarsko mesto Stein- , amanger, odkoder je nameraval i vprizoriti pohod na Budimpešto. Načrt se je ponesrečil, nakar se : je moral pod stražo vrniti skozi , Dunaj nazaj v Švico. 22. avgus- ■ ta Pretekle^ leta pa je Kari sre- ' apora za Burgenland provinco v družbi svoje žene poletel z zra i koplovom iz Lucernu v Odenburg 1: akoravno je dal švicarski vladi ' častno besedo, da ne bo več po-I: skusil s begom. V Odenburgu ga i je pričakovala precejšnja arma- i ki so jo zbrali monarhisti, in I postavivši se ji na čelu je vprizo i ril drugi pohod na Budimpešto, i Toda madžarske vladne čete so ! Karlovo armado porazile, Karl ; in Žita sta bila zajeta, ter na z^-h htevo male entente odjeljana na ' atlantiški otok Madeira 4. no- j vemlbra preteklega leta je ma- I dzarska zbornica sprejela zakon, j glasom katere se je Haibsburža- ! nom za vednQ odvzelo vsako pr*. vico svoji,ti si pravico do madžar skega prestola. Ko je Kari nastopil vlado, je pisal na brata svoje žene, princa šixta, ki se je nahajal v belgijski armadi, da posreduje pri francoski vladi v prilog separatnega miru z Avistrijo. V tem pismu je dejal Kari, da je zahteva Francije po Afeaciji in L,oraini upravičena. Sicer se je na Dunaju pismo proglasilo za ponaredbo, češ, da ga je pisal neki francoski duhoven, ki je bil spovednik cesarice Zite, toda kasnejši dogodki s0 do kalzali, da je bil,o pišimo avtentič no. To pismo je' bilo prvo znamenje nesporazuma med nemškim kaj'Zerjem in Karlom, ki je Povodenj v Indiani. - i Chicago, 1. aprila. — Neprestano deževanje je povzročilo, da so potoki in reke južne Indiane in Illinois silno narastle, posledica česar je, da je v številnih pokrajinah nastopila povodenj, ki je uničila mnoga domovanja ter povzročila smrt dveh tisefb Voda še vedno narašča ter grozi povzročiti eno izmed najhujših po-vodnji, kar se jih pomni v teku zadnjih let. Podvzelo se je že korake, da se onim, katerim je povodenj u-ničila domovanje, nudi čim hitrejšo in nujnejšo pomoč. Voda narašča v brzino štirih do šestih palcev na uro. Voda je pokrila na tisoče a-Jkrov zemlje v teku 10 dni že Vdrugič, in izgled na lep .pridelek je skoro popolnoma upro-paščen. V Terre Haute, Ind. so vse u-lice poplavljene, in voda še vedno narašča. Promet je skoro popolnoma ustavljen. V Crawfordswille, Ind.,, sta u-tonila dva otroka, ko se je udrla razmočeni breg nekega potoka. ■-n-- 14 GOVERNERSKIH KANDIDATOV. Columibus, O., 1. aprila. — Tekma za dosego governerskih nominacij republikanske in demokratične stranke bo letos v 0-Ho izredjuo živahna.. Pet kandi datov se je že javno- proglasilo, medtem ko je devet takih, 0 katerih je znano, da bodo storili 'sto v najkrajšem ča.-n. dozdaj brezpogojno sledil ukazom iz Berlina. Meseca decembra 1917 je izjavil, da je pripravljen sklefnit? mir, ako mu zavezniki garantirajo, da se Av-stro-Ogrske ne bo razkosalo. Sta nje v dvojni monarhiji pa se je stalno slabšalo. Sledile so številne kabindtne izpremeimbe, Ma-dari, Cehoslovaki in Jugoslovani so zahtevali ustavne s prem e:\ve in avtonomne vlade. Položaj Kar ■ la ni bil nič zavidljiv. Kot se po-roča, je večkrat odklonil pošlja-!lev avstrijskih čet na francosko i fronto, da s tem zaustavi val pri-I hajajdče revolucije. Olbljuiboval J je različne reforme in je v po-I mirilo svojih nezadovoljnih pod-j loižnikov pomilostil 24 obtožen-! cev, ki so v Sarajevu čakali ob-i ravnave radi veleizdaje. ! Meseca oktobra 1918 je obja-j vil načrt za federalizacijo Av-j stro-Qgrske, toda bilo je prepozno. V govoru pred madžarskim' | parlamentom je 'odkrito priznal, i da je njegov tron v nevarnosti! | Dva dni kasneje je grof Karolyi, j vodja republikancev, že naznan-'l ' uspeh nekrvave revolucije ter proglasil Madžarsko neodvjr-nim. Nat0 sb sledile še druge narodnosti in država, kateri so via dali Habsburgi se je kar čez noč sesula. Madžari žalujejo nad smrtjo Karla. Budimpešta, 2. aprila. — lz-raz obžalovanja nad smrtjo Karla je v madžarskem |časopisj u splošen. Celo protwmonarhisttf-ni listi .priznavajo, da je bil Kari vedno izredno naklonjen Madžarom. Monarhistični listi pa dol-žijo Čehoslovakijo in Srbijo, da sta krivi njegove smrti. Vojaške in civilne oblasti so odredile, da se razobesijo žalne zastave. . r ^ ivi STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" ■ ■ ■ ...... APRIL 3rd, 1921 "Enakopravnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. i - • ......... .........................-"" —• ■ '—.........—-—.- Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buaineaa Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Ueyeland. Collinwood. Newburch by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Uaited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 t»o. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 posamezna Številka 3.___single copy 3c. I Laatuie in izdaia ffa Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 st. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino cglaflov ni odgovvmo ne uredništvo, ne UDravnistvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) APRIL 3., 1921. ZADNJI HABSBURŽAN. ~ -Zadnji Rabsburžan, ki je zasedal prestol avstro-madžarske monarhije, je mrtev. Umrl je na otoku Madeira kot prognanec, ker se je pokazalo, da bi bila njegova navzočnost v Evropi vzrok stalne nevarnosti, da se upri-j zori nov poskus za povrnitev k nekdanji moči. S smrtjo j Karla Habsburga se zaključuje knjiga habsburških vladarjev, ki so bili nekoč gospodarji skoro vse Evrope in tedaj poznanega sveta. Svetovna javnosti smrti izgnanega vladarja ne posveča nikake posebne pažnje. Kratka vest: umrl je, in še par odstavkov o njegovem življenju, pa je vse končno. In to je naravno. Kari Habsburg «jt> bil čisto navaden smrtnik, brez vsakih kvalifikacij za važno mesto, ki mu je bilo usojeno po pravilih zastarelega monarhizma. Z izjemo tistih, ki so iz sebičnih ozirov žalovali nad njegovo izgubo trona, ne čuti menda nihče, da je svet radi smrti Karla Habsburga kaj izgubil. Ce bi bil pameten, in lepo miroval v Švici, v domovini v svojih pradeidov, bi 'bil najbrže še daties živ. Toda želja po povratku nekdanje časti in slave ga je gnala k nepremišljenim poskusom in posledica je bila, da so ga zavezniške vlade pod pritiskom Jugoslavije in Češke ,odposlale na oddaljen otok, odkoder je bilo spletkarjenje z njegovimi privrženci bolj težavno. Poslednji Habshuržan-vladar je slavno zgodovino Habsburžanov zaključil povsep neslavno in prozajično: umrl je v postelji pod povsem vsakdanjimi in navadnimi okoliščinami kot umira večina Zemljanov. O blesku in sijaju, ki je spremljal zgodovino Habsburžanov skozi njih dolgo krvavo pot, ni ne duha ne sluha. Ko je prvi Habsburžan, Rudolf I., premagal češkega kralja Otokarja, je poslednji svoj poraz plačal s smrtjo r.a bojnem polju. Takrat je poraz armade pomenjal obenem smrt kralja, ki je bil tudi vrhovni vojskovodja. Poslednji Habsburgovec ni bil v pravem pomenu besede nikdar vladar, kajti delal je kot mu je ukazoval Berlin, in 'bil je še manj vojskovodja. Ivo je videl, da je ljudska jeza prikipela do vrhunca, je nabasal svoje kovčeke z cesarskimi dragotinami ter je odkuril v Švico. Svojemu poslednjemu poskusu za povratek na madžarski prestol je poskusil podati nekoliko romantična barve s tem, da je v spremstvu svoje žene v aeroplanu prifrčal na- ogrsko zemljo, toda narodi, ki so nekoč uživali sladkosti avstrijskega i i-jiM!:;,::; i.......p afemrci .••^»iii'tr.Ti.in—lawwiwHiUiniwwiwwwwwwwwwwwwt!wwnwn»niiiwiSimiwiiiwminWHiim.i'iiwa | ! # e ! ! r- g1<§ Skrivnost Hiše št. 47. — ROMAN — Angleški Spisal: J. STORER CLOUSTEN j * g > j .mwiimii ttwuiiMHiiMwmiiiitwuwuiii wniwiiiininiM»iii.>i.iiiwiwmmwiiiMimwamnwwi! ----—.—-----— ''Izvrstno!" je rekel Rupert; koj na to se je voz "Ustavil pred zelenimi vrtnimi vratmi. "Gospoda nadzornika Braya torej ni tukaj?" je vprašal lord Francis. "Ne, odpeljal se je na deželo," je odgovoril redar. ''Zaradi te zadeve?" "Mislim," se je glasil predvini odgovor. Nadzornik se je bil odpeljal na lov na Molyneuxa, ki so ga nekateri ljudje baje videli prejšnjo noj; v Exe-terju, njega ali koga drugega, ki mu je bil podoben. "Ali je gospod Buffington tu?" je dalje vprašal lotd Francis. Tod» gospod Buffington je ravno konferiral z gospodam Cadburyjem. Prijatelja sta se n^ kratko posvetovala, kaj bi storila. "Mislim, da bi kazalo preiskati hišo," je menil lord Francis; "preiskovalci so gotovo kaj prezrli." "Izvrstno," je rekel Rupert. Nenavadna čustva so navdajala lorda Francisa, ko je vstopil v hišo št. 47. Tu je živela 1 Tu je...... Kar streslo ga je in ni se upal končati svoje misli. Odprl je vrata v knjižnico. "Prosim, pustite naju sama," je rekel redarju. Zaprla sta vrata in se ozrla po sobi. "Za vraga, je -vzkliknil Francis ko je bil pqskusil odpreti različne miznice, "gotovo je policija vse zaklenil^; na tp bi bil moral prej misliti." "Ali ti naj jaz odprem?" je vprašal Rupert. "Če moreš......' ' Komaj je bila ta beseda izgovorjena, je Ruppert že dvignil koleno in je s tako silo pritisnil ob srednjo miznico pisalne mize, da se je deska zlomila; miznica je bila odprta. "Hvala,"/je rekel Francis kratko, a s takim glasom in pogledom, da se je Rupert čutil bogato poplačanega. Vzela sta v miznici ležeče papirje in jih začela pregledovati. "Sami računi," je rekel Rupert. "1 udi iz računov se to in ono izve," je menil Francis; "mene vsaj bi prokleto jezilo, če bi se policija spravila nad moje račune." "To je tudi moje mnenje", je pritrdil Rupert. "A to so res komični računi." "Saldirani so!" je pojasnil Francis. Ah — tako torej!" je dejal njegov zaveznik. "Saj sem takoj rekel, da to niso navadni računi." Nekaj trenotkov sta še molče opirala in pregledovala račune. Naenkrat je rekel Rupert: "Ali morava te račune zopet zložiti in v miznico spraviti?" "Ne," je ljuto odgovoril Francis, "morilec jih ne bo več potreboval, ker no bo več dolgo med živimi. Lahko vse strgaš in proč vržeš." Vrgel je celo kopico računov v košaro kraj mize. "Hm!" Prijatelja sta se prestrašeno ozrla; na vratih je stal tuj človek. "Smem !i vprašati," je rekel tujec vljudno, "kaj da delate s :emi papirji?" Loi;d Francis je rfivno tako vljudno odgovoril: "Midva sva .v službi policije in lahko celo povem, da imava od ministra notranjih del naročilo, preiskati strašno hudodelstvo, ki se je tukaj zgodilo. S kom imam ve»elje govoriti?" "Meni je Feliks Chapel ime," je tujec rekel in se je priklonil. "Mpj prijatelj gospod Rupert." je predstavil lord Francis, "meni je ime Francis. Ali ste mar tudi vi tukaj, da razsvetlite temo?" Gospod Chp.pel je zakašljal, potem je rekel: "Da, to se pravi — v svoji lastnosti kot žurnalist." Lord Francis je nagubančil čelo. Še z nobenim žurnalistom ni bil znan in njegov oče ga je vedno svarU pred žurnalisti. Ker so ga pa od mladih nog učili, na] z navadnimi ljudmi zelo vljuden, je zdaj gospodu Chapelu ponudil stol in bil kmalu potem zapleten z njim v zelo prijateljski pogovor. ( 'Smem li vprašati gospod Francis," je reke Igo-spccl Chapel, "če ste po svojem poklicu dolžni se baviti S to preiskavo?" . "Če naj bom odkritosrčen, gospod Chapel," je prostodušno odgovoril Francis, "moram reči, da ne, Udeležujem se preiskave iz zasebnih nagibov; vodi me — maščevalnost!" Pri teh besedah mu je zažarel pogled, da je gospod Chapel prestrašen odskočil; obzirno je Francis rekel: "Nisem vas hotel prestrašiti; oprostite mi, da sem se spozabil." . "Pro — Pro — prosim," je jecljal gospod Chapel, ni — kakor ne......" Poznalo se mu je pa na obrazu, da mu je skrajno neprijetno. Tej zverini bomo na vsak način posveti!-'," se je »glasil zdaj tudi Rupert. "Kateri zverini^" je z negotovim glasom vprašal gospod Chapel. • "Molyneuxu!" je vzkliknil Francis "In ker že zaupno govorimo in vi ne spadate k policij:, vam lahko tudi poVem, da nimam namena pomagati policiji, marveč da hočem tega Molineuxa prihranili zase Če ga dobim in to je moj trdni namen — potem...t.." \ Utihnil je in težko premagujoč svojo jezo je z dolgimi koraki hodi! po sebi, "Po - po - tem?" je vprašal Chapel. Lard Francis je vzel iz žepa majhen revolver, pologi pomembno prst na petelin in orodje s pomembnim pogledom zopet spravil v žep. "Ta Molyneux bo irr.el prav-aprav še velikansko sreče," je rekel Rupert jezno, "po mojem okusu bo namreč vse prezgodaj ž njim pri kroju." Kakor omamljen je Chapel gledal nekaj časa pred se, potem je vzkliknil: A — za boga — pomislita vendar — če bi bil nedolžen? ! "Nedolžen?" je ponayljel Francis. "Ta zverina naj bo nedolžna ?In če je nedolžen — kje pa je njegova zena? Mladi mož'se je -trpko zasmejal. ' Morda sta celo mož in žena skupaj ušla," je za-klical ooiogljivo. 'Ah — ali — ^ se vama posreči — da ga — vjameta — saj toliko časa mu bosta pustila — da bo pojasnil — da, kako se je Vse zgodilo. Kaj ne gospod Francis?" Seveda," je namesto prijatelja ljuto odgovoril Kupert, ampak najprej bi streljala." Gospod Chapel je naglo vstal in je šel proti izhodu. 'Oprostita," je rekel brezsapno, "a — jaz nl0rai* .ti — zal — moram — da, pisati......" Ravno tedaj so se odprla vrata in v sobo je vstopi' redar. "Neka dama želi z gospodi govoriti," je javil. "Dama?" je dihnil Chapel. "Da, gospodična, Macpherson; pravi, da je teta gospe Molyneux." "Pošljite jo stran," je naglo zaklical Feliks Chapd' Recite ji......" "Ne, ne. redar," je zapovedal Francis strogo. "Pu' ftite damo v sobo." Nekaj časa je Feliks Chapel Dremišljeval, ali naj pobegne ,ali naj ostane; naposled je padel na najbližje stoječi stol in.ves nesrečen čakal, kaj se zgodi. (Dalje prih.7 • v. iTiffi^^B vladanja, so takoj pokazali, da nimajo smisla za take 1 avanturistične norosti, ter so mu preskrbeli hitro vožnjo | na otok Madeiro. Ni dvoma, da je do poslednjega trenotka živel v upa-! nju, da se mu končno vendar posreči povratek k vsaj omejeni nekdanji moči, toda smrt daleč od grobov njegovih pr»dedov je prekrižala njegove načrte. Narodi, katerim so nekoč vladali Habsburgi, pa so hvaležni, da je usoda na tako miren in brezhrupon način zaključila poglavje Habs- i burgov, radi katerih je bilo prelite toliko človeške krvi. | Iz slov. naselbin. Milwaukee, Wis. — Mike Ma-delič pristen Jugoslovan z vso , prefriganostjo, ki diči naš krepki narod, je imel pred nekaj dnevi smolo ,da je bil zasačen po policij i in sicer, ko se je pretepal v nekem salunu na južni strani , mesta. Ko so ga privedli na .policijsko postajo, .so ga preiskali za orožjem, katerega pa niso našli. Toda mož je imel druge vrsu prepovedanih stvari na sebi in J sicer šest gumnastih steklenic. I ki so ble napolnjene z žganjem. | Vsak tak gumnast meh je mel , na koncu kovinsko cev, da se je lahko pritrdila za njo druga gu-mnata. Ta je imela ,na koncu dru go kovinaista pipo. Konec iste je tičal v žepu telovnika, kjer se je nahajala tudi kupica za žganje. Mike je toraj pritrdil ta pas pod svojo obleko vsak« jutro, nakar se je podal na biznis — kupica 15 do 20 centov. Prodajal je žganje na cesti, po trgovinah, salu-nih in privatnih stanovanjih, i Njegov tovariš je vodil doma ku ho in tako sta delala novac, kar na debelo. Sedaj je Miha in seveda tudi njegov patent v rokah policije. Virginia Minn. — Pretekli teden je vložilo prošnje za državljanske pravice skupno 39'tujo zemcev. Med temi je velika večina Jugoslovanov McKinley, Minn, — Pri zadnji volitvah so bili imenovani deči jugoslovanski kandidati: Mike Leslie, Marko Baycek. John Thomaz in Anrow Stotič, dobili so od 54 do 71 galsov. Buhl, Minn. — Pri volitvan so bili imenovani sledeči Jugoslovani: John Fena, J. W. Pašič ] in J. Spolar. . Eveleth, Minn. — Dhe 18. ma- ] rca se je vršil v tej naselbini po- ! grelb osemletnega sinka rojaka 1 Karla Primožiča. Deček se jer < smrtno ponesrečil, k0 ga je za-del avitomdbil,'kj ga je vodil P. J. McBride. Avella, Pa. — V tej okolici se < dela sedaj s polno paro, toda vz- Narodni dohodek. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) — Koliko znaša narodni dohodek, t. j. skupni letni dohodek vseh prelbivalcev Zdr. j Držav? Ali se isti povečuje vzpo redno z naraščajočim prebivalstvom'? Kaitere industrije so glavni vir tega narodnega dohoda ka? Kako je ta'porazdeljen med p o edinimi prejemniki dohodka? Na vsa ta zanimiva vprašanja odgovarja nedavno poročilo, ki ga je izdal Bureau of Economic Research pod naslovom "The Income of the United States." Skupnj narod d dohodek se je j ako znatno povečal med letom 1910. in 3 920., ivko računa,no v nominalni vrednosti dolarje.; ali povečal sf' je ve.'iko manj, ako i zameno v obzir kupno vrednost dolaijžt. ki st>stalno menja. Na pr. skir,:ni narodni -v-'-o :k'k je 1. 1910 znašal 31.4 biljo-nov $31,400,000.000) dolarjev o-ziroma povprečn0 $340 zi vs— kega prebivalca. Ta dohodek stal no raste od leta do lstr. razun malega nazadovanja 1. 1914. Tekom svetovne vojne rasi.e kar skokoma x< 36 biljo 10' I. .1.91 L ".a -15.4 oil,ionov L 10'!. \ 53.9 bil-ienr/v l. 15>i7, 61 bilj nov 1. 1918 n 65.9 ; I ionov 1. 19P/. v tem adnjem -j je po-r'dobo lek vsakega prebiv: \v- znašal potemtakem $629. Vse dru&L je, ako primerjam: narod)!: c:i:.odek ' p>ameznin k'tih ne na podlagi nominalne vrednosti C':!arja, ampak njego-'"Ujme vrednosti. Z enim dolarjem se ]. 1913 'v,,:,o kupiti r.ckaj nn: i kot bi b;l: z njim l. .1 n atno več k„v 1. 1916 lic temu je breibjposelnqst še vedno velika, ker je prišlo številno pretmogarjev iz drugih naselbin, misleč, da bodo dobil j delo. Rovi so vsi silno prenapolnjeni z delavci tako da je zaslužek jako I slab. . Pueblo, Colo. — Rojaku Fr. Ro&ir je umrla seproga Rosi po . daljši mu'eni bolezni. Pokojna 1 zapušča tukaj še dve sestri. -1— 1 ---'——im.i —iiLg __ ]:n še več »d v naslednjih letih. 'Ako nekdo ima dva ;rat več do-jlrvdka kot -,,red doaeiimi leti, aw-Jje v tem .času vse postalo dvakrat draz;i_, njegov dohodek je le nomina'iK. dvakrai večji, on pa je i .naprav ravno tam, kjfr bi! poprej. Ako hočemo torej dognati dejansko naraščanje j narodnega dohodka, moramo ! vpeštevati kupno vrednost dolarja, ki se izračuna iz povprečnih tržnih cen življenskih potreb ščin v posameznem letu. Vzemimo kot mero kupno vrednost dolarja, kot je bila 1. 1913 — z dru gimj besedami, predstavimo si, da so tekom omenjenega deset-jletja vse cene bile take kot leta 1913., in primerjejmo na tej pod lagi narodni dohodek v posameznih letih. Potem bi dognali, da je - narodni dohodek 1. 1910 bil vreden 32.2 bilijonov dolarjev (v kupni vrednosti od 1. 1913) ozi roma p:ovjprečno $349 za vsakega prebivalca. Leta 1913 še vedno raste, a pade 1. 1914. Leta 1915 Skoči na $35.2, 1. 1916 na 40.7. 40.8 bilj ono v in na to postopno leta 1917 doseže svoj vrhunec z ade, dokler znaša 1. 1919 le 37.3 biljonov 'oziroma $358 za vsakega preibivaica. Porazdelitev dohodka. Kako se narodni dohodek po-razdeljuje med posameznike, ki dobivajo večji ali manjši delež na tem skupnem dohodku? Najboljše podatke v tem pogledu imamo za leto 1918. Od vseh pre bivalcev, ki so imeli v tem letu nekaj dohodka, je 1 0d sto — toraj najbogatejši izmed njih — prejelo 14 'od sto 0d skupnega cto hodka 5 od sto od vseh, vračuna-je prejšnje, je dobilo 26 odstotkov vsega narodnega premoženja; 10 0d sto je prejelo 35 odstotkov in 20 od sto od vseh prejemnikov dohodka je prejelo 47 odstotkov vsega narodnega dohodka. Bureau of Eonomic Research je zaračunal za dobo sc:....;h let, kak delež na skupnem narodnem dohodku ima najbogatejših pet odst'otkov izmed vseh prejemnikov dohodka. V letih 1913-1915 dobivali so ti 32 od sto od vsega dohodka — leta 1916 njih delež je narastel na 34 od^to, ali z izbruhom vojne njih delež je padel na 29, 26 in 24 0d sto odnosno v 'letih 1917, 1918 in 1919. Iz tega Bureau sklepa, da je imela vojna za posledico, da se je neenakost v porazdelitvi ameriških dohod-jkov nekoliko zmanjšala (vsaj za časno). Vrhutega v te podatke ni vračunjen dohodninski davek, ki .je še dalje zmanjšal neenakost. Razdelitev med kapitalom in delom. Ena izmed najbolj interesam,-nih taibel kaže, kako je dohodeu iz velikih organiziranih industrij razdeljen med vlagatelji kapitala jn u;pravlo na eni strani in u-radniki in delavci na drugi strani. Leta 1910. je bil delež prvih 31 od sto in drugih 69 od sto; 1. 1916. 33 oziroma 67 od sto; leta 1918. pa 23 oziroma 77 od sto; Podatki z& naslednja leta niso e pri r'oki. Iz te tabele bi bilo razvidno, da je delež na dohodku industrije, prejet v obliki plač in meizd, večji za časa prosperite in manjši za časa industrijattie depresije ;,delež pa, ki se izplačuje v obliki dividend in upravnih stroškov, je ravno narobe. Viri dohodka. Kar se tiče virov, iz katerih jizhaja narodni dohodek, je pomembno, da ostaja razmerje tekam vseh desetih let, na katera se razteza ta raziskava, skoraj enako. Povprečn0 prispeva polje delstvo 17 od sto od skupnega do h'odka, tovarniška industrija 30, prevozna sredstva okol0 9, rudarstvo nekaj čez 3, bankarstvo čez 1, in vladna uprava okolo 5 od sto. Obsežna skupina, navedena pod postavke "ra!znb'\ ki obsega trgovce na deibelo in drob no, strokovnjake v raznih poklicih, hišnike in raizne druge službe, prispeva skupaj okolo 33 od sto celokupnega narodnega dohod ka. Presenetljiva je razmeroma mala važnost bankarstva in rudarstva kot viri narodnega dohodka. Kaj je Bureau of Economic Research? To je organizacija za znanstveno raziskovanje in objavljanje podatkov z odrom na gospodarska vprašanja. V svrho nepristranskega in znanstvenega raziskovanja je Board of Directors sestavljen od strokovnjakov najibolj različnih naziranj. Vsak član Boarda mora odobriti izid ralziskovalcev; v slučaju nesoglasja sme dotični Član uvrstiti v poročilo svoje nasprotno mnenje. Na tak način se obvaruje znanstvena nepristranost. ---o--— Samoumor in ne umor. Obdukcija trupla Miroslava Benko-viča, ki so ga našli na Vdčni poti pri Kosezah, je dognala, da se je izvršil samoumor in ne umor, kakor se je prvotno poročalo. Iz stare domovine. Dr. Gregor Žerjav .proti dr. Alojziju Kragherju. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je vršila razprava v zadevi -zas. obtožlbe ministra dr. Gregorja Žerjava proti dr. A. Kraigherju radi prestopka zoper razžaljenje časti. Dr. Gregorja Žerjava zastopa dr. Oton Fettich Frank-heirn, dr. A. Kraigher je brez zastopnika. Razpravo vodi o'kr. sodnik dr Stojkovič. Obtožnica pravi, da se je dr. A. Kraigher dne 18. febr. t. 1. v kavarni "Cen tral" med 23. in 24. uro vpričo dr. Dimnika, odvetnika v Krškem, fin. nadsvetnika dr. Pavla Jerovca in uradnika Rozmana izrazil, da*je dr. Žerjav korupten člocek. Dr. Kraigher navaja v '3vojem zagovoru, da ni dejal, da je dr. Gregor Žerjav osebno korupten, marveč, da se je izrazil v tem smislu, da dr. Žerjav ne pozna meje politične morale, kader gre za interes njegove stranke. Pri tej trditvi vztraja in predlaga, da se zasliši dr. Dimnik in priče, ki jih bo ponudil tekom treh tednov v svrho izpeljave do kaza reigmice. Zasliši se edino priča uradnik Rozman, ki izpove: Ob tisti priliki je pripovedoval dr. Dimnik, da je v JDS. korupcija in da je razsula v JDS dolžil nekatere voditelje. Dr. Kraigher je naito dejal, da ,ie glavni krivec dr. Gregor Žerjav, ki je korupten. Priča je imel vtis, da je letel ta očitek osebno na zas. cibtožiitelja. Vendar ne more izključiti, da je dr. Kraigher mislil na dr. Žerjava kot politika Razprava se je nato preložila. — Pred razpravo je sodnik predlagal poravnavo, na kar je dr. Kraigher odgoivoril, da j s poravnavo že ponudil, ker ni mislil na c^sebino, Dač pa na po-litičho korupcijo. Dr. Fettich pa je nato izjavil, da baš to onemogoča poravnavo, ker če bi se dr. 'Žerjavu dokazalo, da je kot politik korupten, bi bil politično o- . nemogočem Kralj pride zopet v Slovenijo na lov. Kralj Aleksander je sprejel zastopnika "Slov. lovskega društva", ki sta mu izročila trofeje in slike z lova v Kamniku. Kralj je obljubil, da bo prišel v SI oven i j o_ še večkrat na lov in sicer spomladi na peteline, jeseni na koze, pozimi ,pa na kozle-Odposlancema je podaril svojo ■sliko z lostnoročnim podpisom, ki sta se v;sa srečna poslovila in takoj poročala "Jutrovemu" u-redništvu o svojem v/prejemu in pa o bližnjem kraljevem lovu na peteline v Sloveniji. APRIL 3rd, 1921. "ENAKOPRAVNOST" _ STRAN S. ~_j .'"'i-—i •^ii"............................................................................................................................ JOSIP JURCIC: 'I SIN KMETSKEGA CESARJA. | POVEST *Z XVI. STOLETJA »Nič dobrega!" odgovori oni. — "Hiteti moramo, če ne — nas zasačijo. Koj jutri zjutraj mora plemenitaš umreti in potlej se umaknemo. Zvedel sem, da so ze pred dvema dnevoma štiri naših ljudi ujeli, med njimi tucn tista dva Vlaha iz Srajibarskega Turna. Bojim se, da nas bodo izdaji. Hiteti je treba." Ta novica može prestraši. Vsi molče. »Kako bomo barona kaznova-ii?'1 vpraša Kosoman. »Ali si dobil železno krono?" pravi eden starcev. Kosoman izpod plašča izvleče železen težaik obroč, širok kakor človeška glava ter ga vrže na tla. Eden ga pobere in ogleduje. »Kakor je Ilija umrl, tako naj tistj umrje, ki ga je obsoditi po- magal,"' pravi zopet oni starec. „Prav je!" pritrdi drugi. ,,Možje!'' — spregovori tretji, najstarejši, — „naše življenje je žalostno in smrt bo še bolj žalostna. To, kar je nam Kosoman ravrio povedal, kaže, da so nam za petami. Ali bi ne bilo bolje za nas vse, ko bi tega barona prodali in dobili zanj —" .Vrvico okoli vratu, če ste je lakcmni," seže Kos'oman jezno v besedo. „P'ošten0 življenje!" pravi o- ni. „Kdor je Ilijev prijatelj bil, kakor ti, župan, ne sme tako go-voriti'A Od plemenitašev ne smemo nobene milosti upati." „In je nočemo!" dostavi Kosoman Ravnokar je izšla |j __knjiga g Razkrinkani Habsburžani ^ katero je izdala Ameriško-Jngo- slovanska Tiskovna Družba. (J|» Knjigo je spisala grofica Larich, ^ bivša dvorna dama na Dunaju. ^ kj V knjigi opisuje vse podrobnosti a. ^ vladajoče habsburske klike, ka- »?* kor tudi smrt ceaarjeviča Rudol- (jff g fa- $ ^ Knjiga je jako sutere»ant«a in ^ kj priporočamo rojakom, da si jo V V takoj naroČijo. jI); » Cena knjige je samo 60c _____________ 3:iiiELiiintc3iiui oi.'tn r3iu:iMiici:c:3iiiMi it iiii^siiMMn^iLLi-iFiun Ji:rr3 i;n:tc iiuicni: >iimiuiiiic j m tun '>mhi uiitiUHUinimimimtHuuMuiuaiKtf S ZAKAJ ? i A hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in £-jil~\ I \-J• ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov — I 'V A HP^^Y ker pomeni vsak oglas v vašem listu več dohod- /—itv 1 V-/ . Jjov za vag list — 7 A TO . ker a'LO kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Ena-£—11*- i » kopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — es •V A T"1/^. omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —* H? A TA # Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglašajo v Lut\ i \J l dnevniku 3 ' • j "ENAKOPRAVNOST" In naročajte se nanj. ' \ Vedno najnovejše vesti, povesti itd. 1 1 Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba j Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. „Obljuibili bi nam, ali obljube j bi ne držali." „St'orite, kar hočete," pravi zo-1 pet oni in umolkne. Po kratkem preudarjanju je bil baron Jošt Turen na smrt obsojen, tako kakor je kmetski cesar Ilija umrl, železen razbeljen Obroč na gflavi. Njegov sin pak je imel glavo izgubiti vpričo svojega očeta. Drugi dan na vse zgodaj je bila strašna ura določena. Koj poteim se ti grozni sodniki ralzkrope in odidejo k družim ognjem, kjer so tovariši med tem večerjo, pečenega ukradens-ga vola, razsekavali in delili. Kosoman gre v jamo, ujetnikoma vsacemu posebej naznanit, naj se na strahovito smrt pripravita. Ni dolgo, in ognji so za vrst jo pogasnili. Zaviti v svoje pjlašče in halje so bili pospali vsi, le stražniki vrhu doline so drema-je stal vsak na svojem mest«, pri Vsacem gibljanju v grmovju zdraimili se. Vse je bilo tiho. Kvečjemu se je iz skalovja sem ter tje glašala ponočna sova ali lisjak se je tiho iz luknje priplazil in pazno odhajal na ponočni rop. XVII. Na poslednji čas. Le trije v tej pustinji niso spali to noč, Kosoman in dva za smrt namenjena ujetnika, oče in sin, katera so bili razbojniki za namišljeno poslednjo noč skupaj deli. Kosoman, ki se je bil kakor za stražo ulegel pred jamo, ni mogel zaspati. Prihajala mu je ura, ko se je imela spolniti njegova pregrešna prisega, s kaiu-ro se je foil pred leti zarotil, da ne bode miroval, predno krvavo in grozno ne maščuje smrti svojega 'očeta. Vendar zdaj te ure ni mogel vesel biti. Zdelo se mu je, kakor da bi tam odkimuje, naj j tega ne stori, domislil se je strica, ki mu je govoril: maščevanje (in pravico si je Bog pridržal. In 'vendar ni hotel, po svoji misli ni mogel drugače delati. "Da bi zdaj, k'o sem toliko časa en namen 4mel, eno misel v srcu nosil, toliko prestal, — da bi zdaj, ko sem ga v roke dobil, toliko prestal, — da bi zdaj, ko sem ga v roke ddbil s silo in težavo, ko sem se z nedolžno krvj0 oskrunil, odstopil in kakor baiba sam sebe in s'voje sence ustrašil se, — ne! mora se zgoditi. Kakor so oni mojega očeta za strašilo vsem kmetom neusmiljeno usmrtiu, postavil bom še jaz strašilo za plemenitaše, da ga bo svet pomnil." Talko si je mislil in poslednji sled □■glasujoče se vesti. Stari baron in njegov sin se pripravljala na zadnjo uro. Skušala sta se eden druzega tolažiti in ohraniti si pogum. Videlo se je, da bi bil vsak izmed nju dal življenje, da lb,i bil druzega otel. Sin je videl očeta, ki je v vojski neikaterokrat neustrašen šel smrti nasproti, tukaj ponižanega pod oblastjo sirovih rok, očetu se je milo storilo, ko je videl svojega ljubljenca od mlade i neveste 'odtrganega; ko je videl, da bo moral življenje, od katerega je imel toliko veselega še pričakovati, tako žalostno končati. ,Dolga noč je bila. Začela je zarja v jutru rume-neti, čedalje bolj se je razsvetljevalo. Kosomanova čelta je bila pokonci. Začno se priprave delati za smrt plemenitašev in za odhod. Nobeden ni vedel, kam v kateri kraj se bodo potem obr- , nili, še Kosoman sam ne. Vsem je bii'o nekako čudno in marsikateri bi bil rad videl, da bi bila plemenitaša že mrtva in bi bili že daleč od tega kraja. Zakaj, ! dasiravno so bilj večidel precej : utrjeni v hudodelstvu in se Jim ' poselbn0 plemenita« v nadlogi ni i smilil, vendar ni dopadalo, da Ko soman tako nekako slovesne priprave dela, da bi ita dva s sveta ! spravil. Na Kosomanovo povelje zaku- ' rijo velik 0genj in vržejo vanj o- i menjeni železni obroč, korono za starega barona. Cela krdel molče ogenj obstopi. Železo je razbeljeno, solnce se v vsej lepoti pokaže izza gor. Kosoman in trije drugi gredo po jetnika. Najdejo ju v .molitvi. „Le hitro opravita," pravi Kosoman, poreže jima vezi na no- . gah in ju opominja, naj vstane-ta. Sin, kj je dozdaj mojčal kakor oče, ni mogel solzi zdržati, objel je očeta in jokal. Kosoman ju nekaj časa gleda, dene roke na križ in čaka. »Bosta kmalu končala?" »Pokaži, da si sin iz rodovine, iz katere so možje znali brez strahu umreti*' pravi oče 3inu. V tem hipu se od zunaj zasliši strel in krik t »Kaj je to?!" zavpije Kosoman, prebledi, pozabi svojih jetnikov in skoči ven. »Rešena sva!" pravi sin in pade na kolena. »To so prijatelji!" reče baron in hoče iz jame. Sin ga zadržuje". Imela sta še zvezane roke. Zagledata nož na tleh, s katerim jima je foil Kosoman na nogah vezi pore'zal. Sin vzame nož v zobe in oprosti tako sebe in potem očeta. V hipu sta bila zunaj. Boj, ki sta ga videla, je bil skoro že dokončan, razbojniki iS'o bežali na vse strani, le Kosom&n se je še branil z malo tovarši. Spoznala sta svoje hlapce in prijatelje. Tudi oni ju zagledajo in predno je Koscman utegnil do nju priti, bila sta 'od svojih okrožena. S strašno kletvijo prehode Kosoman prvega hlapca, ki se ,,a loti; ko pa ga jih ve'č napade, u-beži jim, umakne se za grmovjem in ,pleza od skale na skale, naposled izgine. Eni so trdili, da je ranjen, Re^ se je kravav sled poznal za njim, dokler so ga anbgli slediti. Cez pol ure ni bilo nobenega razbojnikov v orožju v celi Gu-lini. Vsi so bili ali pobiti ali ujeti ali so ubežali. XVII. Konec. Kake tri tedne pozneje je šel ribic, katerega naš bralec iz. začetka naše povesti pozna, v gozd suha drva,pobirat. Nabral si je bil precej veliko butaro, in kc si je šel v brezovo goščo trto režat, da bi butaro zvezal, je preplašen odskbčil. Tam za grmom na resi je človek znak ležal in križ — božje razpelo — v roci držal. Počasi in strahoma se mu ribič priblia. Ne gane se. Lice je bledo, na prsih je obleka krvava, roko ima obvezano, mrteiv je! „Jezus! — To je Ilijev sin Kosoman!" zavpije mož, strah ga obide pusti butaro in teče v bližnjo vas po kmete, da bi šli po mrliča.. Stari baron Jošt Turen po svoji in svojega sina čudni rešitvi ni dol^o živel Strah in bolečine, ki jih je v Kosoimanovem jetništ-yu prestal, nakopale so mu dolgo bolezen, v kateri je v naročju svojega sina in mlade snahe v Šrajbarskem Turnu umrl. Njegov sin,gospodar na Šrajbarskem Turnu, ni strahbvitin ur meid upornimi kmeti nikdar pozaibil. Bile so za pouk in vedel je, da pri podložnih le s pri-zanašljivostjo in ljubeznijo zado-bi spoštovanje in ljubezen . (Konec.) ---O--- Demonstracije o priliki Alia-gičevega pogreba. O priliki Alia-gičevega pokopa so zagrebški de lavci priredili demonstracije. Na j stopila je policija. Težjih dogod-; ko.v ni bilo. ! Nepopisna beda v "odrešenem I Trstu. 20. feibr. je bilo v Trstu . zborovanje brezposelnih delav-• cev, ki se ga je udeležilo ogrom-■ ho število proletarita vseh mo-gočiv poklicov. V Trstu je namreč nad 20.000 dalevcev brez dela in brez vsakdanjega kruha. Brezposelni delavci so tako-le po I razdeljeni po posameznih kategorijah: kovinarjev je brezposelnih 2000, zidarjev 1800, na-meščencev pri transportnih podjetjih 1600, mornarjev 3750, de lavcev v pristanišču 4100, 'kemikov 600, uradnikov in pomočnikov 113, knjigovezov 10, natakarjev 113, pekov 110, mlinarjev 100, slaščičarjev 75, testeni-narjev 800, šoferjev 400, mizax-jev 250, občinskih uradnikov 260 raznih kategorij 4000; skupaj torej 20.028 brezposelnih delavcev. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bo- do odklonili vsaka plačevanja na iemnine, plina, razsvetljave in /.ivljenskih potrebščin. Hodnik se je vdrl proti večeru pred Gorupovo hišo na Rimski cesti. Pokrili so odprtino s splo hom. Vsel ko se je moral zrušiti kanal, ki drži iz dvorišča na cesto, ker se odprtina v liotranj,-nosti silno razširi, zgoraj pa je neznatna, samo v velikosti por,r firjeve kocke. Da niso pokriti luknje, bi bila 'i&hko pripetila nesreča tam idočim ljudjem. Poprava j? nujna, ker se vozijo tam čez težki premogovi vozovi s ceste na dvorišče. Zaklan konj. Neznani zlikov-cj so v Horjulju zaklali ponoči v hlevu mesarju Fr. Grdadolniku njegova 10.000 K vrednega konja, ----o--- OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTT' ZAHVALJUEM SE Slovenski Dobrodelni Zvezi ker mi je tako hitro izplačala posmrtnino po rac jem pokojnem soprogu, F. K. Bauzonu. Slovensko Delavsko Zvezo priporočam vsem rojakom in rojakinjam. ANTONIJA BAUZON. I ^PRIPRAVITE SE ZA SPOMLAD! jj ) \ " : «j® Pridite in izberite si potrebno obu- || V ;«ji tev za vas in vašo družino. Sedaj [ Vi '"if smo popolnoma založeni z naj- || \\ i®I boljšimi in najnovejšimi čevlji i®'f spomlad in poletje, katere proda- S I) |! jamp po zmernih cenah. ^ \(4 Za lepo, udobno in trpežno o- M ( ''-J^ butev 3e zglasite pri nas in po- O V streženi boste v vaše zadovolj- |ij FRANK BUTALA v^^ Slovenska trgovina s čevlji. 6410 St. Clair Ave. O VELIKA NOC je tukaj. Tako tudi lepi J^ spomladanski dnevi, ko se narava probuja i/, dolgega zimskega spanja. \iy Vse se prične odevati z lepim zelenjem. O xy^N vei-ikonočnem času si tudi človeštvo želi \ odeti z novim blagom. Narava pa nam ne M^^Wf^^v^ \ \ nudi prirodne odeje in tako si jo moramo ^ sami preskrbeti. V sedanjih časih splošne draginje in slabih delovnih razmer je pa l b°lj težko misliti na novo opravo. Da se te- l\(ž'\ mu nekoliko odpomore sem sklenil pripra- l^^f^pi viti za te praznike posebno prodajo lepih in E^jjpl^linii moderno šivanih moških oblek. V tej pro- ppi^l^pl !l \ daji boste dobili veliko izber plavih serž, ® | črnih, rujavih in čekastih oblek, razdeljene r» «•$ ' v tri grupe in sicer po |^IM j 15,l20,*25.1 H f j Vse obleke so najnovejšega kroja, šivane v naj- j * fc? f boljših krojačnicah. jmm...... ■—-__ "' r .... • V tej prodaji tudi nisem pozabil našo mladino. Pravkar sem prejel precejšnjo zalogo vsakovrstnih oblek za mladeniče najnovejšega šiva z dolgimi 4 hlačami, katere bom prodajal PO IZREDNO znižani ceni za samo ^ ® W.wU ______ [ Za one, ki žele obleke po meri izdelane pri- _ I v poročam SVOJO KROJAČN1CO, kjer imam zaloga mos&e oprave. S vzorce najnovejšega suknja,, ki bode brez- me«i dobiste veliko izber lepih dvomno ugajalo najbolj izbirčnim odjemal- srajc za delo in praznik, spodnjega peri-cem. Med vzorci jc različno črtano, križasto, la, nogavic, ovratnikov, kravat, klobu- plaids in gladko blago ter v najrazličnejših kov, čepic (kap) in sploh vsega kar po- I barvah. VESE DELO JE PRVOVRSTNO IN *ebuj«tc PO IZREDNO ZNIŽANIH GARANTIRANO TER PO NIZKIH CENAH. C£NAH'___ I JOHN GORNIK ^^tJZf \ 6217 ST. CLAIR AVENUE Vesele velikonočne praznilce želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem. D ^ STRAN t. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 3rd, 1921 Clevelandske novice. \ 7 — Odvetnik v zvezi s tatovi. Bivši clevelandski odvetnik, Herbert Smith, katerega je pred par meseci izobčila tukajšnja zveza odvetnikov iz svoje srede, je bvl postavljen zadnjo soboto pred veliko poroto v Toledo, obtožen, da je sprejemal od tatov ukradene avtomobile in jih prodajal zanje. — Državne oblasti v Columbu-su so odvzele sedemnajstim ohij-skim družbam za gumijaste obroče, dovoljenje za prodajajne del-, nic. Izmed teh jih je osem iz Cle-velanda. Družbe sicer lahko poslujejo naprej, ako imajo dovolj sredstev, toda delnic ne morejo več prodajati, ker ?e je zadnji čas prišlo na sled preštevilnim goljufijam. — Jutri zvečer se vrši redna seja direktorija Ameriško-Jugo-slovanske Tiskovne Družbe. Vsi direktorji naj bodo gotovo navzoči, — Zguba več milijonov. Okrajni blagajnik McBride poroča, da ima Cuyahoga okraj za več milijonov nevplačanega davka, kajti razne družbe vodijo skozi sodnijo boj, da bi jim istega ne bilo treba plačati. Najprvo nečejo davka plačati in ko vloži okraj tožbo, pridejo na dan z raznimi "dokazi" da je bil davek napačno pre-računjen itd. Nekatere tožbe se vlečejo že po več let in koncem (i konca je pa skoro vsaka odloče- 1 na v prtd družbi. Tako plačujejo 1 davke mogočni interesi, ako bi pa 1 delavec ne plačal davka ker je jI brez dela, in ne zato ker ga ne j mara plačati, pa pridejo takoj s oblasti in mu hišo zarubijo. 1 — Vsem delavcem v delavni- 1 cah Cleveland Railway Co. je bila ^ utragana plača za 10 odstotkov, j O tem in pa, da bodo delali od- j slej po šest mesto pet dni v ted- s nu, je bilo sporočano delavcem j zadnjo soboto. Eden izmed druž- ^ binih uradnikov se je izrazil, da l so sprejeli delavci znižanje brez protesta ter da bodo dobivali se- s daj še malo več na teden kot preje ( ker bodo delali po šest dni v ted- r nu. Istotako se misli utrgati plače r sprevodnikom in motormanom, 1 ko poteče delovna pogodba s pr- L vim majem. Oni pa znižanja ne j bodo sprejeli brez boja. j — Konkurenca med mlekarski- r mi družbami. Imeli smo čase, ko l se ni nihče oziral mnogo, kako t prodaja blago ta ali oni trgovec j in če je kdo slučajno omenil, tole j se dobi tu ceneje, je bil zadosten r odgovor, da je njegovo blago j boljše. Danes pa, ko je onih do- j brih časov konec, ni več tako. r Med trgovci in med družbami je r nastala taka konkurenca, da kar I tekmujejo med seboj, kdo bo vsaj j za nekaj časa prodajal cenejši, r i da odvzame drugemu odjemalce z Tako je naprimer ustanovila Fi sher grocerijska družba svojo J lastno mlekarno pod imenom 1 Dairymen's Milk Co. ter je priče- \ la prodajati mleko po 9 centov J jkvart. S tem je seveda prizadelta i Telling-Belle Vernon družba in H sploh vsi mlekarji in če ne bodo hoteli zgubiti svojih odjemalcev, bodo morali tudi oni s ceno navzdol. Novo mlekarsko družbo J je bilo čim lažje ustanoviti, ker je bilo na stotine kmetov po Ohio IV silno nezadovoljnih s ceno, katero T. je dajala za njih mleko Belle- A Vernon in druge mlekarske druž- E be. A — Suhači so zaplenili zadnjo (G soboto v neki hiši na 10735 f Gooding Ave. ogromno zalogo L najraznovrstnejših finih pijač, od A navadnega žganja pa do najbolj- J ših starih vin. Ko je dobil suhašk, F urad telefonično obvestilo, da naj J pazijo na velik tovor pijače, ki F ima priti v Cleveland, so mislih A. nekateri, da jih misli nekdo naj- IV trže potegniti za prvega aprila, \ toda vseeno so šli na delo in res zasledili tovorni avtomobil s pi- IV jačo. Pustili so, da je peljal voz- E nik tovor nemoteno dalje, ko pa IV je dospel do svojega cilja, kjer Z je hotel pijačo razložiti, so sto- E pili k njemu ter mu oovedali, da T ne bo pijače nikamor premakni'. J Dobili so še sodno dovoljenje za preiskavo hiše. kjer so naši: v neikem skrivnem delu še nadaljno J zalogo finih opojnih pijač. — Omamljene od plina. Tri IV hčere Mrs. Mary Suska, 2516 E. 38 St., 13-letna Mary, 7-letna , Ida in 5-letna Jennie bi se bile S kmalu zadušile zadnjo soboto v E kopalni sobi. Pri peči za gretje K vode je namreč puščala plinovna J cev. Starejša sestra je umivala J mlajši dve in ko deklic le ni bilo i? kopalnice je šla mati gledati, C kaj da je, in našla vse tri že ne- L zavestne. Odpeljane so bile ne- A mudoma v Charity bolnišnico, J kjer pravijo zdravniki, da bodo £ okrevale. j — Zdravstveni komisar Rock- I wood poroča, da je bilo v pre-iteklem letu rojenih 1420 otrok ft z vnetimi očmi, katere so vse reši- J le slepote mestne strežnice. V q C-levelandu je od 700 do 800 slepcev. Rockwood pravi, da bi Jih bilo polovico manj, če bi se * ljudje takoj ob pojavu kake očes- J ne bolezni zavzeli ter šli k pra- 1 vemu zdravniku, kajti 50 odstot- ® kov oslepelosti je povzročene od I vzrokov, ki se dajo odpraviti. S --o-— I NASI ZASTOPNIKI. - ^ Potovalni zastopnik John Ja-klich. Krajevni zastopniki za drža- v vo Ohio. C Za Cleveland: d John Renko, Jernej Alesh, L. Mayer, Anton Jankovich. — Za J Collinwood: Ludvik Medvešek, Kari Kotnik, J. F. Bohinc, — Za " West Side: Andy Kljun. — Za | Newburg: Josip Blatnik. — Za Nothingham, Euclid, Nobel: Vin cent Koller. Hrvatski zastopnik za Cleveland in ok'olico: Ludvik Deliši-monovič. Gaspar Logar, Niles, O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, O. Frank Cesnik, Warrensville, O. Mirko Mihely, Brewster, O, j Tony Ogrin, Conneaut, O. Louis Koželj, Lansing, O. fflj/P 0KUSEN! TEČEN! 1 10HFT MISlI V kositrastih posodah y gtrucah VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA! __J NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel doibro znano GROCERIJSKO TRGOVINO od Ludvika Mandelna, 1425 E. 55 St. ter se vam priporočam za vsestransko naklonjenost, Dobili boste dobro in sveže blago po zmernih cenah. Za Velikonočne praznike bom imel več posebnosti. Postregel vam bom domače in prijazno. Obenem vam želim tudi vesele praznike! Se vam priporočam. Anton Jančigar, SLOVENSKI GROCERIST Frank J. Lausche slovensih odvetnik'' Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni 1 O 39 GUARDIAN O L_ D G. Zvečer od 0:30 do 8. ure pa na domu. Cent. 710. <3121 ST. CLAIR AVE. Main 2327 *""" "" " .........*" " "' " ......— " — " ^ —■ 11 —■ — ^ i .......m wnwowo^i^ DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je nasa specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4, popol. od 7. ure ^do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. I VAŠE BODOČE ZDRAVJE MOGOČE CELO VAŠE ŽIVLJENJE r^fijjfll I O D VISI OD ORAKA, KATEREGA NAPRAVITE SEDAJ. fffl^P K Co ste bolni ne glede kaj vam je, ali kako ste že obupani, ne nehajte upati. f MS—^ W Pridite k meni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, vam bom takoj povedal ako pa W^VH' | ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče, kot sem storil za tisoče --' | bolnikov. Moje osebno opazovanje metod, katerih se poslužujejo po klinikah Dunaja 1 Ber""a'.Pa5iza- Rim* in Londona in moje 221etne skušnje v zdravljenju novih in zastarelih bolezni | moških m žensk mi daje prednost v teh zdravljenjih. Ako trpite na zastrupljenju krvi. kožnih ranah | revmatizmu, srcu, pljučih, želodcu, jetrih, /lati žili, na počenju. nosu ali grlu, pojdite k Dr Bailey ( ,n ozdrav,te- Jaz rabim ono slavn° kr™° zdravilo 606 in 916. Tudi najkasnejše X-Ray zdravljenje 0 Vsemu zdravljenju in preiskovanje daje Dr. Bailey svojo osebno in zaupno pozornost. Pojdite k nje-| mu takoj ker vam prihrani lahko mnogo letno trpljenje in vam spremeni tok celega vašega življenja. W Njegovo delo je najboljše, njegove cene so najnižje. V Mi govorimo Slovensko. 1 Dr. BAILEY "Specialist" I Uradne ure od 9:30 do 8 zvečer. 5511 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. Soba 222. Drugo nadstropje 1 ■ . . Joe Hribernik, Glencoe, O, i Košir Frank, Akron, O. ] Vincent Jereb, Kenmore, O. s Math Leskovec, 35 Smithsonian 1 St., Girard, O. h Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., ] Lorain, O. j Za Pennsylvanijo: Joe Mer še, Box 248, Meadow Lands, Pa. Mike Pavšek, RFD. 3, Irvin, Pa. Louis Hribar, Bessemer, Pa. 5 Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. j Anton Sinčič, Farrell, Pa. Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. z Frank Hayny, Whitney, Pa. r Louis Tolar, Imperial, Pa, r Anton Jerich, Lloydell, Pa. c John Branstetter, Yukon, Pa. s Paul Weis, Casselman, Pa. £ John Turk, Claridge, Pa. c Frank Baznik, St. Mary, Pa. £ Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Raphton, Pa. Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa. Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Whitney, Pa.. Zupančič Tony, Martin, Pa. c Kovačič Anton, Export, Pa. Thomas Oblak, Manor, Pa. Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, P. O. Box 554, r Greensburg, Pa. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- f ling, Pa. t Math Kos, Box 227, Cuddy, Pa. 1 j Druge države: iur- Sterk Frank, Ringo, Kan. t Debeljak John, Aurora, Minn. 5 Krall Joseph, Pueblo, Colo, t John Virant, Salida, Colo. c John Gudnich, Box 334, Ely, Minn. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. r; Anton Zornik, Herminie, Pa. John Paulin, E. Worcester, N. Y. < Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- - vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volby Grove, 1 W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, HI. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Martin Jurkas, Aurora, 111. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Stanley Pahor, Milwaukee, Wis. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va. Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bj kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Spodaj podpisani se zahvaljujem pogrebnemu zavodu A. F. SVETEK CO., za lepo ureditev pogreba našega novorojenega sinka. Preskrbel nam je vse potrebno in tako poceni Govorice katere se slišijo so izmišljene in neresnične. Jaz ga prporočam vsem rojakom, ka dar ga p'otrebujete v slučaju pogreba. IG. MEDVED IN DRUŽINA, 15313 Holmes Ave., Collinwood. (77) NAZNANILO. I Slov. uniformirano podporno društvo "Baron Vega" je na zadnji mesečni seji sklenilo, da se opusti pristopnina iza dobo treh mesecev in sicer za april, maj in junij. Dragi rojaki, sedaj imate lepo priliko pristopiti k društvu, katero je poznano kot dobro društvo v Collnwoodu, kajti društvo plača $150.00 usmrtnine in $1.00 bolniške podpore na dan in vse to za $1.00 mesečnih prispevkov. Za vsa p'ojasnila se obrnite na tajnika ali kateregakoli člana društva. IGNACIJ MEDVED, tajnik, 15313 Holmes Ave., Collinwood, O. ®©®SCSX5X^ Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD A.F.SvetekCo. V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. For Raw Sore Throat At the first sign of a raw, sore throat rub on a little Musterole with your fingers. It goes right to the spot with a gentle tingle, loosens congestion, draws out □orsness and pain. Musterole is a clean, white ointment made with oil of mustard. It has all the strength of the old-fashioned mustard plaster without the blister. Nothing like Musterole for croupy children. Keep it handy for instant us-j. 35 and 65 cents in jars Bad tubes; hospital siae, $3. BETTER THAN A MUSTARD PLASTER MALI OGLASI I i MIBMMMIMMW—liMPMll Hi iHtHilii J _____ POHIŠTVO in MOTORNO KOLO naprodaj. Takoj se proda pohis- j tvo za opremiti 5 sob; še v dob- 1 rem stanju. Nadalje se proda tu. i di Indian motorno kolo. Zglasite I se na 1174 E. 61 St. ' (78) IŠČE SE DEKLE, ki zna nekoliko angleško, za pri kuhj v restavrantu. Oglasi naj se na 588 E. 152nd St. PRODA SE dobro idoča goš-tilna z vso opravo; v Collinwoo-du. Proda se radi odhoda v stari kraj. Naslov se poizve pri upravi tega lista (76) PRODA SE gostilna z mehkimi pijačami ter z viso opravo aa restavracijo. Prometen prostor. Vprašajte pri Fr. Skok, 6101 St. Clair Ave. (77) DVA FANTA se sprejmeta na stanovanje s hrano. Oglasite se na 5806 PrOsser Ave. (77) VEČ FANTOV se sprejme na stanovanje in hrano Poizve se na 1372 E. 49th St.' (77) NAPRODAJ je hiša za~ družino, vse moderno urejeno, 7 sob, fornes na plin in premog. Proda se radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 1007 E. 72 Pl. (74) ISCE SE priletna ženska ali 1 dekle, da bi pazila na enega o- I troka jn opravljala splošna hišna opravila. Zglasi naj se v uradu tega lista kjer izve podrobnosti. (79^ SLUŽBO ISCE slovensko de- f kle, za splošna hišna opravila; l najrajši bi šla k otrokom. Po- 1 nudbe je oddati na upravo tega lista. (77) POHIŠTVO za 6 sdb, vToo- ^ rem stanju se proda prav poceni radi odhoda v stari kraj. Zglasite se na 6630 St. Clair Ave. _____(79) i NAJPOMEMBNEJŠE DARILO katero zamorete pokloniti za velikonočne praznike, svojcem, sorodnikom in znancem, so (brez dvoma leipe knjige. Imam bogato izalogb vsako- ' vrstnih knjig. Pišite p'0 cenik. JERRY ALESH, 6223 Glass Ave., Cleveland, O. __ ____(85) 1 The STROUD AWNING Co"" I ----~ I I Najboljše platnene strehe ali I plahte za trgovine in ■ stanovanja. | _ Veliki in mali šotori v najem ■ ■ za vse prilike. IG95 EAST 152nd ST. I Eddy 6359 Eddy 2808 ■ | Wood 140 (Mo.) | ■■BBiiiHUBHBHB9išaBHaa ■ .........................................................................................................Ig H ■| SLOVENSKA POPRAVLJAL- S S = NIČA AVTOMOBILOV 1« 3 B| Ml varimo In ravnamo vseh | ■ | j vrst železne ln kovlnaste pred- j H J mete. Zaloga olja, gasolina, gu- j B | mljevih obroCev !n drugih po- gjg ■ trebSčln. Ako rabite pomo51, po- iS ! kličite nas po telefonu, PRIN'- !■ I C ETON 1372. J Odprto tudi ob nedeljah. (■ ■ ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING IS Go J 2 St. Clair Ave. I ...............mil.......................................................i..................... ® ■■■■■■■■■■■■■mNMHHIHaff iHIHTfflTfffflTrwnTfl - — čitajte — "V močvirju velemesta" I Roman iz življenja priseljenke v Ameriki CENA 50č. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. I f f f f f | f f | lk§&f»jl | F« 11 k A jI 3 | "i j j is lliij lil Tt B lIT-nO 3 magnificent steamers .1 The Great Ship "SEEANDBEE" ~ "CITY OF EjS" ^OTY oFbwSl^ CLEVELAND Daily, Ma^lSt to Nov. 15th —BUFFALO lene CtavstAND • 9:00 P. M ) ■ .,„„.. t , „ Arrive Buffalo . 7:80 A M f STA^^m, ) YT - 9,00 P.M. Connect Ions at Bnffalo for Niagara F«IhI7J E JS^ Jl 7,30 A. M. roadinu between Cleveland anjBuMo fo^ tr« po'°ta- ENA NAJBOLJ POZNANIH gostiln v naselbini se proda takoj. Lepa prilika za vsakega Slovenca. Naslov se izve pri uprav? tega lista. (78) ! VELIKA NOČ I i SE BLIŽA! I j i 1 1 * I 1 Sedaj je čas da si pri-! pravite vaše spomlad-no opravo. Pošljite vaše obleke k Franku čistiti, barvati, zakrpati, likati ali kar že potrebujejo ako želite da zgledajo čiste kot nove. Vaše obleke so zavarovane proti tatvini in ognju, dokler so pri nas. Naša je edina slovenska čistilnica v Cle-• velandu, ki zavaruje blago svojih odjemalcev. 1 I PUANK j j Jt Cleaners & Dyers Tovarna: E. 60 in BONNA. Podružnice: 6511 ST. CLAIR 12404 ST. CLAIR. ■ Telephone: j Central in Randolph 5694. MI KUPIMO^ PRODAJAMO^ ZAMENJAMO VAŠE POSESTVO. Farme v zameno: 110 akrov 8 krav. 2 konja, kokoši prašiči in vse orodje v najboljšem stanju, na tlakovani cesti. Druga: 60 akrov. 25 akrov trte, 4 krave 2 konja vse v dobrem stanju ter v bližini tlakovane ceste. Tretja: 68 akrov, 10 grozdja. 6 krav, 2 konja vse orodje, vse v dobrem stanju. Oglasite se pri Collinwood Realty Co J. KRALL 15813 WATERLOO RI). Imamo tudi več drugih posestev __ naprodaj. Slovenska Banka * Zakrajsek & Cešark , ■■■■■■■i niiiii Nini ujj ju J i n iij ru u 111 iti r n r rm 111 u ti n i! i i n r 11 hrrrf rrr:i(rf rtr r t»[| f r n ti ur trrtrrM rr itriiu 70 Ninth Ave. New York. N. Y pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje točno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vse važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. ---------"____^ I m Dnevnik i Enakopravnost 1 zicaI odjemalca s trgovcem IS Oglas v našem listu ii dospe na svoje dolo- 1| ceno mesto liki tele- 1| jJ