Kovač Koren—nadkomisar. jSaljivka, probčii Ai. Leben). Kakor je monda cenjenim čitateljem že znaao, so bile granice na^e dežele — zlasti proti Hrvaški — pred nekolikimi loti s financarji zelo stivgo zastražene. Ti so skrbno pori ostrimi nkazi pazili, da se ni pi-enašalo tujeblago, posebno tobak, čez mejo v naše lf'"aje. Seveda, prepovedan sacl najbolj diši. To je že slnra reč. In tako so nekateri skrivoma prenašaii ali . ^ ercali", kakor so imenovali ta posel v svojem krajw. tuje blago cez rae.io ter ga dalje prodajali. Svcr{¦firjem so pa, kakor si vsakdo lahko misli, tičali presnoti iinancarji globoiio v želodcu. Nagajali so .jim ter so jih iraeli za norce, kjer in kakorkoli so mogli. Nek tnk komičen slu^aj naj vam pove naša povestioa, ki se .io dogodila v oni dobi. . KovaC Koren je bil velik, močan mož in v naji»oliših letih. Svojo obit ;ie poznal temeljito. Na stoti\,e krainpov, vil, motik, verig in obrofiev je izdelal v Pt\fia, svojega Življenja, na tisoče žebljev je ošpičil, broz šlevila konjev podkoval itd. Njegova kovaenica jo bilu priroena in dobro vrejena, samo eden pogrešek ]e imela — pomanikanje vode. Kovar? Koren je !Tu>rai zogromnim naporom nabrati vselej toliko vode. ila jG gnala njegovo kladivo in obenem meli. Torej \Oi!a ,ie bila dragocena — in to pomanjkanje vode ni. lo ''škpdovalo kovačnici, temvefi tudi kovaču samemv. — Kovaška obrt je namreč silno suhoparna v svoierii bistvu. Ogonj in nabijanje povzroči potenje ler suSi jetra. Kovač Korcn pa je moral z vsako kaj>- ljico vode Štediti in je bil pri tem v nevarnosti, da vzaine konec radi strašne žeje. Toda blizu njegove kovačnice pa je stala gostilna ,,Pri zeleni lipi". Ko J8 kovač Koren nekega dne po srečnem naklučju naletel na to gostilno, je bila omenjena nevarnost zanj izginila. Odslej ni trpel nikoli vefc žeje. — Ne smeŠ pa mislili, spoštovani bralec, da je Koren tekočino 6ez mero vlival na svoja jetra. — Cetudi je vfiasih nekoliko več popil, nego drugi gostje, njegova izsušena jetra pa so po pravicl tudi nekaj več smela zahtevati in zelo redko kedaj si videl mojstra s kakim ,,mugelnom". Včasi se je res nalezel, da je imel pocl nosom vse brke rosne, a to je bilo le v vsakem svetem času enkrat, Pa Še takrat ni storil tega drugače, fte ni bil silno razburjen. Tistega večera, ko se je nameraval izvršiti ,,pohod švercarjev", si jb kovač Koren ravno gasil žejo ter svoja suha pljuča namakal v gostilni ,,Pri zeleni lipi". Tudi nekolikb švercarjev je bilo ondi zbranih. — Nenadoma pa pnde novica, da s Švercanjem n.e bo ni& več. Trgovec onstran deželne moje, s katerim so bili Svercarji v tajni trgovinski zvezi, je namrefi prelomil pogodbo ter hoče blago za veliko večjo ceno razpecavati. Pri tem pa Švercarji nimajo nič zaslužka. In sedaj se je pričelo preklinjanje in zmerjanje brez konca in kraja — najprej so bili v mislih umazani obmejni soseclje in polem — preklicani financarji. Ko zasliši kovač Koren omeniti financarje, je bil ves v ognju. Koren prične pridigovati vedno bolj in bolj je bil razvnet; čim dalje je govoril, tem bolj so bila suha njegova pljufea in jetra, in tem srcnejše in obilnejše vliva mojstei trtni sok za svoj ovratnik. Cez pol ure se rau je že poznal učinek vinske kapljice; čez druge pol ure ni imel več ,,mugelna", ampak neko pošast, ki mu je vedno majala, noge seraintje. Končno ni mojster Koren več vedel, ali je kovač ali gladivo. Razbijal je s svojo ogrornno, medvedovo taco tako moeno po mizi, da so kupice odskakovale od nje, kakor kobilice na travniku. Zdaj izgubi moister dar govorjenja. En čas še ropota s svojo pestjo, pa tudi to preneiia — mojsler spi. Svercarji so si ga tudi pošteno privoščili,. vsled tega so postajali vedno bolj srčni. Domenili so se končno, da bodo teni ,,pohajkovjalcem" (financarjem) eno jirav žraalitno zagodli. Posvetujejo se semintje; slednjie stavi .,debeli Jaka", ki je bil najpredrznejši med vserai, nek predlog. Ta je bil sprejet ter so ga zaeeli takoj izvrševati. Kovaea Korena zanesejo v stransko sobo; tam inu eedno in snažno unujejo obraz, mu odstrižejo dolgo brado, brke pod brado elegantno navihajo, lase fino počesajo; nato prinese ,,debeli Jalca" monturo, kakoršno nosijo linancarji, unilormo nadlcomisarja. Odkod jo je prinesel in kje jo je vzel, Še zdaj nikdo ne ve. To uniformo oblefeejo zdaj mojstru, ki je srar5al, kakor njegov meh v delavnici; pripaSejo mu tudi dolgo sabljo, ogrnejo ga z mantelnom, cako mu potisnejo na glavo in nazadnje mu nateknejo se njegova očala na njegov eastitljivi nos. Mojster Koren je bil ves ta čas, ko so ga dekorirali in uniformirah, popolnoma neobfiutljiv kakor kos lesa. — Le tuintam je raalo zamolklo zahropel ali dvignil svojo pest, kakor da bi hotel spet nabijati. — Ko je bil tedaj ,,nadkomisar" izgotovljen, čudili so se prelrigani tovariši sami svojemu umotvoru. Živa duša ne bi spoznala mojstra kovača v tej krasni uniformi; celo žena kovačica bi se morala motiti nad svojiin ljubljenim Blažetom. — A sedaj sledi vrluinec cele komedije. ,,Debeli Jaka" vleče z dvema pomagačema 6astitljivega mojstra Kovača — sedaj nadkomisarja — proti kasarni financarjev. Polože mojstra pred kasarno na klop, mu lepo vredijo čako, ogrinjač (svršnik), sabljo in očala ter potegnejo na vso moč parkrat za zvonec. Precej se odpre na kasarni okno in zaspan glas vpraša, kaj bi neki bilo. — ,.Debeli Jaka" zakriei gori proti oknu: ,,Gospod nadkomisar je tu — mu je neko slabo!" nato zbeži Jaka in njegovi naviliani tovariši tako riaglo, kolikor so jih mogle nesti noge. Čez nekoliko trenotkov se odpro kasarniška vrata in dva linancarja stopita s svetilko vun. Napravljata globol<e poklono ter salutirata neprestano pred ,,nadkomisarjem". Ker pa se oseba, kateri izkazujeta toliko čast, niti ne gane, loti se jii velikanska zadre- ga- Nadkomisar je stanoval v bližnjom mestu in slovel kot zelo strog gospod. — Nista si mogla tedaj raztolmačiti, kaj je neki danes predstojnika, precl katerini so imeli vsi vclik strab in ga onadva še niti poznala nista, semkaj privedlo; njegov trdovratni molK jima je bil silno mučen. — Po mnogih komplimentih stopita slednjie nekoliko bližje. Spoznala sta sedaj kraalu, da ima 'gospod nadkomisar enega pri sebi, ki je močnejši od njega in na komplimente nič ne drži. PokliGeta svojo tovariše; ti nesejo potera z združenimi mofimi neznanega predpostavljenega gor v sobo odsotnega nadkomit;arja, odpnejo mu sabljo, položijo ga oblečenega, kaiior je bil, na ,.kanape" ter se podajo k počitku. Kmaiu je bila v kasarni zopet tema: in ,,debeli Jaka", ki.se je Se enkrat semka.] priplazil, je odSel krohotaje, da bi se lahko zadavil s smehom. ,,Nadkomisaf" pa' je spal na kanapeju, čotudi ne spanje pravičn.ega, :pa vendar medvedje spanje. Dan je že sijal skozi okno; ura na župnijski cerkvi je že odbila se^em, tu se prebndi kovač v financarski montm-i. S>|;ifi('oikn. gleJa tri so ozira srep^ po izbi na okrog — vše tuje — oei itiu postajajo vedno vefije. Sedaj zapnzi čndno obleko, v kateri tif'i, fin ogrinjač in suknjo z rumeniini svitlimi gumbi; — na mizi leži službena čaka in dolga sablja. Kovač gleda na vse to debelo in vedno bolj debelo. — Vse tav. je bilo tako temno in nejasno. Kovafi skofti pokonci in hiti k ogledalu. Iz ogledala mu gleda nasproti popolnoma tuj obraz, gladko obrit, z dolgimi navihanimi brki, na nosu čepe očala. To je pa neki veliki gospod!" misli si kovafi. — Vrže očala proč. SedaJ vidi natančneje. Spoznal je sedaj. da tiči on v iinaiicarski suknji. Zvezdice na kolerju mu kažejo tudi čast. Jezno potresa z glavo, potem drvi k oknu. Okno je bilo obrnieno na ozek dvor; zunaj dežuje in megle visijo nad zidov.jern. — vse nepoznano! Zdaj zaftne kovr.č sam sebe povpraševati in premišljevati: ,,'Ja, sem res jaz finaucar? . . . Mislil sr^m. da sem bil jaz nekdaj kovac, ali so bile to le sanje?" Ozira se zopet pouasi okrog; tu zagleda a iseti na klinu ženskq_krilo in eleganten ženski klobuic. Pretrese se. *"* ,,H . .č in tristo medvedov!" mrmra kovač, ..senx navsezadnje oženjen s kako blagorodno mestno gospo? . . . To mi je nerazumljivo! ... Na noben način . . . jaz sem \zei vendar za ženo čisto priprosto kmečko žensko, Lopainikovo Zefo! . . . Ali se mi je to tudi le saiijalo? . . . Ali sem navsezadnje zares na drugeni svetu in sem med iinanearje obsojen? . . . To mi ne gre v glavo! . . . Nekclo potrka narahlo na duri. ,,Notrrr!" zakriei mojster kovač. Vstopi mlad financar: napravi nešteto poklonov, nato začne skrajno dvorljivo: ,,Dobro jutro, gospod nadkomisar! So gospod nadkomisar dobro spalir Ali gospod nadkomisar kaj zahtevajo? Morebiti kavo? Ali želijo gospod nadkomlsar še počivati? »Pojdite se solit Vi z Vašim nadkomisarjem!" se zadere kovač. ,,Se gospod uadkomisar ne počutijo dobro?" ,,Ali sem jaz res nadkomisar ?" — .,Pa vendar — gospod nadkomisar?" ,,0d kedaj sem torej jaz nadkomisar?" — ..To vendar Vi sami dobro veste, gospod nadkomisar!" ,,Jaz ne vem nieesar!" — ..Ali naj morda poklieem gospoda nadpaznika?" ,,Radi mene ga pokliei, če že hoeeš." Mladi vojak odide in kmalu nato se prikaže nadpaznik. Ta je bil ponoči zunaj na patroli ter o novera gostu nifiesar ni vedel; poznal pa je pravega nadkoraisarja osebjio. Ko je zagledal tedaj tni obraz pred seboj, se je moeno začudil. Nato pa vpraša: ,,Gospod nadkomisar ste gotovo iz kak.ega bližnjega okraja?" ,,Na svetu sem paŁ enkrat bil, to vern," odgovori kovač. ,,Pa, gospod i adkomisar!" — ,,'Jaz nisera vnS^n nadkomisar!" ,,Toda, dovoliie, kdo pa poteratakem pravzapniv ste ?" ,,',!az ne vem!:: ,,0'prostite, odkou pa prihajato ?" ,,Povejte mi Vi rajši, kje da sem!" ,,Gospod nadkoraiKsar, VI se naliajate v Dobr.-ivi v Jinanfni kasarni." ,,A, tako, v Dobravi? . . . To mi je pa znano . . . tu sem bil jaz nekdaj doma, 6e vse to niso le sanje." Nadpazniku se je zdelo tujčevo obnaSanje h\ kretanje čudno, in kev so obmejni pazniki vobče nezaupni Ijudje, začel je sumiti. Zato vpraša odločneje: ,.Ali, proshn Vas, povejte vendar, kdo ste!'- ,,Jaz resnično ne znam!" Financar suce svoje brke ter meri z oemi kovača od nog do glave. KovaŠ nekaj trenotkov pomižlja, potem pa pravi: ..Pojdite dol h kovafiu Korenu in vprašajte, (^e je mojster doma. — Ako je raojster doma, potem zares ne vem, kdo da sem. — Ce ])a mojstra ni doma, no, potem bom menda jaz kovač Koren." Nadpaznik zmaje z glavo ter odide. — Mladi financar, ki je prišel kovača zjutraj prvi pozdravljat, je hitel v kovačnico. Tam najde kovačico v groznih skrbeli. Gospod soprog ni bil celo noft doma in ga niso mogli po celem trgu nikjer najti. Po izjavi linancarja gre kovačica v kasarno. Ko zaglecla kovac svojo ženo, plane proti n.ie.1 z glasnim vzklikom: ,,Ze!a! Zela!" ter jo objame. Žena pa ga sune jezno od sel>e ter vpraša, ali ]e tai.o neumestno obnašanje pri visolcih gospodih običaiiio. — Ni namreč poznala ,,nadkomisarja". Tedaj vpraša kovafi skoro žalostno: ,,7a, Zefa, ali res nisem tvoj mož? Ali te nisom vzcl za ženo? Ali se ne raoreš domisliti?" Sedaj ga je žena spoznala na glasu. Poglednla ga je natančneje ter spoznala sedaj tudi njegov r>braz. ,,Ali, Blaže," vsklikno ona, ,,k'ako pa si prišel v to maškerado? ... In nifi Tirade več? ... Kje si vendar izgubil svojo brado ? Kjo si se klatil ? . . . KovaCni vedel na ta vprašanja ničesar odgovoriti. _ žona odhili na dom ter poŠlje možu njegovo obleko. Ko se je spremenil ,,nadkomisar" zopet v kovafia, korakal je nevoljen proti domu v svojo kovačnico.