Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA 1. JUNIJ 1975 LETO IX. ŠTEVILKA 6 POSLOVNO POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA ZA LETO 1974 KONČNI SMOTER -VEČJA PRODUKTIVNOST Na zadnji seji delavskega sveta podjetja, ta je bila 21. maja, je glavni direktor IM P Ljubljana Stanko Krumpak podal poročilo o lanskoletnem gospodarjenju IMP in o gospodarskih tokovih v prvih letošnjih mesecih. Zavoljo pomembnosti problematike to poročilo objavljamo v celoti, mednaslove pa smo pripisali v uredništvu. Krepko smo že zakoračili v novo poslovno leto. Vendar je prav, da sedaj, ko smo z lanskim povsem razčistili in ko nam ostajajo pred očmi samo resnični problemi in glavni dosežki, naredimo kratek pregled dogajanj v IMP v letu 1974. Ob tem se zavedamo, daje delitev na lansko in sedanje poslovno leto samo umetno računska, ker rabimo skupen imenovalec za primerjave dosežkov v preteklosti in nalog v prihodnosti. Še to: problematiko svoje temeljne organizacije ste že zdavnaj obravnavali v vaših samoupravnih organih , zato je na tem mestu ne bom ponavljal. Svoja izvajanja bom temeljil na dogodkih, ki zadevajo vse zaposlene v IMP. Za začetek nekaj številčnih podatkov: celotni dohodek je znašal 103 stare milijarde din (kar predstavlja povečanje za 41,5%), dohodek je znašal 36 milijard din (povečanje za 28,5 %), iz dohodka smo namenili za osebne dohodke 20,5 milijard din, za rezervni ?klad smo namenili 721 mili-'Onov din za sklad skunne porabe 2,2 milijarde din, v poslovni sklad pa 6,8 milijard din (kar je za 17 % manj kot prejšnje leto). Če pa od vlaganj v poslovni sklad odštejemo dolgoročna posojila iz našega poslovnega sklada, ki so zakonsko opredeljena (za nerazvite, za občinske in za republiške rezerve) v višini 1,7 milijard din, nam ostane na neto investicije 5,1 milijarde din. Za razširjeno reprodukcijo lahko rabimo še amortizacijo v višini 2.8 milijard din, skupaj torej 7.9 milijard din. LANI V IMP 4267 ZAPOSLENIH Ob koncu lanskega leta nas je bilo v rednem delovnem razmerju v IMP 3.588, poleg pa še 679 vajencev. Stalež ob koncu leta je torej znašal 4.267 ljudi. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega mesečno je znašal v lanskem letu 3.400 din. Ob koncu leta je znašal 3.850 din, z uveljavitvijo nagrajevanja po sistemizaciji delovnih mest pa bo sedaj že presegel CNarlalievanje na 2. stranit ..Slovenci s tem spomenikom izpolnjujemo svoj dolgoletni dolg generacijam, ki so revolucijo pripravljale in jo pripeljale do zmage, oddolžujemo se vsemu naprednemu v naši zgodovini, njenim najslavnejšim tradicijam, ki jih je v svojem revolucionarnem žaru spojila in pretalila v novo, neizbrisno zgodovinsko dejanje. S tem izpolnjujemo svoj dolg do žrtev, ki so padle v tem boju, do vseh, katerih življenje in trpljenje je vtkano v zmago revolucije in njene sadove. Ta spomenik postavljamo tudi večno živemu toku in razvoju revolucije, neizprosnemu boju za uresničevanje gesla proletarcev in njihove Internacionale: „Bili smo nič - bodimo vse“, za uresničevanje zgodovinske naloge delavskega razreda: osvoboditve dela in človeka. Spomenik revolucije v Ljubljani naj bo tudi nova in trajna priča zgodovinskega dejstva, kako propadajo nosilci imperijev in proti-ljudskega nasilja, zmaguje pa to, kar je neuničljivo - delovno ljudstvo, njegov boj, njegovo delo in ustvarjanje,“ tako je med drugim dejal predsednik predsedstva Slovenije Sergej Kraigher na osrednji proslavi osvoboditve, kije bila 10. maja v Ljubljani na Trgu revolucije. y Poslovno poročio glavnega direktorja (Nadaljevanje s 1. strani) 4.000 din. Za primerjavo navajam republiško povprečje za leto 1974, ki je znašalo v gospodarstvu 2.746 din. Za dosego prej naštetih poslovnih rezultatov smo zaposleni v IMP rabili — upravljali v letu 1974 s poprečno 42,4 milijard din kapitala, ki je bil takole naložen: v zalogah 11,1 milijard din, v terjatvah 11,6 milijard din, v zgradbah, strojih in orodjih 19,7 milijard din. Na vsako izvršeno proizvodno uro smo ustvarili 21.072 din realizacije in obratno: na vsako izgubljeno uro smo za najmanj toliko zmanjšali naše delovne rezultate. Dosežki na področju bruto akumulacije v letu 1974 in planirani poslovni uspeh za letošnje leto nam opredeljujeta naš lasten razvojni potencial v letošnjem letu. Izrazimo ga lahko s planiranimi investicijami, ki so za obratne naložbe 7,3 milijarde din, za osnovne naložbe 12,9 milijarde din, za družbeni standard 2,2 milijarde din, skupaj torej 22,4 milijarde din. 88 % vseh planiranih investicij bo realiziranih v TOZD, 12% pa predstavljajo namensko združevanje za investicije, ki so v interesu samo nekaterih TOZD oz. celotnega IMP. Zaradi večjih potreb nekaterih TOZD bodo planirane investicije lahko izvršene z internimi posojili med posameznimi TOZD v višini 1,9 milijarde din. NAJVEČJI V JUGOSLAVIJI S temi pokazatelji je IMP slej ko prej utrdil svoj položaj med sorodnimi podjetji v Jugoslaviji, po treh letih smo zopet največje tovrstno jugoslovansko podjetje. Med sploh največjimi delovnimi organizacijami pri nas pa smo bili v letu 1972 na 126. mestu, v letu 1973 na 1 lO.mestu, za lansko leto pa računamo, da smo se povzpeli okrog 80. mesta. Kljub dokaj ugodnim količinskim dosežkom pa ne moremo biti zadovoljni s kakovostjo poslovanja: s produktivnostjo dela, z uspešnostjo poslovanja, s porastom povprečnega OD, ki je v Sloveniji hitreje naraščal kot v IMP, z doseženim nivojem uveljavljanja ustavnih določb y smislu njihovega celovitega pristopa, itd. ŠE PRISOTNI NEGATIVNI TOKOVI Vzroke za relativno slabše rezultate bi razdelil na dve skupini: najprej na tiste, ki so v naši moči, ko lahko s svojimi odločitvami spremenimo negativne tokove. Sem prištevam zlasti organizacijo operativnega procesa na gradbiščih in v tovarnah; slabo kvaliteto dela v nekaterih režijskih službah zaradi slabe strokovnosti, slaba delovna disciplina, zlasti na gradbiščih, kar povzroča nesorazmerno visoko izgubo ur; neracionalno izrabo materiala izdelave, saj je zadosti, da se človek le malo ozre po delavnicah ali po gradbiščih in že se lahko prepriča o skrajno malomarnem odnosu posameznikov, ki pa pri tako velikem številu zaposlenih kot nas je, povzročajo veliko škodo; vse to in še drugi dejavniki pa seveda ne omogočajo in celo zavirajo naraščanje produktivnosti dela, kot edine in realne možnosti za boljše gosppodaijenje in s tem tudi za višje osebne dohodke in večjo socialno varnost zaposlenih. Prevelika izguba ur nastaja tudi zaradi slabe priprave in organizacije zborov delavcev. Moram pa takoj pripomniti, da smo negativne tendence opazili že v lanskem prvem polletju in smo temu ustrezno tudi ukrepali s tako imenovanimi stabilizacijskimi programi po dogajalo v IMP zadnje mese- tuacije v TOZD Projektivni posameznih TOZD. Slednje ce lanskega leta in prve me- biro s problemi in dosežki niso z enako resnostjo dojele sece letošnjega leta. Ugotovi- ostalih (tedaj) devet TOZD probleme in so bili dosežki tve in kritiko spornih dolo- in delovne organizacije kot čil v Samoupravnem spora- celote. Globoko sem prepri-zumu o združitvi v IMP, ki čan, da vse le ni tako slabo, jih je postavila Komisija za kot je skušal citirani članek pregled normativnih aktov prikazati, sicer bi verjetno delovnih organizacij na ob- doživljali usodo več drugih močju občine Ljubljana-Be- delovnih kolektivov. po III. tromesečju dokaj raz žigrad 10. oktobra 1974, smo razumeli kot konstruktivno in jo zato tudi po premisleku sprejeli. Dejansko je bila potrebna ponovna opre- Sencah Stanko Krumpak, glavni direktor IMP nobena skrivnost, daje de- vsem pavšalno izrečene in jfa do9"os9 Z nedelom;z heleiši konec note.mil TOZD _ demagosk.m. bližnjicam., ki belejši konec potegnil TOZD Projektivni biro, čigar delovni rezultati zaostajajo tudi v letošnjih prvih mesecih. KONSTRUKTIVNA KRITIKA Dovolite, da nekaj besed namenim tistemu, kar se je zapisane trditve, zlasti pa sam pristop k razreševanju, Id je skušal razvrednotiti naša dosedanja — in povsem negirajo voljo delovnih ljudi, ne moremo razvijati samoupravnih odnosov. Brez dela ne more biti samoupravnih IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4795 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: inž. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS. št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. DELO - OSNOVA SAMOUPRAVLJANJA Toliko o negativnih ten-poglejmo še drugo delitev nekatenh ključnih ,at med£lje6 { 28 letih ob. vsebinskih rešitev, ki pa v £oja sm0 ^ razvili ^ majh. času nastajanja sporazuma Ja obrt a djetja ,0. 96sen 1972, spomlad 1973) kafnega pomena do največje-se niso bde dosledno norma- ga jugoslovanskega podjetja tivno urejene. Pri tem nas je y stroki. Naš razvoj je voddo spoznanje, daje Usta- vseskozj done, na hstnih va iz leta 1974 ne samo naj- sdab p0daijeno nam ni bilo višji normativni akt nase njčesar, naovne .fupn°stJ Je delavski svet. Zato lahko .rSote! povem: g„- sečju. Vzrok za to pa leži v pod naslovom ..Zunanji po- jP°dupenJt nesorazmerno intenzivnem ^gj majejo notranje odno- d"Jfb' in obsežnem vmešavanju ob- (jn dejansko so jih zrna- tU£9 ^ ltl?na ?a, fa,.-*e P°’ činskih dejavnikov v naše in- jali) Objektivno gledanje na sta 3 _v nasem kolektivu ne teme probleme. Pri tem ni probleme so motile pred- P0^3 . ~Pr3vlJal dobronamerna - prizadeva- jc in samoupravljanja, nja pri uveljavljanju ustavnih i>oenostavljeno bi lahko določb, po drugi stran, pa reklj da smo se na življenje probleme posploševati ob y smislu določb Utave koli-, hkratnem mešanju nastale si- kor toliko >>navadili“. 0d tod tudi pojmovanje, da je število TOZD, kije ustrezalo včerajšnjim razmeram, danes lahko neustrezno. To pomeni, da enkratna pravno formalna ureditev z razvojem ne ustreza več, če hočemo zagotoviti nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v delovnem procesu. Samo to je realna KONČNI SMOTER - VEČJA PRODUKTIVNOST pot, da čim večjemu številu zaposlenih približamo proces gospodarjenja. Tako je od 8 TOZD, ki so podpisale samoupravni sporazum o združitvi v IMP 19. julija 1973, narastlo njihovo število na sedanjih 13 TOZD: najprej so se v TOZD organizirali delavci v Projektivnem biroju in Zastopstvu. Nato ' se je TOZD OVK zaradi razvitosti proizvodnih odnosov reorganiziral v dve TOZD, z novim letom se v našo delovno skupnost vključil kolektiv SKIP-a, v lastni sredi pa smo združili dejavnosti posebnega namena v TOZD Družbeni standard. PODJETNIŠKI CENTRALIZEM ŠE PRISOTEN Ob tej priliki moram ponovno opozoriti na tisto, kar sem že lansko leto ob enaki priliki: v nekaterih TOZD se kaže še naprej (ne samo r začetni fazi), da je preživeli podjetniški centralizem zdrsnil samo za eno stopnico nižje in tam bi hotele prevzeti oblast nad delovnim človekom tiste sile, ki jim ni mar za neka temeljna pravila lepega političnega vedenja, za demokratična razmerja, ki naj bi veljala med delavci in njihovimi delegati, organi in organizmi, zato da bi zmeraj vsi vedeli, zakaj pravzaprav gre. Problem povzročajo tiste sile, ki si skušajo kovati iz naslova svojega delovnega mesta ali celo zlorabe zaupane jim politične funkcije v osebne cilje, iz informacij, kijih imajo, privilegije, ali si zidati trdnjave moči. Take lahko enostavno označimo za oblastnike, pa naj mislijo o sebi kar hočejo. Take težnje so največkrat pristone tam, kjer si ljudje iz različnih sredin podajajo roke, ne zato, da bi kako stvar s skupnimi močmi razrešili, ampak zato, da bi razdelili in učvrstili svojo oblast. Pravim pa takole: če kdo nima od kod drugod črpati svoje družbene veljave, mu tudi ta rudnik dolgo ne pomaga. DOGOVARJANJE IN SPORAZUMEVANJE Drugače povedano: ali bomo posamične ali skupne težave, zlasti pa skupne, razreševali predvsem z dogovar- janjem, sporazumevanjem s nja odločilno opredeljujejo ni pomen (prenos, razširitev To ne pomeni nič druge- skupnimi prizadevanji, na te- stopnjo povezanosti in in medsebojno oplemenite- ga kot krčevit napor za uve- melju nekakih načel, nekake usklajenosti gospodarskega nje z najboljšimi načini dela (javljanje najbolj vsakdanjih, politike? Ali bomo znali sistema in razvojne politike, pri vseh, poenotenje in raz- najbolj normalnih reči na spoštovati interese drugih, čiščenje tehnoloških postop- svetu: Troši, kolikor premo- da bi tudi drugi spoštovali IMP NOSILEC kov montažnih storitev, pro- reš. Uveljavi se doma, če se naše, ne da bi se pri tem ZDRUŽEVANJA jektiranja in delavniške pred- hočeš uveljaviti v svetu, in spuščali v mešetarstvo na ra- Poleti 1974 smo v IMP priprave, speljava tehnične narobe. Ne pozabljaj na čun in v imenu delovnih izdelali tudi elaborat za in te- delitve dela in zato višja pro- jutri! ljudi? Ali se bomo znali zla- gracijske procese v dejavno- duktivnost dela). Kot rezul- sti zdaj, ko bodo spet na sy montaže notranjih insta- tat je bil IMP postavljen za Vsi skupaj se moramo po dnevnem redu razprave o [acjj v spremljajočo indu- nosilca integracijskih proce- svojih močeh boriti za uve- razvojnem planu 1976 - strijo. Predložili smo ga CK sov v svoji stroki, v Ljubljani ljavitev novega načina nagra-1980, sporazumeti tudi o zkS, MK ZKS in GZS. V pa je med drugim imenovan jevanja. Preizkusimo ga, ker tem, kaj naj bi vzajemno in v elaboratu smo predstavili za nosilca družbenoekonom- pomeni bistven nov pristop skupno korist preložili na boljše čase? In naprej: ali se bomo posluževali pretenj, izsiljevanj, preklicev? Ali bomo ravnali z določbami našega samoupravnega sporazuma o združitvi v IMP kot z elastiko, ko jemlješ tisto, ki ti je pač bolj pri roki? Seveda je to tudi sredstvo, ki je udomačeno in preizkušeno, zadnje čase pri tem pozabljajo, da so bodala, brušena na obe strani. Zdaj oplazijo tega, zdaj onega, po navadi pa vse skupaj, skupnost pa utegnejo bolj razdirati kot utrjevati. Vedeti je treba tole: če smo z novim samoupravnim mehanizmom dobili varstvo pred možnim nasiljem, smo si z njim naložili tudi velikansko odgovornost. Gremo naprej. V zadnji pomladi 1973 smo v IMP zastavili delo na izdelavi srednjeročnega plana 1974—78. To delo smo zaključili v juliju 1974. Plani so bili z večjo ali manjšo skrbnostjo izdelani za vse TOZD. Kot taki so predstavljali solidno štartno osnovo za vključitev v družbeni plan SR Slovenije 1976—1980. Koncepti teh dokumentov so bili poslani republiškemu Zavodu za planiranje in sedaj pričakujemo odgovor na delovni material. Potem bomo organizirali javno razpra- Dne 30. maja so v Ivančni gorici slovesno odprli novo livarno nodulame litine. Takole pa je prvič pritekla žareča litina iz nove peči. Več o tem v prihodnji številki IMP Glasnika. skega razvoja. Oboje pomeni pri vrednotenju dela in ga izredno družbeno priznanje izpopolnjujemo povsod tam, našim dosedanjim delovnim kjer kaže slabosti. Vplivajmo rezultatom. ODPIRANJE, ISKANJE SODELOVANJE na izboljšanje delovne discipline, organizacije dela in učinkovitosti poslovanja. Vsakodnevno skrbeti za dvig Ob koncu želim povedati ravni samoupravnih proiz-tole: dosedanjo prakso zapi- vodnih odnosov. Končni ranja TOZD ali tudi IMP in smoter vseh naših prizade-vo o srednjeročnem progra- dosedanji razvoj in dosežke zato ustvarjanje konfliktov vanj pa mora biti dviganje mu vsake TOZD, ki bo po-" IMP v celoti in preračunano do drugih bo treba zame- produktivnosti dela. stal vodilo delovnemu kolek- na 1 zaposlenega, zakaj' njati z odpiranjem in iška- Tovariši! Dovolite, da se tivu za prihodnjih pet let in predlagamo integracijski njem sporazumnih rešitev, preko vas zahvalim vsem tiki mora prispevati k boljšim proces (zaradi zlorab na Poleg tekmovanja je potreb- stim članom kolektiva IMP, delovnim rezultatom in večji področju nagrajevanja, žara- no tudi sodelovanje. ki so z dosedanjim delom skladnosti družbeno-eko- di različne tehnologije pro- V svojih TOZD se borite, izkazali visoko delovno za-nomskega razvoja v Sloveniji jektiranja, zaradi odnosov z da bi se vsaj odslej še tako vest in čut solidarnosti za in naprej Jugoslaviji. Tti bi gradbeniki, zaradi socialne dokazane potrebe zmeraj in razreševanje skupnih proble-konkretno pomenilo uveljav- varnosti zaposlenih, zaradi obvezno srečevale z danimi mov. Vam pa želim tudi v ljanje ustavne določbe o nujnosti izobraževanja, žara- možnostmi in mejami, da bi prihodnje uspešno delo v združevanju dela in sredstev, di odprave razdrobljenosti se nemogoče (nepokrita po- okviru tega najvišjega foru-Saj je povsem očividno, da kapacitet) in kaj pričakuje- trošnja) ne moglo uveljaviti ma IMP, ki bistveno vpliva odnosi med razširjeno repro- mo od uspešne integracije samo zato, ker ga je kdor na rast in razvoj naše organi-dukcijo in sistemom planira- podjetij, ki so presegle lokal- koli priporočil „politično“. zacije združenega dela. Učenci v gospodarstvu — osnova za kadrovanje lahko sprejel vse naše učence. Zato mora še veliko število učencev stanovati v raznih domovih po Ljubljani. Nekateri od teh domov jemljejo naše učence resnično kot gojence domov in z njimi tudi primerno delajo, nekaterim pa, žal, služijo samo kot kritje kapacitet doma in ne veliko več. IMP Ljubljana ima vsako leto v učnem razmerju veliko število učencev (približno 700), in to število se iz leta v leto veča. Obenem pa se s tem pojavlja tudi vsako leto več vprašanj in problemov z učenci, ki jih moramo reševati v tistih TOZD, ki imajo učence. Kot drugi splet vprašanj in problemov, ki jih opažamo pri Ugotovili smo, da je v podjetju vsako leto sprejetih več učencev v učno razmerje. Vprašanje, ki ob tem nastaja, pa je, ali nam to povečano število učencev daje tudi odgovarjajoče število ljudi s končano šolo. Zdi se mi, da ne oziroma premilo. Če bi hoteli problem pogledati še z druge plati, lahko ugotovimo, da TOZD namenjajo precejšnja sredstva za izobraževanje učencev, njihovo vzdrževanje v domovih in njihove nagrade. Res je, da del teh sredstev učenci sami doprinesejo TOZD s svojim delom pri praktičnem pouku na gradbiščih in tovarnah, toda ta del bi bil precej premajhen za kritje vseh stroškov. Če bi računali poprečne stroške za vsakega učenca, bi prišli do približnega zneska 15.000,00 din na leto. Toda pustimo denar, ker ga v tem primeru ne obravnavamo kot bistvo vsega problema, čeprav se bomo tudi pri takšnih vprašanjih morali pričeti obnašati kot dobri gospodarji, seveda ne na škodo ljudi, še posebno pa ne mladih. LE 30 % UČENCEV KONČA ŠOLANJE Podatki, Id jih imamo na razpolago, nam kažejo, da smo v zadnjih treh letih dobivali komaj 30 do 35 % učencev, ki so uspešno končali šolanje. To pa je podatek, ki nam kaže, da imamo tukaj velike rezerve delovne sile in ta podatek nam daje misliti še o eni stvari, in sicer, kaj je s tistimi učenci, ki šole niso dokončali. Nekateri jo sicer še končajo v podaljšanem učnem roku. Kaj pa je s tistimi, ki na tej poti odpadejo, kam so šli in kam bodo šli, ali je bilo res potrebno, da so se že leto, dve ali pa še več učili pri nas? To je splet problemov in vprašanj, ki jih ni lahko rešiti, reševati pa jih bomo morali! Boh bomo na tem področju uspešni* manj kadrovskih težav bodo imele TOZD, manj bo naša družba imela ljudi, za katere je vprašanje, kaj bodo delali in kako jih naj zaposlimo. IZBIRA OB VPISU Vršiti bi morah pravilno izbiro med učenci in ne vzeti vseh prijavljenih, saj smo že prej ugotovili, da od tega nima nihče koristi, niti podjetje, še manj pa učenec. Kljub temu, da je iz'leta v leto vprašanje, ah bomo dobih predvideno število učencev, bi ob vpisu morali vršiti izbiro, kajti končni rezultat bi mogoče kljub manjšemu številu učencev, spejetih v uk, bil enak ah pa še boljši. To izbiro nam priporočajo tudi šole, ker imajo potem tudi na šoli slabe učne uspehe in to zaradi prenizke stopnje osnovnošolskega znanja. Sedaj imamo ravno še to h ko časa, da lahko pred sprejemanjem novih učencih, je ta, da so pri praktič- ljavci in upravljavci naših TOZD, nem pouku premalo usmerjeni predvsem pa dobri ljudje. Po na resnično praktični pouk, dolgem času so v začetku letoš-ampak da nam dostikrat služijo njega šolskega leta 1974/75 kot pomožna delovna sila in jih uvedli v naše šole predmet OSM porabimo tudi za takšna dela, ki (osnove samoupravljanja in mar-bi jih včasih lahko opravil kdo ksizma), za katerega mislimo, da drug, pa je zaradi zastarele misel- bo dal mladim ljudem tisto nos ti tukaj vajenec in h ajdi ta osnovno znanje in temelje, na naj gre. Velikokrat izkoriščajo katerih bodo lahko naprej razvi-tudi učenci sami, ki so premalo j ali svoje samoupravno izobraže-zainteresirani za to, da bi se vanje in delovanje, naučili vsega tistega, kar se pri takšnem podjetju, kot je IMP, lahko nauče. Delno nam vso to sliko o učenju praktičnega pouka kvari tudi peščica slabih in neodgovornih učencev, ki s svojim slabim odnosom in nedisciplino pri delu mečejo slabo luč tudi na ostale učence. Problem praktičnega pouka bomo rešili na ta način, da bomo zaposlili inštruktorje praktičnega pouka, ki morajo imeti tudi pedagoško znanje in bodo le-ti delali z učenci in jih pri izvajanju praktičnih nalog bolj nadzorovali, kot jih zaradi prezaposlenosti današnji vodilni monterji. tudi sproti kontrolirali vodenje, delavniških dnevnikov. Pri tem, ko skrbimo za to, da se bo učenec uspešno izučil za poklic, ne smemo mimo tega, da mora podjetje prispevati svoj delež k izobraževanju in usmerjanju naših učencev k temu, da . bodo postali dobri samouprav- tu mislim predvsem na kadro- jih naše podjetje in posamez- VKUUČEVANJE V D PO Zelo pomembno za učence in za TOZD pa je vključevanje učencev v družbenopolitične organizacije. Pomembno zato, ker so učenci osnova za kadre, manje učencev v ZK je bila do sedaj bolj redka praksa na IMP, toda tudi tukaj se že kažejo rezultati bolj načrtnega dela z učenci, saj smo samo v OOZK Elektromontaža v lanskem letu sprejeli v članstvo ZKS pet učencev. Prvi rezultati so torej že tu, naša naloga pa je, da gremo po tej poti naprej. S tem člankom sem hotel opozoriti na nekatera vprašanja, ki so povezana z vzgojo in izobraževanjem učencev, kakor tudi prikazati nekatere uspešne rešitve teh i. St« vprašanj. Število učencev, ki vanje v Zvezo sociahstične mladine Slovenije. Družbenopolitične organizacije pa morajo tudi več narediti za pridobivanje učencev v svoje članstvo, še posebno pa se bodo morale angažirati za družbenopolitčno izobraževanje. Prepričan sem, da bi se veliko več učencev vključevalo v delo družbenopolitičnih organizacij, če bi delo organizacij bolj poznali, kakor tudi način vključevanja v organizacije. Smatram, da bi morali učence že prvi dan ob sprejemu v učno razmerje seznaniti, katere družbenopoli- VELIK POMEN DOMOV Veliko vlogo pri vzgoji naših tične organizacije v TOZD dclu- učencev imajo tudi dijaški do- jejo, kdo so njeni predstavniki, movi, v katerih lahko učenci zaželeno bi bilo, da so predstav- uveljavljajo svoje želje in hotenja niki navzoči in na kakšen način v interesnih dejavnostih, kot so se lahko učenci v organizacijo šport, kultura itd. Lahko rečem, vključijo. Pri vključevanju učen- da imajo to najbolje urejeno v cev v delo D PO mora glavno Dijaškem domu IMP v Domža- vlogo odigrati ZSMS, kjer naj se lah, kjer so v zadnjem času zelo učenci seznanjajo z osnovami veliko naredili na tem področju, družbenopolitičnega dela, od tu upoštevali pa so tudi želje in pa bi jih kadrovali naprej v sindi- potrebe podjetja oziroma kat in ZK. Učenci, ki se želijo , TOZD. Zato mislim, da je bila vključiti v delo OO ZSMS, mezelo koristna priključitev Dija- rajo izpolniti posebno pristopno Inštruktorji bodo tudi lažje ugo- škega doma Domžale k IMP, kar izjavo in s tem postanejo člani tavljali, ali je učenec pri svojem bi nam verjetno najlažje in naj- ZSMS. Vsak učenec se lahko praktičnem pouku predelal vse bolj osebno prizadeto potrdili vključi tudi v sindikat, kar do tiste naloge, ki bi jih po progra- naši učenci, ki so v domu v sedaj ni bila praksa, toda tudi mu za določen poklic moral Domžalah, žal pa ima dom še tukaj mora izraziti željo za sprc- uspešno opraviti, lahko pa bodo premajhne kapacitete, da bi jem v članstvo sindikata. Spreje-1 ni TOZD imajo, nam tudi nalaga, da se o teh vprašanjih temeljito pogovorimo in jih tudi čimbolj uspešno rešujemo. CIRIL KURENT Delavci, organi, vodje služb, vabite nas, poročali bomo o vas Pred kratkim je TOZD TRAA dobila nove prostore za operativno pripravo dela serijske in individualne proizvodnje ter tehnološki,oddelek Večletna potreba povečanja prostorov za operativne službe TRAA se je uresnčila z nadzidavo obstoječe menze, umivalnice in sanitarij. Nove prostore bodo zasedale operativna priprava dela serijske in individualne proizvodnje ter tehnološki oddelek. Z omenjeno gradnjo smo rešili prostorski problem omenjenih služb ter jih v največji možni meri približali proizvodnim oddelkom z močno skrajšanimi komunikacijami. Novi prostori bodo Gradnja nadzidave operativnih prostorov TRAA končana odgovarjali tudi pri nadaljnjem večanju tovarne v naslednjem srednjeročnem obdobju. S preselitvijo sproščamo prostore v stari stavbi za boljše organiziranje nabave in prodaje ter razgovore s strankami. Istočasno s preselitvijo uvajamo nekatere organizacijske spremembe s tem, da bomo ločili operativno pripravo dela v operativno pripravo serijske proizvodnje in operativno pripravo individualne proizvodnje. To spremembo nam narekuje močan porast individualne proizvodnje, predvsem na področju izmenjevalcev toplote sistema Schiff in Steni in so priprave za izdelavo prototipov v končni fazi. Istočasno z nadzidavo smo posodobili prostore jedilnice, garderobe, umivalnice in sanitarije, v anexu pa zgradili povsem na novo ženske garderobe z vsemi spremljajočimi prostori in instalacijami. Upamo, da bodo uporabniki teh prostorov znali ceniti to pridobitev s primemo uporabo opreme in inventarja. Zavedati se moramo, da je sredstva za gradnjo zaslužil celoten kolektiv TRAA in nam ne sme biti vseeno, da imajo nekateri člani kolektiva kot do sedaj neprimeren odnos do prostorov in opreme ter je pisanje po stenah, lomljenje baterij, ogledal, onesnaženje sanitarij in podobno, nekulturno. A. P. Dostojno smo proslavili 30-letnico osvoboditve Tako danes naši delovni ljudje hoda nam je veliko pomagal tudi žive dostojno življenje z vsemi tov. ravnatelj, pravicami, ki gredo svobodnemu Ker ima dom v programu svo-človcku. jega vzgojnega dela vključeno Borba, v kateri je žrtvovalo tudi povezovanje z okoljem, smo svoja dragocena življenja povabili k sodelovanju več dom-1,700.000 najboljših sinov in žalskih množičnih organizacij in hčera Jugoslavije, nam je pri- šol. Vsi tovariši vzgojitelji pa nesla najveličastnejšo zmago in smo imeli v svoih skupinah tudi najdragocenejšo pridobitev: svo- vzgojno uro, posvečeno jubilejni bodo. obletnici. Gojenci naj bi poleg Ko v mislih obujamo spomine najvažnejših zgodovinskih po-na krvave vojne dni, sc s spošto- datkov spoznali, koliko ljubezni Vanjem klanjamo spominu pad- in skrbi jim posveča vsak dan lih in jim obljubljamo, da jih nikoli ne bomo pozabili. DD DOMŽALE ORGANIZATOR PROSLAVE Prav zaradi tega, da bi mladina, ki nam je zaupana v varstvo, bolj doumela pomen dneva zmage in Titovega rojstnega dne, nas je ravnatelj Peter Košir na eni izmed sej vzgojiteljskega zbora vzpodbudil k temu, da bi Dijaški dom Domžale organiziral svečano proslavo, združeno s pohodom naših gojencev v Spodnji Rudnik blizu Radomelj. V tem prelepem kraju je namreč sredi cvetočih travnikov spomenik padlim borcem NOB, ki so po zaslugi domačih izdajalcev izgubili svoja mlada življenja tik pred osvoboditvijo 1945. leta. Vsak izmed tovarišev vzgoji- naša družba, kako skrbi za njihovo vzgojo in izobrazbo, v želji, da bi iz njih postali državljani, ki bodo vredni in sposobni prevzeti v svoje roke bogato dediščino borbenih generacij. POHOD -SEDEM ENOT Zavedali naj bi se, kaj pomeni za vse nas socialistična Jugoslavija, kaj nam pomeni njen predsednik Tito in kaj nam pomeni življenje v miru ter blagostanju. Na predvečer praznovanja so si učenci z velikim zanimanjem ogledali celovečerni Folklorna skupina TSUGŠ je zaplesala splet plesov Bele krajine Učenci dijaškega doma Domžale so pripravili v kulturnem sporedu zborno deklamacijo ,,Naš pohod “ cev Dijaškega doma, PKUGŠ in TSUGŠ proti Sp. Rudniku. Formiranih je bilo 7 pohodnih enot. Čete so vodili komandirji iz vrst učencev, vzgojitelji in rezervni oficirji. Kolona z zastavami in transparenti se je v spremstvu harmonikarjev disciplinirano pomikala skozi Domžale. Vir in Radomlje do cilja. UCenci so prepevali partizanske pesmi in Maj je mesec cvetja in veselja, pa tudi mesec, ko praznuje naša domovina več pomembnih praznikov: od mednarodnega dneva dela, preko dneva zmage in dneva mladosti. Letos smo se na praznovanje še posebej pripravljali, saj mineva 30 let od takrat, ko so jugoslovanski narodi po štiriletnem nečloveškem trpljenju prvič svobodno zadihali in dokončno pregnali fašistične sovražnike iz naše zemlje. 30 let, odkar v svobodi gradimo socialistično domovino, deželo srečnih delovnih ljudi in ponosnih državljanov, ki sami odločajo o svoji usodi in napredku, je sorazmerno kratka doba, a za nas plodna in bogata. Pod Titovim vodstvom smo v času obnove in izgradnje domovine segli po krampih in lopatah ter se z vso vnemo lotili dela, kot smo se znali med vojno boriti hrabro in odločno. Na gospodarskem področju teljev je bil zadolžen za dolo-smo dosegli zavidljive uspehe, ki čeno nalogo. Z vso vnemo in od-so plod naših delavcev proiz- govornostjo smo še lotili dela. vajalcev in samoupravljalcev. Pri organizaciji proslave in po- jugoslovanski film Kozara. Naš domski praznik se je razlikoval od ostalih dni tudi po spremenjenem dnevnem redu. Že zgodaj zjutraj je sonce vrglo iz postelj tudi največje zaspance. Na igrišču pred domom je bilo zelo živahno, saj so se tam zbrali takoj po zajtrku vsi udeleženci pohoda. Ko so sc postrojih v čete, je odšla dolga kolona učen- kljub 15 km pešačenja ter vroči sončni pripeki niso omagali. Pred spomenikom v Sp. Rudniku so nas že pričakali gostje, ki smo jih povabili na proslavo. Med njimi so bili direktor IM P, Stanko Krumpak, sekretar sveta ZK Pavle Avžlahar, direktor splošne in kadrovske službe Anton Križan, direktor naše TOZD Stanc Potokar, Franc Lo-patič, tov. Pahorjeva in drugi. Prisotni so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Domžal s predsednikom občine na čelu. Vsi so pokazali za naš pohod in kulturni program veliko zanimanje. BOGAT KULTURNI PROGRAM Ko se je na cilju zbralo čez 400 udeležencev pohoda, je Peter Košir pozdravil goste in zbrano mladino, nakar so trije predstavniki dijaške samouprave položili venec k spomeniku padlih. Po enominutnem molku je imel slavnostni govor predsednik skupščine Občine Domžale, Jernej Lenič. Spregovoril je o pomenu dneva zmage in o nesrečni usodi padlih partizanov ter pozval mladino, naj čuva pridobitve NOB. „Spomine na partizanske dni“ so izvajali harmonikarji DKPD Svoboda iz Mengša. Sledila je zborna deklamacija učencev Dijaškega doma ,,Naš pohod". Pevski zbor OŠ Venclja Perka je zapel ..Splet partizanskih pesmi", folklorna skupina TSUGŠ pa je zaplesala „Sget plesov Bela krajina". Čudovito vreme, prelepa oko- Takšna je bila naša kolona, formirana v sedem pohodnih enot, ko smo s harmoniko, zastavami in pesmimi korakali skozi Domžale, Vir in Radomlje lica, brezhibna organizacija pohoda in pester kulturni program ter obisk dragih gostov so pripomogli k še bolj prazničnemu vzdušju. Na nekdanje vojne grozote pa nas je spomnil le pogled na 26 imen, vklesanih v spomenik in zvoki partizanskih pesmi, ki so se razlegali daleč naokoli. Čeprav nekoliko utrujeni, a vseeno zadovoljni in notranje bogatejši, so sc mladinci in mladinke po končani proslavi pod vodstvom svojih vzgojiteljev napotili v bližnji gozd, kjer jim je naša kuhinja pripravila dobro malico. Ko smo se okrepčali in odpočili v senci košatih dreves, ki so pred 30 leti nudila varno zavetje partizanskim borcem, smo sc postrojih in odkorakali proti domu. Domski dan smo zaključili ob tabornem ognju in z otvoritvijo razstave ročnih del v dislocirani enoti Groblje. 24. maja pa se bodo naši učenci udeležili športnih iger v Ljubljani in nastopili na proslavi dneva mladosti v domžalski hali. V lep pomladni večer pa je tistega dne še dolgo odmevala pesem: „Lepo je v naši domovini biti mlad, v deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat. In svetlo sonce že nas greje, mladini cvete zdaj pomlad. Lepo je v naši domovini biti mlad. “ GABRIJELA KOVAČ S POSVETOVANJA UREDNIKOV GLASIL OZD Obveščanje — dejavnost posebnega družbenega pomena Od 28. do 30. aprila je bilo v Piranu posvetovanje odgovornih urednikov in organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah. Tema posvetovanja je bila »Glasilo delovne skupnosti v medsebojnem obveščanju na delegatskih osnovah" in udeleženci posvetovanja so sklenili predlagati republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije nekatere sklepe, ki naj pomagajo uresničiti sklepe 8. kongresa slovenskih sindikatov. Tako so na tem posvetovanju ugotovili, da so uredniki glasil zdmženega dela in organizatorji obveščanja v združenem delu še vedno deležni premajhne pomoči in razumevanja tistih kadrov, katerih narava dela je tudi obveščati. Zavedati se je namreč treba, da izhaja v naši republiki skoraj 400 glasil delovnih skupnosti in okoli 200 biltenov s povprečno mesečno naklado 660.000 izvodov, kar kaže, kolikšen pomen daje družba temu delu našega celovitega družbenega informacijskega sistema. Zato so udeleženci posvetovanja zahtevali, da se jim v organizacijah, kjer uresničujejo te svoje odgovorne naloge, omogoči in zagotovi stalen dostop do vseh prvobitnih informacij, ki so kakorkoli pomembne za delavčev položaj v združenem delu. Pri tem naj svoj delež nalog opravijo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije in individualni ter kolegijski poslovodni organi v OZD. SINDIKAT - OSNOVA OBVEŠČANJA Po mnenju udeležencev posvetovanja je samoupravna delovna skupina najbolj neposredna oblika odločanja delavcev v združenem delu, zato morajo sindikati storiti vse, da se sindikalne skupine zavzemajo za njihovo ustanovitev oziroma njihov nadaljnji razvoj. S takšno organizacijsko obliko je\ delavcem omogočeno sprotno medsebojno obveščanje, usklajevanje različnih interesov in zavzemanje stališč do predlaganih samoupravnih odločitev. Zato bi morali vodje samoupravnih delovnih skupin in sindikalne poverjenike usposobiti za pripravljanje in vodenje sestankov in da glasila in bilteni v združenem delu ter drugi načini obveščanja predvsem zagotavljajo razumljive in pravočasne informacije za delovanje samoupravnih delovnih skupin in sindikalnih skupin. Prejšnji mesec so bile po vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela proslave 30-lctnice osvoboditve. Med prvimi je bila tudi proslava, ki so jo prijavili v TOZD Projektivni biro in na kateri so s pridnim programom sodelovali učenci osnovne šole -ana Jarca iz Ljubljane, udeležili pa so se je tudi ..tavniki družbenopolitičnega življenja občine ubljana-Bežigrad POLEG ČASOPISA ŠE BILTEN Na omenjenem posvetovanju v Piranu so uredniki KAKO Sl PONEKOD PREDSTAVLJAJO OBVEŠČANJE SEJ A K0LE6.UA NOVINFMOEM VSTOP PfcEPOVEDRN glasil delovnih skupnosti ugotovili, da se je zadnje čase v medsebojnem obveščanju v združenem delu poleg glasila delovne skupnosti uveljavil kot najbolj učinkovit način obveščanja informativni bilten. Zato so predlagali, da bi v vsaki TOZD zagotovili organizacijske, kadrovske in materialne možnosti za sprotno izdajanje takšnega biltena in NOVOSTI IZ IZVOZNE SLUŽBE IMP SPET NOVA DELA V NDR V eni prejšnjih številk našega glasila smo že pisali, da bo naše podjetje letos delalo na kotlarni v Erfurtu v Nemški demokratični republiki. Dela potekajo tako v strokovnem kot terminskem pogledu v obojestranskem zadovoljstvu. Pred dnevi pa smo od direktorja službe za dela v inozemstvu in blagovni izvoz ing. Jožeta Nagliča izvedeli, da je IMP sklenilo pogodbo za nova dela v Nemški demokratični republiki. Gre za železarski kombinat Eisenhuettenstadt, kjer bodo naši monterji začeli oktobra letos izvajati toplotne, klimatske in elektroinstalacije v skupni vrednosti 28 milijonov dinarjev. Dela naj bi zaključili marca prihodnje leto. Po mnenju inženirja Jožeta Nagliča je ta pogodba za naše podjetje pomembna zato, ker smo v močni konkurenci uspeli s svojo ponudbo in nam naše sodelovanje v nemškem železarskem kombinatu omogoča stalno in večletno dejavnost v Nemški demokratični republiki. OPREMA NAJVEČJE STAVBE V BERLINU Poleg tega bo naše podjetje skupaj z znano tvrdko LTG sodelovalo pri montaži klimatskih naprav v vzhodnem Berlinu, in sicer na stavbi ,,Palast der Republik", kije ocenjena kot ena največjih stavb v NDR. Omenimo naj, da bo imela ta stavba poleg dvorane za velika državniška zasedanja tudi dvorano za 6.000 ljudi in najmodernejši oder. Ta dela bodo izvajali monterji TOZD Klima. Po mnenju direktorja inženirja Jožeta Nagliča so velike možnosti IMP v skupnem nastopu zahodnoevropskih in socialističnih držav v deželah tretjega sveta. Naše podjetje pa se pripravlja tudi na prodor na sovjetsko tržišče in prihodnje leto bomo sodelovali na veliki tehnični razstavi v Moskvi in Kijevu, kjer bomo predstavili naše izdelke. nja velja omeniti tudi naslednjega: »Uredniki glasil združenega dela in organizatorji obveščanja delavcev v združenem delu se zavedamo dav ustreznih samoupravnih svoj® P0,ne odgovornost, v vrednotenje našega dela v aktih določijo, da morajo vsebinskem načrtovanju m dejavnost,h javnega obve-biti v biltenu objavljeni obiranju informacij za med- scanja. Zavzemamo se tudi predlogi vseh odločitev orga- seboJnoobvcsc^edelavccv za ^oblikovanje predloga nov samoupravljanja z ute- l združenem delu, za ra,- ustreznega samoupravnega meljitvami in v alternativah, hovo objektivnost celo- sporazuma temeljnih m dru-skrajšana gradiva za delega- v,tos,t: Pravočasnost m ra- gih organizacij združenega cije občinskega zbora zdru- ™mlj,vost m za organizacijo dela o nagrajevanju delavcev, ženeea dela in skunščine sa sistema medsebojnega obve- kr delajo na področju ob-moupravnih interesnih skup- s,čania delavcev v združenem veščanja v združenem delu, nosti ter gradiva sindikata za delu na delegatskih osnovah, ki naj bi ga sindikati obrav- 5iS£*$£Ker koi’ravlroh deiavnosl "*;?! in.ponudili v 3 6 1 posebnega družbenega po- Udeleženci posvetovanja mena in odgovaijamo poza- - uredniki glasil in organi-PRAVILNO VREDNOTENJE konu o javnem obveščanju zatoiji obveščanja v zdru-UREDNIKOVEGA DELA svoje delo in delovanje ženem delu — so se zavzeli Izmed sklepov posvetova- neposredno organom samo- tudi za to, daje treba vsem upravljanja, ki ustanavljajo kadrom, ki delajo v tej de-dejavnosti za medsebojno javnosti družbenega pomena obveščanje, pričakujemo omogočiti nadaljnje izobra-tudi, da bo to tudi vplivalo ževanje in usposabljanje ob na bolj ustreza o in pravično delu. V. G. Vselitev v novo stanovanje je kajpak treba „proslaviti“ s skupinskim Slavka Fridl iz TOZD TRAA „preizkuša“ novo stanovanje posnetkom PRAZNOVANJE 1. MAJA V NOVIH STANOVANJIH Po uspešno zaključeni akciji za zbiranje sredstev za nakup stanovanj socialno šibkim delavcem pri podjetju, so se prvi člani kolektiva začeli vseljevati v nova stanovanja aprila letos. Po vselitvi smo srečnim družinam zastavili nekaj vprašanj kot so: kako ste dočakali ta veseli dan vselitve, kako ste praznovali praznik dela in kako se počutite v novih stanovanjskih prostorih. Delavci iz TOZD TRAA - Slavka Fridl, priučeni ličar, Ana Končan, snažilka in Boris Gregl ter Franc Katona so na vprašanja dali naslednje odgovore: Do sedaj smo živeli v starih podnajemniških stanovanjih in smo bili ob podelitvi ključa in prevzemu stanovanja veseli, pa tudi presenečeni. Skoraj ne bi vetjeli, da je vselitev v nova stanovanja že tu. Seveda je tudi praznovanje praznika dela bilo več kot uspešno in ne kot do sedaj. Po uspešni proslavi smo še nadaljevali doma s praznovanjem. Največ veselja je pri otrocih, ki se kar ne morejo navaditi iz prejšnjih majhnih sobic na kompletno stanovanje. Na splošno smo tudi sami navdušeni nad novim stanovanjskim okoljem. Vendar pa še ne vemo, kako bo glede najemnine in nadaljnega vzdrževanja stanovanj. O tem bom o verjetno seznanjeni kasneje. r. j}. OBVESTILO VSEM DOPUSTNIKOM Predsezona podaljšana do 1. julija Svet OE TOZD Družbeni standard je 13.maja sklenil podaljšati predsezono v počitniških domovih našega podjetja do 1. julija. Ker je v zadnji izmeni junijske predsezone še dovolj prostih mest in ker so zlasti izmene konec julija in v sredini avgusta prezasedene, vas prosimo, da se odločite za dopust v predsezoni. Poleg tega vas obveščamo, da se bodo vse izmene začele dan kasneje za voljo voznega reda avtobusa (velja za Lošinj). r \ Rešitev prvomajske nagradne križanke Do predpisanega roka smo v uredništvo dobiH 20 rešitev prvomajske nagradne križanke -12 rešitev je bilo nepravilnih, 8 reševalcev pa je križanko uspešno rešilo. Preden vam izdamo imena izžrebancev, poglejmo pravilno rešitev: Živel prvi maj, praznik dela, Asa, kooperant, po novce, rek, ral, RS, Ita, ragada, Atri, nika, radie, zrezek, trans, RN, novinar, opast, O, Isadora, Ma, Mars, KT, Snaga, Banat, zrak, A bo, ornati, Meran, Natan, EK, Ali, ataman, oča, Gea, individual, EC, Tanaka, No »VELIKI« IN »MAJHNI« INŽENIRJI V eni naših temeljnih organizacijah zoženega dela je referent v kadrovski službi predstavil noVozaposlencga sodelavca v enem oddelku. Ena od tovarišic je novodošlega sodelavca premerila od nog do glave in rekla: „Tak‘ mali, pa že inženir! “ Ta ,,mali“ ji ni ostal dolžan in je rekel: „Ali pri vas inženirje merite po velikosti? “ ^ p L. „ s ; _______________) I. nagrada — 100 din — LAMBERT JEREB - TOZD TRAA II. nagrada — 60 din — ROBERT LAPAJNE, Jazne 7, 65282 Cerkno III. nagrada — 30 din — MARJETA VODIŠKAR -TOZD TEN TOZD 0V - OGREVANJE VODOVOD Odbor za medsebojna razmerja ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD OGREVANJE VODOVOD OBJAVLJA PROSTO SISTEMIZIRANO DELOVNO MESTO SAMOSTOJNI REFERENT za izobraževanje in vzgojo kadrov delovno mesto je v sestavu kadrovsko-splošnega sektorja. Izobraževanje in vzgoja kadrov je pomembno, odgovorno ter zanimivo delo. Za primer navajamo, da ima TOZD OV 140 učencev v gospodarstvu. Vzporedno poteka tudi proces izobraževanja ob delu redno zaposlenih. Vabimo kandidate, ki imajo smisel in veselje ter željo pomagati zlasti mladim sodelavcem pri njihovi vzgoji in izobraževanju, da se pismeno priglasijo odboru. Dodatne informacije — tel. 321-042/276. Predsednik odbora: Štefan Preglej, 1. r. Mladinke in mladinci 00 ZSMS DSSS so v petek in soboto, 23. in 24. maja, dobili obisk. Obiskali sojih mladinke in mladinci montažnega podjetja Romanija iz Kragujevca. Kragu-jevške mladince je sprejel tudi glavni direktor IMP Stanko Krumpak, ki jim je zaželel prijetno bivanje, sekretarka 00 ZSMS montažnega podjetja Romanija Jelica Milenkovič pa mu je predala spominsko darilo Mladinke in mladinci iz Kragujevca so obiskali tudi dve naši temeljni organizaciji združenega dela, in sicer TOZD TEN (naš posnetek je iz TEN) in pa TOZD TRAA, kjer so jim razkazali proizvodne prostore in jih seznanili z načrti in razvojem obeh TOZD IMP na INTER-KLIMI TOZD PMI Maribor je na Interklimi razstavil svoj prodni program strešnih ventilatorjev, ki so zavoljo vsestranske uporabnosti na raznih sortnih objektih vzbudili med obiskovalci sejma izredno zanimanje. Njihovo brezšti* delovanje in druge tehnične značilnosti omogočajo uporabo tudi v poslovnih stavbaNotelih, trgovinah, farmacevtski industriji in drugod. Fotografija prikazuje tudi del prodnega programa TOZD Idrija, kije prikazal predvsem naprave za porazdelitev in razprl zraka • • Na naši največji razstavi kli-matizacijske tehnike in opreme, INTERKLIMI, ki je bila od 19. do 24. maja v Zagrebu, so s svojimi izdelki sodelovale tudi nek' tere temeljne organizacije z dri ženega dela našega podjetja. V tej fotoreportaži Borisa Kobala vam predstavljamo našo udeležbo na Interklimi. Nov izdelek temeljne orga1 proizvodnja in montaža - , tev klimatizacijske opreme mi vzbudil največ zanimanj i cije združenega dela IMP Klima -dilni stolpi,, - predstavlja dopolni-‘ s svojo kakovostjo in zmogljivost-' investitorjih v soboto, 24. maja, so imeli učenci in 30-letnice osvoboditve eh učenci v gospodarstvu našega polM Osrednjo proslavo dneva mladosti , r . - -----V- - "ase domovine. Preko Golovca in so se najprej podali na pohod pc potfh°kup^ne Ljubljane in_ se nato zbrali pred spomenikon'[Lrhu, kjer je bila osrednja sloves-nost. Na igrišču Slavije v Vevčah pa so se naši učenci v gospodu pomerili v malem nogometu (na Tudi klima centrala - tip 232 predstavlja nov izdelek TOZD Klima in omogoča širjenje programa central tudi na večje zmogljivosti, ker obratuje z dvojnimi pogonskimi agregati in z njimi podvoji pretočne količine zraka TUDI I OZD 1 RAA je z delom svojega proizvodnega programa sodelovala na Interklimi. Pozornost so vzbujale predvsem razne obtočne črpalke, kompletni agregat za pripravo tople potrošne vode in protitočni izmenjevalci ggglI mmmtm; mm®*#* .. Od 12. do 1 8. maja je bil v Beogradu V. mednarodni sejem livarstva, na katerem je sodelovalo tudi naše podjetje. Letos smo sodelovali drugič in obiskovalci so pokazali veliko zanimanja za izdelke naših TOZD Livarne, TRAA in Klime. 14. maja je obiskal naš razstavni prostor tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki si-je naše izdelke podrobno ogledal in se predvsem zanimal za možnosti prodaje v drugih jugoslovanskih republikah. v H tepSS^fgl gp r h':-'3Z VAS V VAS V M tmmmmmk «»i08HMAWHWotow» ... V A\ Ivančne gorice je na beograjskem sejmu predstavila svoj celoten program kanalizacije in zunanjega vodovoda, delni program črpalk in nivojskih stikal z regulatorji. Ker je bila Livarna edini razstavljalec programa cestne Livarna iz TRAA pa kanalizacije, je bilo seveda za te izdelke tudi največ zanimanja. Zato si v Livarni obetajo, da bodo letos samo"na področju SR Srbije prodali za okoli 10 milijonov dinarjev svojih izdelkov. r • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI TOZD PMI, MARIBOR Ivan Pinterič, VK strugar Dušan Ferš, KV monter c. k. Ciril Petrak, elektrotehnik Milan Rizman, KV monter c. k. Stanislav Krempl, NK delavec Irena Rupnik, SSU administratorka Miran Kropeč, NK skladiščnik Milena Tomažič, NS knjigovodstvo Oto Turin, KV monter klima naprav Jožef Hebar, dipl. el. ing. Branko Žižek, inženir strojništva Maksimiljan Rauter, KV monter c. k. TOZD PM, KOPER Franc Lampe, VK delavec (prem. iz TOZD TI O, Idrija) Miro Grdina, KV delavec Edo Pavletič, KV delavec Albert Volk, NK delavec Stanislav Rustija, NK delavec Milivoj Brajkovič, vajenec Alojz Brajkovič, vajenec TOZD „LIVARNA“ Justina Plantarič, NSD delavka Jože Pečjak, PK delavec Alojz Špelko, PK delavec Anton Černivec, PK delavec Franc Zajc, PK delavec Stanislav Perič - KV delavec Ivan Mikešič, PK delavec Olga Ilovar, PK delavka Marjan Godec, KV delavec Franc Kuhelj, NK delavec Jože Jerše, NK delavec Jože Žnidaršič, KV delavec Jože Blatnik, PK delavec Anica Bregar, PK delavka TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Aleksandra Skočir, administrator Božidara Sever, administrator Franc Jamnik, PK vrtalec Stjepan Najcer, PK skladiščni delavec Slavko Bratkovič, PK strugar Valentin Klančar, KV strugar Mihael Vrhunec, inženir strojništva Bogo slav Kočar, dipl. inženir strojništva Viktor Turk, PK vrtalec Mile Paulič, KV ključavničar Izidor Kogovšek, KV električar (prem. iz inozemstva) Primož S tiren, KV strugar Ivan Nemec, KV strugar Milan Zelič, KV strugar Janko Seijak, PK ključavriičar TOZD TEN, JLJUBLJANA Emil Jovanovič, SS tehnik v serv. Karel Juvan, NS skladiščnik Ludvik Michieli, NS tehnični risar Andrej Juvan, KV ličar Jože Brenče KV orodjar Srečko Drašler, KV ključavničar Martin Matjašec, KV ključavničar (prem. iz inozemstva) Jože Arko, KV ključavničar Bojan Ogorevc, KV ključavničar Silvester Prosenc,NKV delavec TOZD ..OGREVANJE, VODOVOD", LJUBLJANA Ferdinand Zemljič, PK monter vod. TOZD „KLIMA“, LJUBLJANA Frančiška Petemu, NSD administrator Branko Bunčič, PK avtoličar Marko Hribar, KV prodajalec Franjo Jelenič, KV monter v ser. Andrej Ahčin, PK ključavničar Milan Žurga, KV monter ki. Mile Sabljič, PK varilec TOZD „ELEKTROMONTAŽA“ Darko Viler, VKV el. inštalater Franc Brian, V el. inštalater Anton Šircelj, KV el. inštalater Franček Tomažin, KV el inštalater Rado Cuk, KV el. inštalater Ivan Šafarič, NK delavec Karel Miklavc, Viš. SU sam. ref. prodaje Klara Atanasovski, SSU ref. v knjig. Zidar Vinko, KV eL inštalater (prem. iz inozemstva) Ivan Kobe, VKV eL inštalater (prem. iz inozemstva). TOZD „SKIP“, LJUBLJANA Franc Tofaut, vodja prodaje Nikola Nastav, KV ključavničar Zdravko Mičič, transportni delavec, Ljubo Opačič, NK ključavničar Ljuben Antič, voznik viličarja TOZD DRUŽBENI STANDARD Ida Kurent, administratorka DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB Maks Lamovšek, operater sistema Marija Pukl, programer Jože Kranjc, dipl. ing. strojn. - vodilni projektant za ponudb, projekt (prem. iz TOZD Projekt, biro) ODŠLI DO 20. 4. 1975 TOZD PMI, MARIBOR Stanislav Krempl, samovoljno Alojz Breg, v JLA Bogdan Sagaj, v JLA TOZD PM, KOPER Branko Pavletič, v JLA TOZD „LIVARNA“ Franci Bregar, odhod v JLA Zvone Fink, samovoljno Albin Selan, samovoljno Vladimir Pelko, negat. ocena TOZD „TIO“, IDRIJA Stojan Brus, odpovedni rok Franc Lampe, sporazumno prem. v TOZD PM, Koper TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Bogo Levičnik, v J LA Milan Vrabec, v JLA Dragan Stefanovič, odpoved delavca Ivan Malenšek, odpoved delavca Milan Dolenc, odpoved delavca TOZD „TEN“, LJUBLJANA Lojze Poreber, poskusna doba Branko Praznik, v JLA Jakob Skubic, v JLA Franc Mlakar, sporazumno Emil Breskvar, sporazumno Ciril Vidmar, razveljavitev učne pogodbe Bojan Bešter, v JLA TOZD ..OGREVANJE, VODOVOD", LJUBLJANA Roman Bohanec, na željo delavca Franc Hren, v JLA Vinko Gruden, v JLA Milan Fridrih, v JLA Valentin Maček, na željo delavca TOZD „KLIMA“, LJUBLJANA Franc Trojok, umrl Vinko Žvorc, umrl Božidar Pirc, v JLA Tomaž Kristan, v JLA Mile Eremija, v J LA Anton Hutinski, v JLA Anton Burjak, v JLA Drago Gudlin, v JLA Alojzij Kranjc, v JLA Franc Eržen, v JLA Vladimir Hari, prek. uč. pog. Anton Novak, na željo delavca Boris Skok, v JLA Jože Finkšt, v JLA Darja Nagliž, odpoved delavke Marko Klepič, samovoljno Boško Vukič, samovoljno TOZD „ELEKTROMONTAŽA‘‘ Bojan Zavodnik, razvelj. uč. pog. Franc Česar, v JLA Jože Žnidarič, v JLA Marjan Juhar, v JLA Jože Rupnik, v JLA TOZD „SKIP“, LJUBLJANA Boris Lampret, samovoljno Nikola Nastav, samovoljno TOZD ..PROJEKTIVNI BIRO", LJUBLJANA Kranjc Jože, dipl-Ing. strojn. -prem. v DSSS DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB Majda Rant, sporazumno DNE 30. 4. 1975 JE BILO V IMP ZAPOSLENIH 4.427 LJUDI, OD TEGA V INOZEMSTVU 81 IN 656 UČENČEV V GOSPODARSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI SODELAVCI V NAŠEM PODJETJU DOBRO POČUTIJO. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE SIRK, se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD - KLIMA za podarjen venec, še posebno pa se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, vence in spremstvo na njeni zadnji poti. MARTIN SIRK # REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IM P • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V 13 EKIP V MALEM NOGOMETU Veseli za uspešno izvedbo tek- Med kosilom je bilo slišati več movanja v malem nogometu in pripomb na račun žreba, smole, malo razočarani zavoljo slabega neizkoriščenih priložnosti za do-uspeha svoje ekipe TlO, so to- šego gola, utrujenosti in po-variši iz Idrije komentirali so- dobno. Toda igre v polfinalu in botno (17. 5. 1975j tekmovanje, finalu so pokazale, da so te V dopoldanskem predtek- ekipe zasluženo v popoldanskem movanju v štirih izžrebanih sku- tekmovanju za razvrstitev od 1 pinah, smo videli, da so se neka- do 4. mesta, tere ekipe dobro pripravile, kar Glasnim navijačem sta se pri-so izrazile tudi z danimi goli. družila tudi pokrovitelj tek-Največ so pokazali Koprčani in movanja direktor TOZD TIO so že v prvi tekmi nakazali, da Idrija Pavel Troha in glavni di-resno računajo na uspeh in osvo- rektor Stanko Krumpak, ki sta jitev pokala, kar jim je tudi po bila nad igro prijetno prese-prikazanih igrah zaslužena na- nečena, saj sta oba pristaša le-grada. pega nogometa. Po tekmovanju je Stanko Krumpak pohvalil vse nastopajoče in organizatorje in jim zaželel uspehe tudi izven OZD IMP. Pavel Troha je predal zmagovalni ekipi PM Koper pokal, vsem udeleženim ekipam pa spominsko plaketo. Rezultati - predtekmovanje: OV : DSSS 1:0, Livarna : Zastopstvo 7:0, OV : Livarna 3:0, DSSS : Zastopstvo 5:1, OV : Zastopstvo 5:0, Livarna : DSSS 1:0, PM Koper : TRAA 3:1, TRAA : TIO Idrija 0:0, PM Koper : TIO Idrija 3:0, Klima : S KIP 2:0, SKIP : PB 1:1, Klima : PB 1:0, Maribor : TEN 0:1, TEN : Elektromontaža 0:0, Elektromontaža : Maribor 1:1. Polfinale: OV : Klima 1:0, Koper : TEN 3:0. Finale: za 3. in 4. mesto TEN : Klima 2:1, za 1. in 2. mesto Koper : OV 1:0. A. LAH OBVESTILO PLAVALCEM Uspelo nam je zagotoviti vstopnice za plavanje v novem bazenu Tivoli in to vsak ponedeljek od 17.30 do 19.30 in vsak petek od 20. do 22. ure. Vstopnice so razdeljene po TOZD in vsak, ki želi plavati, naj se pozanima pri predstavnikih svojega TOZD, tako da bi zadovoljili čimveč članov OZD IMP. ŠIG 75 Jubilejne XXV. športne igre gradbincev Slovenije bodo letos od 26. do 28. junija v športnem parku Kodeljevo. Vabimo k sodelovanju! PO SESTANKU PA... ... v TOZD TRAA je bil zbor delovnega kolektiva, kjer smo skupno odkrili, da se v izvršenem delu skriva - denar. Nismo veseli ugotovili, da je bila lanska storilnost samo okrog 4 %, torej za polovico slabša kot prejšnje leto, a bilo je več poveljnikov in - izkušenj, dokaz, da nekje nekaj šepa . . . . . . kaže, da smo letos v prvem kvartalu celo za četrtino pri nekih izdelkih pod planom, torej proizvodno spet bolni, čeprav vemo, da bi v nekih vejah industrije radi delali, pa nimajo naročil, pri nas pa je ravno obratno, kupcev dovolj za naše proizvode, delovni uspehi pa - pešajo. Zato je „glavni" bolj črnogled za prihodnost, če ne bo korenitih sprememb v korist uspehov . . . ... Ob bolnem stanju preteklo leto smo letos še bolj bolni ob ugotovitvi, da preveč bolezni spravi v ,,bolniško" povprečno vsakega zaposlenega za tričetrt meseca. To pa res ni normalno in če potem prištejemo še neproduktivne dopuste ostanemo daleč pod 2191 delovnih ur na leto, in ko pribijemo še ure klepeta, ja, perspektiva ni lepa ... . . . več sreče imamo pri regresu za malico, ki bo večji, a tisti, ki dobivajo toplo malico ne bodo več imeli skrbi ob koncu meseca, kako spraviti nekaj dodatnih stotakov za okrepčilo, ki mu pa ne priznajo tiste vrednosti, kot jc kalkulirana, zato je bil izvoljen delegat, ki mora prispevati k redu v prehrani. . . ... ob krepki hrani in delovni zavesti bomo sposobni investirati v nove stroje, orodja, garderobo, jedilnico in druge prostore. Toda, povedano je, če plana ne bomo izpolnjevali, bodo tudi investicije manjše. Torej se bo treba odločiti, kako naprej in demantirati tiste, ki so za preteklo leto prikazali precej slabo sliko, ki pa se mora letos občutno izboljšati . . . ... da se le po delu lahko deli dohodke, bodo morale dokazati tudi bližnje razprave o . . . sporazumih za delitev dohodka ... o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. .. ter o analitični oceni dela, s še drugimi dodatki o nagrajevanju po delu, ki nekim še ni razumljivo, zato imamo take, ki so dolge dneve presedeli ob analizah, primerjavah ... in ti bodo v maju lahko najboljši diskutanti. . . . . . stanovanjske zadeve, domovi za vajence smo dognali, da potrebujejo dosti denarja, morali bi torej mnogo preseči sedanji letni plan, a ga še ne dosegamo, vemo pa, da ga bo treba . . . . . . sestanek je torej odkril, kaj smo, kaj nismo, kaj bi ne smeli biti, kje se morajo popraviti in kaj vse nas čaka, da bomo z delom in rezultati zadovoljni . . . F. V. ZRNO RESNICE V TOZD TRAA so imeli zbor delovnega kolektiva. Ker pa je bil organizator dela v tujini, je predsedstvo z zapisnikarico ,,uradovalo" stoje izza dveh klopi, postavljenih vrh ene druge. Pred dnevi je pa bilo povsem drugače, mož je bil spet med nami in skoraj vsi so lahko sedeli s predsedstvom na čelu, še celo zajetno malico so potem dobili, čeprav je bila diskusija Pičla kljub poprejšnjih obljubah nekih, da se bo o dohodku „ vroče" govorilo. Mož sc je celo opravičil, da mikrofon ni sprejemal govornikov, kot bi bilo treba, pa so v ozadju imeli svojo diskusijo, kdo ve o čem. Naloge smo dobili in celo podpisali se, zdaj to izvršujemo. FRAN VODNIK V soboto. 24. maja, je bilo v dvorani Partizana v Zgornji Šiški v Ljubljani tekmovanje v namiznem tenisu med ekipami I OZD našega podjetja. Med desetimi ekipami so prikazali najboljšo igro predstavniki TOZD Klima, drugi so bili zastopniki TOZD TIO Idrija, tretji pa tekmovalci TOZD Elektromontaža Ljubljana. Med posamezniki je bil najboljši Golob iz TOZD Klima, drugi je bil Poljanšek iz TIO Idrija in tretji Vračič iz L-Klimj- in ____ REKREACIJA V IMP • DVANAJST VESELIH NA POHODU Na iniciativo Roberta Kastelica sc je v TOZD TRAA prijavilo 22 članov kolektiva za „Po-hod tovarištva in spominov" ob žici. Res je, da se vsi prijavljeni pohoda niso udeležili, zato pa je sodelujoča ekipa razred zase tudi zato, ker so jo sestavljali celo pedesetletniki in taki s pol manj let, torej dve generaciji. A to nas ni motilo pri resnici, da smo bili ,leteča" ekipa. V takem prehitevanju smo s stotinami sodelujočih na pobudo spregovorili besedo, dve, celo pristni stiki z mladino so bili, v kateri smo videli zanos in torej želeli z njo kaj govoriti. Do teh stikov je prišlo tudi zato, ker smo kje spredaj ali ob strani slišali pesem in to nas je spravljalo v vedrino in dobro voljo, in zato ne moreš molče mimo desettisočev. In ker smo bili ekipa brez tovarišic iz kolektiva (na žalost), smo imeli na pohodu „prosto" izbiro za hitrost in te se de v smislu tova-nštva. Vsa ekipa je brez nezgod svojo pot prehodila v uri in pol, a na cilju je bila celo boljše volje kot na startu. Vendar smo na našem pohodu le pomislili, da je samo 4 % udeležba iz kolektiva le prenizka, upamo pa, da bo to stanje prihodnje leto boljše, ker so letos mnogi slišali, kako lepo jc bilo. FRAN VODNIK BALINANJE TEN tokrat tudi prireditelj Tovarna clektronaprav je bila prireditelj tekmovanja v balinanju med TOZD IMP. V soboto, 10. maja, je bilo pred našo upravno stavbo na Titovi cesti zelo živahno, saj je prostor pred njo že v zgodnjih jutranjih urah ..zavzelo" okoli 300 udeležencev pohoda po poteh tovarištva in spominov, ki so se nato podali na 10 kilometrov dolgo pot ob žici okupirane Ljubljane Prireditelj je prejel 8 prijav, vendar jc v soboto, na dan tekmovanja nastopilo samo 7 ekip. Tekmovali smo na lepo urejenem in pokritem balinišču ..Športnega društva Zarje" iz Ljubljane. Ob 8. uri je pokrovitelj tekmovanja, direktor TEN, Rado Šegula s pozdravnim govorom odprl tekmovanje. Ob tej priliki je poudaril, kako pomembna so srečanja tudi na športnem polju. Po uvodnem delu so se pričela tekmovanja, ki so že na začetku pokazala, da gre zares in da bo boj za prvo mesto hud. Vsi smo sc najbolj bali ekip, ki sta prišli iz Kopra in Idrije, saj je splošno znano, da so ,,Primorci" v tem športu kot doma. Vendar je bil strah odveč, saj sta obe ekipi izpadli že v prvem kolu. V finale so sc plasirale ekipe TEN, Elektromontaža. Klima ter TRAA. Za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi TEN in TRAA. Po 2,5-urnem boju je z malo sreče zmagala ekipa TEN, ki je osvojila pokal. Za ekipo TEN so nastopali: Jože Šubic, Ivan Zorctič, Ivan Ilovar, Dolfc Tckavec; za TRAA PA: Jože Toplak, Ludvik Pru-šek, Janez Križaj, Rudi Sajovic. Uradni vrstni red pa je naslednji: 1. TEN 2. TRAA 3. ELEKTROMONTAŽA 4. KLIMA 5. -6. OV in KOPER 7. Idrija Pred nami je novo tekmovanje, to so športne igre gradbincev Slovenije. Zbrati moramo ekipo, ki bo branila lansko leto osvojeno prvo mesto in s tem pripomogla k čim boljši uvrstitvi naš-ga podjetja. JOŽE ŠUBIC V šahu nova imena pri IMP Tekmovanje v šahu med TOZD IMP je razveselilo vse pristaše te lepe igre, saj so tekmovalci odigrali nekaj „vele-mojsterskih" partij. Organizacijo tekmovanja jc prav dobro izvedel Matjaž Maček iz TOZD Zastopstva. Tekmovalo jc deset ekip, vsaka z vsako. Za presenečenje pa velja ekipa Elektromontaže, ki je bila prva in več posameznikov, ki bodo prav gotovo zapisani v beležnici kapetana naše šahovske ekipe za bližnje tekmovanje na Š1G 75 Franca Dolničarja. USPEH NA POSAMEZNIH DESKAH: 1. DESKA točk Ljubomir Puškaš (PM1) 7 Anton Pliberšek (ELM) 6,5 Alojz Zalar (DSSS) 6 Janez Bizjak (SKIP) 5.5 2. DESKA Venčeslav Miščck (DSSS) 9 Darko Mar (PM1) 7 Jože Gregl (TRAA) 6 Vinko Mandič (KLIMA) 5 Niko Popovič (ELM) 5 3. DESKA Silvo Zaman (ELM) Franc Dolničar (TEN) Andrej Zrimšek (Klima) 4. DESKA Bojan Jazbinšck (PB) Henrik Knez (ELM) Edo Kfžiš lik 8.5 8 5 6,'5 6.5 6 I# PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI # PRIŠLI - ODŠLI TOZD PMI, MARIBOR Ivan Pinterič, VK strugar Dušan Ferš, KV monter c. k. Ciril Petrak, elektrotehnik Milan Rizman, KV monter c. k. Stanislav Krempl, NK delavec Irena Rupnik, SSU administratorka Miran Kropeč, NK skladiščnik Milena Tomažič, NS knjigovodstvo Oto Turin, KV monter klima naprav Jožef Hebar, dipl. el. ing. Branko Žižek, inženir strojništva Maksimiljan Rauter, KV monter c. k. TOZD PM, KOPER Franc Lampe, VK delavec (prem. iz TOZD BO, Idrija) Miro Grdina, KV delavec Edo Pavletič, KV delavec Albert Volk, NK delavec Stanislav Rustija, NK delavec Milivoj Brajkovič, vajenec Alojz Brajkovič, vajenec TOZD „LIVARNA“ Justina Plantarič, NSD delavka Jože Pečjak, PK delavec Alojz Špelko, PK delavec Anton Černivec, PK delavec Franc Zajc, PK delavec Stanislav Perič - KV delavec Ivan Mikešič, PK delavec Olga Ilovar, PK delavka Marjan Godec, KV delavec Franc Kuhelj, NK delavec Jože Jeiše, NK delavec Jože Žnidaršič, KV delavec Jože Blatnik, PK delavec Anica Bregar, PK delavka TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Aleksandra Skočir, administrator Božidara Sever, administrator Franc Jamnik, PK vrtalec Stjepan Najcer, PK skladiščni delavec Slavko Bratkovič, PK strugar Valentin Klančar, KV strugar Mihael Vrhunec, inženir strojništva Bogo slav Kočar, dipl. inženir strojništva Viktor Turk, PK vrtalec Mile Paulič, KV ključavničar Izidor Kogovšek, KV električar (prem. iz inozemstva) Primož Š tire n, KV strugar Ivan Nemec, KV strugar Milan Zelič, KV strugar Janko Šerjak, PK ključavriičar TOZD TEN, JLJUBLJANA Emil Jovanovič, SS tehnik v serv. Karel Juvan, NS skladiščnik Ludvik Michieli, NS tehnični risar Andrej Juvan, KV ličar Jože Brence, KV orodjar Srečko Drašler, KV ključavničar Martin Matjašec, KV ključavničar (prem. iz inozemstva) Jože Arko, KV ključavničar Bojan Ogorevc, KV ključavničar Silvester Prosenc,NKV delavec TOZD ..OGREVANJE, VODOVOD", LJUBLJANA Ferdinand Zemljič, PK monter vod. TOZD „KLIMA“, LJUBLJANA Frančiška Petemu, NSD administrator Branko Bunčič, PK avtoličar Marko Hribar, KV prodajalec Franjo Jelenič, KV monter v ser. Andrej^Ahčin, PK ključavničar Milan Žurga, KV monter ki. Mile Sabljič, PK varilec TOZD „ELEKTROMONTAŽA“ Darko Viler, VKV el. inštalater Franc Brian, V el. inštalater Anton Šircelj, KV el. inštalater Franček Tomažin, KV eL inštalater Rado Čuk, KV el. inštalater Ivan Šafarič, NK delavec Karel Miklavc, Viš. SU sam. ref. prodaje Klara Atanasovski, SSU ref. v knjig. Zidar Vinko, KV eL inštalater (prem. iz inozemstva) Ivan Kobe, VKV eL inštalater (prem. iz inozemstva). TOZD „SKIP“, LJUBLJANA Franc Tofaut, vodja prodaje Nikola Nastav, KV ključavničar Zdravko Mičič, transportni delavec, Ljubo Opačič, NK ključavničar Ljuben Antič, voznik viličarja TOZD DRUŽBENI STANDARD Ida Kurent, administratorka DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB Maks Lamovšek, operater sistema Marija Pukl, programer Jože Kranjc, dipL ing. stroj n. - vodilni projektant za ponudb, projekt (prem. iz TOZD Projekt, biro) ODŠLI DO 20. 4. 1975 TOZD PMI, MARIBOR Stanislav Krempl, samovoljno Alojz Breg, v J LA Bogdan Sagaj, v JLA TOZD PM, KOPER Branko Pavletič, v JLA TOZD „LIVARNA“ Franci Bregar, odhod v JLA Zvone Fink, samovoljno Albin Selan, samovoljno Vladimir Pelko, negat. ocena TOZD „TIO“, IDRIJA Stojan Brus, odpovedni rok Franc Lampe, sporazumno prem. v TOZD PM, Koper TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Bogo Levičnik, v JLA Milan Vrabec, v JLA Dragan Stefanovič, odpoved delavca Ivan Malenšek, odpoved delavca Milan Dolenc, odpoved delavca TOZD „TEN“, LJUBLJANA Lojze Poreber, poskusna doba Branko Praznik, v JLA Jakob Skubic, v JLA Franc Mlakar, sporazumno Emil Breskvar, sporazumno Ciril Vidmar, razveljavitev učne pogodbe Bojan Bešter, v JLA TOZD OGREVANJE, VODOVOD", ljubljXna Roman Bohanec, na željo delavca Franc Hren, v JLA Vinko Gruden, v JLA Milan Fridrih, v JLA Valentin Maček, na željo delavca TOZD „KLIMA“, LJUBLJANA Franc Trojok, umrl Vinko Žvorc, umrl Božidar Pirc, v JLA Tomaž Kristan, v JLA Mile Eremija, v JLA Anton Hutinski, v JLA Anton Burjak, v JLA Drago Gudlin, v JLA Alojzij Kranjc, v JLA Franc Eržen, v JLA Vladimir Hari, prek. uč. pog. Anton Novak, na željo delavca Boris Skok, v J LA Jože Finkšt, v JLA Darja Nagliž, odpoved delavke Marko Klepič, samovoljno Boško Vukič, samovoljno TOZD „ELEKTROMONTAŽA‘‘ Bojan Zavodnik, razvelj. uč. pog. Franc Česar, v JLA Jože Žnidarič, v JLA Marjan Juhar, v JLA Jože Rupnik, v JLA TOZD „SKIP“, LJUBLJANA Boris Lampret, samovoljno Nikola Nastav, samovoljno TOZD ..PROJEKTIVNI BIRO", LJUBLJANA Kranjc Jože, dipL-ing. stroj n. -prem. v DSSS DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB Majda Rant, sporazumno DNE 30. 4. 1975 JE BILO V IMP ZAPOSLENIH 4,427 LJUDI, OD TEGA V INOZEMSTVU 81 IN 656 UČENCEV V GOSPODARSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI SODELAVCI V NAŠEM PODJETJU DOBRO POČUTIJO ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE SIRK, se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD - KLIMA za podarjen venec, še posebno pa se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, vence in spremstvo na njeni zadnji poti! MARTIN SIRK • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V IM P # REKREACIJA V IMP • REKREACIJA V 13 EKIP V MALEM NOGOMETU Veseli za uspešno izvedbo tek- Med kosilom je bilo slišati več movanja v malem nogometu in pripomb na račun žreba, smole, malo razočarani zavoljo slabega neizkoriščenih priložnosti za do-uspeha svoje ekipe TIO, so to- šego gola, utrujenosti in po-variši iz Idrije komentirali so- dobno. Toda igre v polfinalu in botno (17.5. 1975) tekmovanje, finalu so pokazale, da so te V dopoldanskem predtek- ekipe zasluženo v popoldanskem movanju v štirih izžrebanih sku- tekmovanju za razvrstitev od 1 pinah, smo videli, da so se neka- do 4. mesta, tere ekipe dobro pripravile, kar Glasnim navijačem sta se pri-so izrazile tudi z danimi goli. družila tudi pokrovitelj tek-Največ so pokazali Koprčani in movanja direktor TOZD TIO so že v prvi tekmi nakazali, da Idrija Pavel Troha in glavni di-resno računajo na uspeh in osvo- rektor Stanko Krumpak, ki sta jitev pokala, kar jim je tudi po bila nad igro prijetno prese-prikazanih igrah zaslužena na- nečena, saj sta oba pristaša le-grada. pega nogometa. Po tekmovanju je Stanko Krumpak pohvalil vse nastopajoče in organizatorje in jim zaželel uspehe tudi izven OZD IMP. Pavel Troha je predal zmagovalni ekipi PM Koper pokal, vsem udeleženim ekipam pa spominsko plaketo. Rezultati - predtekmovanje: OV : DSSS 1:0, Livarna : Zastopstvo 7:0, OV : Livarna 3:0, DSŠS : Zastopstvo 5:1, OV : Zastopstvo 5:0, Livarna : DSSS 1:0, PM Koper : TRAA 3:1, TRAA : TIO Idrija 0:0, PM Koper : TIO Idrija 3:0, Klima : SKIP 2:0, SKIP : PB 1:1, Klima : PB 1:0, Maribor : TEN 0:1, TEN : Elektromontaža 0:0, Elektromontaža : Maribor 1:1. Polfinale: OV : Klima 1:0, Koper : TEN 3:0. Finale: za 3. in 4. mesto TEN : Klima 2:1, za 1. in 2. mesto Koper : OV 1:0. A. LAH OBVESTILO PLAVALCEM Uspelo nam je zagotoviti vstopnice za plavanje v novem bazenu Tivoli in to vsak ponedeljek od 17-30 do 19.30 in vsak petek od 20. do 22. ure. Vstopnice so razdeljene po TOZD in vsak, ki želi plavati, naj se pozanima pri predstavnikih svojega TOZD, tako da bi zadovoljili čimveč članov OZD IMP. ŠIG 75 Jubilejne XXV. športne igre gradbincev Slovenije bodo letos od 26. do 28. junija v športnem parku Kodeljevo. Vabimo k sodelovanju! PO SESTANKU PA... ... v TOZD TRAA je bil zbor delovnega kolektiva, kjer smo skupno odkrili, da se v izvršenem delu skriva - denar. Nismo veseli ugotovili, da je bila lanska storilnost samo okrog 4 %, torej za polovico slabša kot prejšnje leto, a bilo je več poveljnikov in - izkušenj, dokaz, da nekje nekaj šepa . . . . .. kaže, da smo letos v prvem kvartalu celo za četrtino pri nekih izdelkih pod planom, torej proizvodno spet bolni, čeprav vemo, da bi v nekih vejah industrije radi delali, pa nimajo naročil, pri nas pa je ravno obratno, kupcev dovolj za naše proizvode, delovni uspehi pa - pešajo. Zato je „glavni“ bolj črnogled za prihodnost, če ne bo korenitih sprememb v korist uspehov . . . ... Ob bolnem stanju preteklo leto smo letos še bolj bolni ob ugotovitvi, da preveč bolezni spravi v „bolniško“ povprečno vsakega zaposlenega za tričetrt meseca. To pa res ni normalno in če potem prištejemo še neproduktivne dopuste ostanemo daleč pod 2191 delovnih ur na leto, in ko pribijemo še ure klepeta, ja, perspektiva ni lepa ... . . . več sreče imamo pri regresu za malico, ki bo večji, a tisti, ki dobivajo toplo malico ne bodo več imeli skrbi ob koncu meseca, kako spraviti nekaj dodatnih stotakov za okrepčilo, ki mu pa ne priznajo tiste vrednosti, kot je kalkulirana, zato je bil izvoljen delegat, ki mora prispevati k redu v prehrani. . . ... ob krepki hrani in delovni zavesti bomo sposobni investirati v nove stroje, orodja, garderobo, jedilnico in druge prostore. Toda, povedano je, če plana ne bomo izpolnjevali, bodo tudi investicije manjše. Torej se bo treba odločiti, kako naprej in demantirati tiste, ki so za preteklo leto prikazali precej slabo sliko, ki pa se mora letos občutno izboljšati . . . ... da se le po delu lahko deli dohodke, bodo morale dokazati tudi bližnje razprave o . . . sporazumih za delitev dohodka ... o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. .. ter o analitični oceni dela, s še drugimi dodatki o nagrajevanju po delu, ki nekim še ni razumljivo, zato imamo take, ki so dolge dneve presedeli ob analizah, primerjavah ... in ti bodo v maju lahko najboljši diskutanti. . . . . . stanovanjske zadeve, domovi za vajence smo dognali, da potrebujejo dosti denarja, morali bi torej mnogo preseči sedanji letni plan, a ga še ne dosegamo, vemo pa, da ga bo treba . . . . . . sestanek je torej odkril, kaj smo, kaj nismo, kaj bi ne smeh biti, kje se morajo popraviti in kaj vse nas čaka, da bomo z delom in rezultati zadovoljni. . . r-'. v. ZRNO RESNICE V TOZD TRAA so imeli zbor delovnega kolektiva. Ker pa je bil organizator dela v tujini, je predsedstvo z zapisnikarico „uradovalo“ stoje izza dveh klopi, postavljenih vrh ene druge. Pred dnevi je pa bilo povsem drugače, mož je bil spet med \nami in skoraj vsi so lahko sedeli s predsedstvom na čelu, še celo zajetno malico so potem dobili, čeprav je bila diskusija pičla kljub poprejšnjih obljubah nekih, da se bo o dohodku „vroče“ govorilo. Mož se je celo opravičil, da mikrofon ni sprejemal govornikov, kot bi bilo treba, pa so v ozadju imeli svojo diskusijo, kdo ve o čem. Naloge smo dobili in celo podpisali se, zdaj to izvršujemo. FRAN VODNIK V soboto. 24. maja, je bilo v dvorani Partizana v Zgornji Šiški !?. Ljubljani tekmovanje v namiznem tenisu med ekipami •OZD našega podjetja. Med desetimi ekipami so prikazali najboljšo igro predstavniki TOZD Klima, drugi so bili zastopniki fOZD TlO Idrija, tretji pa tekmovalci TOZD Elektromontaža Ljubljana. Med posamezniki je bil najboljši Golob iz TOZD jvlima, drugi je bil Poljanšek iz TlO Idrija in tretji Vračič iz ‘-Alunc. . -...- REKREACIJA V IMP • DVANAJST VESELIH NA POHODU Na iniciativo Roberta Kastelica sc je v TOZD TRAA prijavilo 22 članov kolektiva za „Po-hod tovarištva in spominov" ob žici. Res je, da se vsi prijavljeni pohoda niso udeležili, zato pa je sodelujoča ekipa razred zase tudi zato, ker so jo sestavljali celo pedesetletniki in taki s pol manj let, torej dve generaciji. A to nas ni motilo pri resnici, da smo bili „leteča“ ekipa. V takem prehitevanju smo s stotinami sodelujočih na pobudo spregovorili besedo, dve, celo pristni stiki z mladino so bili, v kateri smo videli zanos in torej želeli z njo kaj govoriti. Do teh stikov je prišlo tudi zato, ker smo kje spredaj ali ob strani slišali pesem in to nas je spravljalo v vedrino in dobro voljo, in zato ne moreš molče mimo desettisočev. In ker smo bili ekipa brez tovarišic iz kolektiva (na žalost), smo imeli na pohodu „prosto“ izbiro za hitrost in besede v smislu tovarištva. Vsa ekipa je brez nezgod svojo pot prehodila v uri in pol. a na cilju je bila celo boljš; volje kot na startu. Vendar smo na našem pohodu le pomislili, da je samo 4 % udeležba iz kolektiva le prenizka, upamo pa, da bo to stanje prihodnje leto boljše, ker so letos mnogi slišali, kako lepo je bilo. FRAN VODNIK BALINANJE TEN tokrat tudi V soboto, 10. maja, je bilo pred našo upravno stavbo na Titovi cesti zelo živahno, saj je prostor pred njo že v zgodnjih jutranjih urah ..zavzelo" okoli 300 udeležencev pohoda po poteh tovarištva in spominov, ki so se nato podali na 10 kilometrov dolgo pot ob žici okupirane Ljubljane X___________________________________________________________/ Prireditelj je prejel 8 prijav, vendar je v soboto, na dan tekmovanja nastopilo samo 7 ekip. Tekmovali smo na lepo urejenem in pokritem balinišču ..Športnega društva Zarje*1 iz Ljubljane. Ob 8. uri je pokrovitelj tekmovanja, direktor TEN, Rado Šegula s pozdravnim govorom odprl tekmovanje. Ob tej priliki je poudaril, kako pomembna so srečanja tudi na športnem polju. Po uvodnem delu so se pričela tekmovanja, ki so že na začetku pokazala, da gre zares in da bo boj za prvo mesto hud. Vsi smo sc najbolj bali ekip, ki sta prišli iz. Kopra in Idrije, saj je splošno znano, da so „Primorci" v tem športu kot doma. Vendar je bil strah odveč, saj sta obe ekipi izpadli že v prvem kolu. V finale so se plasirale ekipe TEN, Elektromontaža. Klima ter TRAA. Za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi TEN in TRAA. Po 2,5-urnem boju je z malo sreče zmagala ekipa TEN, ki je osvojila pokal. Za ekipo TEN so nastopali: Jože Šubic, Ivan Zoretič, Ivan Ilovar, Dolfe Tekavec; za TRAA PA: Jože Toplak, Ludvik Prašek, Janez Križaj, Rudi Sajevic. Uradni vrstni red pa je naslednji: 1. TEN 2. TRAA 3. ELEKTROMONTAŽA 4. KLIMA 5. -6. OV in KOPER V šahu nova imena pri IMF Tekmovanje v šahu med TOZD IMP je razveselilo vse pristaše te lepe igre, saj so tekmovalci odigrali nekaj „vele-mojsterskih** partij. Organizacijo tekmovanja je prav dobro izvedel Matjaž Maček iz TOZD Zastopstva. Tekmovalo je deset ekip, vsaka z vsako. Za presenečenje pa velja ekipa Elektromontažc, ki je bila prva in več posameznikov, ki bodo prav gotovo zapisani v beležnici kapetana naše šahovske ekipe za bližnje tekmovanje na ŠIG 75 Franca Dolničarja. USPEH NA POSAMEZNIH DESKAH: 1. DESKA točk Ljubomir Puškaš (PM1) 7 Anton Pliberšek (ELM) 6,5 Alojz Zalar (DSSS) 6 Janez Bizjak (SK1P) 5,5 2. DESKA Venčeslav Miščck (DSSS) 9 Darko Mar (PM1) 7 Jože Gregl (TRAA) 6 Vinko Mandič (KLIMA) 5 Niko Popovič (ELM) 5 prireditelj Tovarna elektronaprav je bila prireditelj tekmovanja v balinanju med TOZD IMP. 7. Idrija Pred nami je novo tekmovanje, to so športne igre gradbincev Slovenije. Zbrati moramo ekipo, ki bo branila lansko leto osvojeno prvo mesto in s tem pripomogla k čim boljši uvrstitvi nas""ga podjetja. JOŽE ŠUBIC 3. DESKA Silvo Zaman (ELM) 8,5 Franc Dolničar (TEN) 8 Andrej Zrimšek (Klima) 5 4. DESKA Bojan Jazbinšek (PB) 6.5 Henrik Knez (ELM) 6,5 Edo Kfžiš rik 6 IP DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • D JELOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAV — f i TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA - SEJA DS Uspešno leto 1974 Člani delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela Livarna Ivančna gorica so na trinajsti redni seji, ki je bila 10. aprila, najprej obravnavali poročilo o zaključnem računu, ki ga je podal direktor livarne Valentin Mendi-ževec. Iz podanega poročila je razvidno, da je livarna zaključila poslovno leto 1974 zelo uspešno. Dosegla je 50,539.115 din celotne realizacije, s tem pa presegla plan za 52 %. Že podatek, daje bila tonaža presežena za več kot 36 %, nam pove, da je ugoden zaključni račun plod večje produktivnosti dela ob stalnem problemu povečevanja cen repromaterialom, ki je bil prisoten vso leto 1974. V zvezi z večjo realizacijo oz. povečano tonažo je bil presežen plan stroškov, prekoračitve pa so nastale tudi pri izplačanih osebnih dohodkih. Presežen je bil tudi plan amortizacije, in sicer za 31 %, kar pa je zaradi troiz-menskega dela in večje produktivnosti povsem razumljivo. Kakšnih posebnih prekoračitev plana stroškov, katerim bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost, ni bilo. Nadalje je direktor podal poročilo zaposlenih. Kot vsa leta je bila tudi lani velika fluk-tuacija delovne sile, kar pa je v primerjavi s panogo glede na težke pogoje dela v livarni normalen pojav. Po sprejetem planu za leto 1974 je bilo programiranih 372.000 ur, medtem ko je bilo dejansko doseženih 362.036 ur. Izguba delovnega časa je pri analizi pokazala, da gre predvsem na račun bolniške do 30 dni, medtem ko je bolniške nad 30 dni in neopravičenih izostankov razmeroma malo. Livarna Ivančna gorica je imela ugodno razmerje glede na zaposlene v režijskih službah in proizvodnji, saj je to razmerje znašalo 30:70. Ugoden je tudi podatek po zaključnem računu glede zalog materiala, repromateriala, katerega količnik obračanja je 13,3, nedokončane proizvodnje, izdelkov in polizdelkov pa praktično ni. Nadalje je Valentin Mendiževec obrazložil še postavke po zaključnem računu, ki obravnavajo terjatve in naložbe. Ob ustvarjeni realizaciji je livarna v letu 1974 dosegla 51.457.870 din celotnega dohodka, po pokritju vseh obveznosti za najete kredite pa je ostalo TOZD še 4,977.000 din čistega dobička oz. 9 %. Z amortizacijo, kije znašala 3,153.885 din. znaša tako brutto akumulacija 8,130.907 din. Po razpravi, v kateri so sodelovali vsi člani delavskega sveta, so sprejeli zaključni račun o poslovnem uspehu TOZD Livarna Ivančna gorica za leto 1974. Na seji so obravnavali in sprejeli plan investicij za letošnje leto, nato pa je delavski svet livarne obravnaval naslednje vloge in prošnje za dodelitev finančne pomoči: — OOS TOZD Livarna Ivančna gorica prosi za finančno pomoč v višini 40.000 din za realizacijo zastavljenega programa — Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna gorica prosi za pomoč za adaptacijo klubskih prostorov — NK Ivančna gorica prosi za pomoč za gradnjo nogometnega igrišča — Krajevna skupnost Ambrus prosi za finančno pomoč za ureditev ceste Brezovi dol — Bakerc — Klub študentov Grosuplje prosi za pomoč v obliki oglasov za organizacijo brucovanja Po obravnavi dospelih vlog in prošenj je delavski svet sprejel naslednji sklep: 1. ,OOS TOZD Livarna Ivančna gorica se odobri finančna pomoč v višini 40.000 din iz sklada skupne porabe. 2. Glede na to, da sredstva po zaključnem računu še niso dokončno razporejena, bodo ostale vloge obravnavali na naslednji seji, ko bo znan konkreten znesek, namenjen kot pomoč oz. dotacijo raznim organizacijam in društvom in se o sprejetem sklepu obvesti prosilce. ŽIVAHNA TOČKA „RAZNO“ Delavski svet je pod točko razno po razpravi sprejel še naslednje sklepe: 1. Vse izredne vožnje avtobusa odobrava direktor TOZD po primerni ceni. Posebne vožnje avtobusa, ki so humanitarnega značaja, se lahko odobrijo brezplačno. 2. Izleti z avtobusom, ki jih organizira sindikalna organizacija TOZD Livarna, so za člane kolektiva livarne brezplačni, za vse ostale udeležence izleta pa se določi ekonomska cena za vožnjo. Plačilo se izvrši vnaprej. 3. Izmetne komade — konkretno cestni program, lahko kupijo samo člani kolektiva TOZD Livarna. 4. Glede na to, da prične v mesecu maju obratovati nova livarna in bo treba pridobiti okoli 60 novih delavcev iz okolice Žužemberka, s tem pa bi bil avtobus, ki vozi na tej relaciji, polno zaseden v vseh treh izmenah, se s 1. majem 1975 preneha voziti delavce Tip-top na delo in z dela in se prekine pogodbo o prevozu, sklenjeno v letu 1973. 5. Odobri se participacija v znesku 25.000.00 din za najetje posojila za nakup stanovanja direktorju plan. analitske službe pri IMP Ljubljana. 6. Glede na to, da določa višino osebnega dohodka direktorja TOZD delavski svet TOZD, je delavski svet v zvezi z novo sistemizacijo in analitično oceno delovnih mest sprejel sklep, da se število točk za delovno mesto direktorja določi na podlagi analitične ocene delovnih mest in se o številu točk obvesti delavski svet na prihodnji seji. V. G. • TOZD 0V LJUBLJANA Zbor delavcev 17. aprila so imeli zaposleni v TOZD O V Ljubljana v Ljubljani svoj zbor, na katerem so obravnavali naslednji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem sprememb samoupravnega sporazuma za osebne dohodke v gradbeništvu v skladu s sindikalno listo za leto 1975 2. Obravnava in sprejem samoupravnega spilavi razuma o osnovah in merilih za razporejanje d Zb hodka in za delitev sredstev za osebne dohodlrav IMP :mi 3. Obravnava in sprejem sprememb samčnil upravnega sporazuma o dodeljevanju stanov z in posojil za stanovanjsko izgradnjo iv 4. Sprejem plana investicij in nabava osnuejr nih sredstev -bn 5. Obravnava in potrditev zaključnega iTel> čuna za leto 1974 v 1 6. Določitev delegatov za TOZD Družbe75, standard nu 7. Dopolnilo k samoupravnem sporazumuravr medsebojnih razmerjih delavcev v združenrtan delu 5, 7 J. Poročilo verifikacijske komisije: iti V TOZD OV Ljubljana je skupno zaposlf 'ar 616 delavcev. Na zboru je prisotnih 420. Ve m kacijska komisija je ugotovila, da je na zl _ vc< prisotna večina delavcev, zato je zbor sklep* or Obravnava in sprejem sprememb samo up em nega sporazuma za osebne dohodke v gradbvn ništvu v skladu s sindikalno listo za leto 1975 i v Spremembe in dopolnitve samoupravnale a sporazuma o osnovah in merilih za razporejaike dohodka in za delitev sredstev za osebne rjo 1 hodke v gradbeništvu, s katerimi se uveljavzne sindikalna lista za leto 1975, so bile natisnjenke. izredni številki Glasnika IMP, katerega so pr? na ( vsi člani. Te spremembe in dopolnitve so s kega pomena za vse delavce, zato jih je „>d Zima v celoti prebral. dn Pripombe so na člen 41, ki govori o regiiKLl za prehrano delavcev. Udeležba regresa v crdi s organizirane prehrane med delom znaša najini 200 din na delavca mesečno. V primerih, i; ki nimamo organizirane prehrane, znaša regre -,eh prehrano med delom 100 din na delavca sebi sečno. Ker je višina regresa določena s siij, k, kalno listo in jo ne moremo spreminjati, ijmj ramo skrbeti, da bomo na vseh gradbiščih, ^ je možno, uredili organizirano prehrano. jzpia Na spremembe in dopolnitve samoupravn 5 j sporazuma o osnovah in merilih za razporejsjema dohodka in za delitev sredstev za osebne /enjj. hodke v gradbeništvu ni bilo pripomb, zatqjenj sklenili: velja Sprejmejo in potrdijo se spremembe in itičn polnitve samoupravnega sporazuma o osnaj) q in merilih za razporejanje dohodka in za deljo. 1 sredstev za osebne dohodke v gradbeništvi jm katerim se uveljavlja sindikalna lista za 0d 1975. > m Sklep je sprejet z večino glasov, pro zurr nihče, vzdržal se ni nihče. čni je : rl se O OSEBNIH DOHODKIH ;or d Obravnava in sprejem samoupravnega s(°dpi zuma o osnovah in merilih za razporejanje116™ hodka in za delitev sredstev za osebne domreJai IMP ,e do Samoupravni sporazum o osnovah in m za razporejanje dohodka in za delitev sre nav< za osebne dohodke IMP je bil natisnjen v 1oraz ni številki „Glasnika“, katerega so vsi članita sta jeli. V zvezi s samoupravnim sporazumom>v. O sklican sestanek predstavnikov mont* o d< TOZD, na katerem so sprejeli določene njsko membe oz. uskladitve ter jih predlagajo zni šte delavcev v potrditev (zapisnik priložen), hi n moupravnem sporazumu je razpravljal ‘uk IP GLASNIK ;» I DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV S DELOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVN 3ZD OV dne 16. 4. 1975 ter predlaga zboru spJavcev: d Zbor delavcev TOZD OV obravnava: Samo-dlravni sporazum o notranji organizaciji in si-:mizaciji delovnih mest; Analitična ocena timi n ih delovnih mest IMF Ljubljana; Metodolo-v za analitično oceno delovnih mest; Samo-ivni sporazum o osnovah in merilih za raz-nuejanje dohodka in za delitev sredstev za ebne dohodke. i Tekstualni del samoupravnega sporazuma, ki v bistvu sindikalna lista in velja od 21. 3. be75, se dokončno potrdi in upošteva pri obra-nu OD za mesec april.Tabelarični del samo-nuravnega sporazuma (dopolnjen z zapisnikom mrtanka montažnih TOZD), ki velja od 1. 1. 5, se sprejme s pripombo, da ga bo med 5. 7 L majem 1975 možno spremeniti oz. do-iti. le 'anjše spremembe bo obravnaval DS in bo 'e tnčno potrjen na prihodnjem rednem zboru d tfcev, če pa bo prišlo do večjih sprememb, p< onovno sklican zbor delavcev med 5. in 10. ip em 1975. Sklep o potrditvi analitične ocene adbvnih mest stopi v veljavo z 10. majem 1975 75 i v primem, da ostale TOZD še ne bodo po-vnale analitične ocene delovnih mest. Vrednost ejaike bo določil DS na osnovi izračuna mase, le v. Ocepek poroča o spremembah spora-rontf o dodeljevanju stanovanj in posojil za sta-ene njsko izgradnjo. Sporazum je natisnjen v ajo zni številki ,,Glasnika“. O sporazumu je raz-:n). in ga notrdil ter DrerH°~'’i v Ho- >1 tuu končno potrditev zboru delavcev. Predsednik delovnega predsedstva prosi za razpravo. Na sporazum ni bilo pripomb, zato se sprejme SKLEP: Sprejme in potrdi se Sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. Sklep je sprejet z večino glasov, proti ni nihče, vzdržal se ni nihče. Zbor delavcev je 2/3 dosežen in se zato izvede podpisovanje izjav za pristop in sprejem sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo. Sprejem plana investicij in nabava osnovnih sredstev TODZ OV ima skupaj prostih denarnih sredstev za naložbe v nova osnovna sredstva v letu 1975 24,782.000 din. Od tega je odlog anuitet zmanjšanih virov 5,031.000 in naložbe v obratna sredstva — krediti 6,000.000, na razpolago ostane TOZD OV 13,751.000 din. Za svoje potrebe rabi: Zgradbe 1,720.000, strojna oprema 5.397.000, 3,2 % posojilo za energetiko 228.000, skupaj 7,345.000, interesi TOZD 2.043.000, interesi delovne organizacije 3.650.000, skupaj potreb 13,038.000 din. Skupaj ostane TOZD OV na razpolago 13,751.000 din, skupnih potreb pa ima 13,038.000 din, tako da ostane 713.000 din za združena sredstva. O planu investicij je že razpravljal DS in razširjeni kolegij in je bil v taki obliki že potrjen. Iz drugih TOZD še nismo dobili plana investicij. Razen TOZD OV in Klima so vse TOZD v minusu (imajo več potreb kot razpoložljivih sredstev). Na plan investicij ni bilo pripomb, zato je dan predlog, da se naš investicijski program v celoti sprejme, na naslednjem zboru delavcev pa bo dano obvestilo, kako so ostale TOZD razporedile svoja sredstva. SKLEP: Sprejme in potrdi se plan investicij z razporeditvijo sredstev za leto 1975 za TOZD OV. Kako so sredstva razporedile ostale TOZD, bo podano poročilo na prihodnjem zboru delavcev. Sklep je sprejet z večino glasov, proti ni nihče, vzdržal se ni nihče. Obravnava in potrditev zaključnega računa za leto 1974 Poročilo o zaključnem računu poda direktor TOZD OV. Delitev dohodka po zaključnem računu za leto 1974 za TOZD OV: Celotni dohodek 145.049.699 din, v tem so vključeni osebni dohodki, pogodbene obveznosti, zakonske obveznosti in ostalo, tako ostane dobiček 15,696.593. Od tega je davek na dohodek 930.004 din, korekcija terjatev 100.249, razna posojila skupaj 1,893.302, rezervni sklad TOZD 746.918, sklad skupne porabe TOZD 3.285.000, poslovni sklad TOZD 6,935.732, razna - OD gibljivi del IV kvartal 1,330.250 din, cestno omrežje 383.727 din, dmžbeni objekti Bežigrad 197.345 din. Po podanem poročilu o zaključnem računu prosi predsednik delovnega predsedstva za razpravo. Za razpravo se ni nihče javil, zato se sprejme SKLEP: Potrdi se zaključni račun za leto 1974 z delitvijo dohodka za TOZD OV Ljubljana. Sklep je sprejet z večino glasov, eden se je zdržal glasovanja, proti ni nihče. Določitev delegatov za TOZD Dmžbeni standard TOZD Družbeni standard je sestavljen iz štirih obračunskih enot. TOZD OV mora za vsako obračunsko enoto določiti po enega predstavnika, ki bo zastopal interese TOZD. Po krajši razpravi se sprejme SKLEP: V samoupravne organe TOZD Družbeni standard se imenujejo predstavniki, ki bodo zastopali interese TOZD OV: — Dijaški dom Domžale — Kuret inž. Vladimir — Družbena prehrana — Janez Kokalj — Počitniška skupnost — Janez Ocepek — Samski domovi — Anica Semen Sklep je sprejet z večino glasov, eden se je zdržal glasovanja, proti ni nihče. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu V decembru 1974 je bil dopolnjen samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih in tudi sprejet na zborih delavcev. Ob urejanju dopolnitev samoupravnega sporazuma je bil opuščen 102. člen samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov podjetja veljaven iz maja 1974. To določilo čl. 102 sodi v samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Tekst čl. 102 ostane neizpremenjen: Delavec ali učenec, ki je poslan na terensko delo, ima pravico do povrnitve stroškov za vožnjo domov, če se nahaja delovno mesto v Sloveniji ali drugi republiki in je oddaljeno od sedeža podjetja ali obrata nad 100 km, in sicer za poročene 1-krat mesečno, za neporočene pa 1-krat na dva meseca. Nalog za izplačilo izda sekretar obrata. Povračilo prevoznih stroškov za vožnje domov in obratno med trajanjem terenskega dela delavcem in vajencem ne pripada za vsa tista gradbišča, ki so oddaljena od sedeža podjetja ali TOZD do 100 km. Za delavce, ki delajo izven SR Slovenije v oddaljenosti nad 50 km od republiške meje, se prizna vsak mesec dela 1 dan podaljšanega le.t-nega dopusta. Delavcem pripada podaljšani letni dopust po enem mesecu dela za poročene oziroma po dveh mesecih za neporočene, na gradbiščih izven SR Slovenije v oddaljenosti nad 50 km od republiške meje. Delavec ne more dobiti dnevnega nadomestila za neizkoriščeni dopust iz tega naslova. Če delavep izrabi tak dopust ločeno od rednega letnega dopusta, se mu povrnejo stroški potovanja od sedeža podjetja proti predložitvi vozovnice. Navedene določbe veljajo samo za delavce, ki delajo na gradbiščih v SFRJ. Za delavce, ki delajo v inozemstvu, so dopusti urejeni s pravilnikom o delavcih, zaposlenih v inozemstvu. Dopolnjeni sporazum na današnjem zboru delavci pismeno pristopijo s svojo izjavo k podpisu. Nadaljevanje na 14. strani # DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELO SAMOUPRAVNI Nadaljevanje s 13. strani Z \ • TOZD TIO IDRIJA NOTRANJA ORGANIZACIJA IN DELOVNA MESTA v_______________________________________/ V Idriji je bila 29. aprUa 14. seja DS TOZD TIO IDRIJA, na kateri so obravnavali naslednji dnevni red: 1. Sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, 2. Analitična ocena delovnih mest, 3. Sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, 4. Sofinanciranje krajevne skupnosti, 5. Razno. Vodja splošne in kadrovske službe Milan Kostanjšek je povedal, da se je v Ljubljani ponovno sestal centralni odbor, ki je obravnaval pripombe na prve tri točke. Iz dokumentacije, katero smo nato prejeli, je bilo razvidno, da so se nekatera delovna mesta ukinila, vnesla so se nova. Spreminjale so se tudi analitične ocene nekaterih delovnih mest (navzgor ali navzdol). Na podlagi pokazateljev (2,11—2,06 — kvalif. količnik) je centralni odbor predlagal, da naj bi bila vrednost točke za leto 1975 v višini 11,00 din. Prav tako so nastale tudi spremembe v samoupravnem sporazumu, in sicer pri 69. členu, 71. členu in 78. členu. I. SKLEP: Na podlagi pokazateljev (2,11 — 2.06 — kvalif. količnik) in na predlog centralnega odbora, predlaga DS TOZD TIO Idrija vrednost točke za leto 1975 v višini 11,00 din. Sklep je bil soglasno sprejet. II. SKLEP: Predlaga se zboru delovne skupnosti sprejem organizacije in sistemizacije delovnih mest, analitično oceno in sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke z naslednjimi spremembami: a. Dopolnitve tekstualnega dela samoupravnega sporazuma: — 60 člen se spremeni ter se v nadaljnjem besedilu glasi: — delavcem, ki delajo na terenu (terenski delavci), kjer ni možno zagotoviti nastanitve in prehrane v naselju, urejenim skladno z določili zveznega dogovora o minimalnih standardih, se izplačuje znižana dnevnica za čas terenskega dela na gradbiščih in drugih deloviščih zunaj sedeža TOZD po naslednjih kriterijih . . . — v členu 71 se drugi odstavek razčleni v dve alinei, in sicer: Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, kijih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek pripada delavcu v naslednjih primerili: — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD do 12 km, merjeno po zračni liniji, v višini 15,00 din, — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od bivališča delavca do 12 km, merjeno po zračni liniji, v višini 15,00din. Terenski dodatek, znižana dnevnica in dnevnica se med seboj izključujejo. V členu 78 se v dodatkih za posebne pogoje dela spremeni drugi odstavek: — na delovnem mestu varilca, ki opravlja varilska dela (plamensko, obločno in pod zaščitnimi plini) od 1,60 na 2,00 din. Posebni dodatek za pogoje dela je potrebno uskladiti s pravilnikom o normah, kije sestavni del samoupravnega sporazuma o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov. Do sprejetja novega sporazuma o normah je potrebno upoštevati dejstvo, da se pri norma časih upoštevani izredni pogoji dela, zato ni upravičeno izplačevati za ta čas še posebnih dodatkov, ki jih predvideva samoupravni sporazum v 78. členu. DS predlaga glede na to, da bo novi sistem nagrajevanja veljal s 1. januarjem 1975, bo potreben proračun za mesece, ko ni bilo akontacij (januar in febmar), da bi se naredila izravnava postopoma do 30. septembra 1975. Sklep j e bil soglasno sprejet. Zbor delovne skupnosti se skliče v torek, dne 6. maja 1975, ob 15. uri v jedilnici TOZD z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev organov zbora, 2. obravnava sporazuma o notranji organizaciji in sistemizacije delovnih mest, 3. obravnava analitične ocene tipičnih delovnih mest IMF Ljubljana, 4. obravnava samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, 5. Sofinanciranje krajevne skupnosti, 6. Razno. V smislu določb 144 čl. Ustave SRS delavci TOZD in drugih OZD na področju gospodarstva, delavci v delovnih organizacijah na področju družbenih služb, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih skupnosti Skupščina občine Idrija, Občinski sindikalni svet Idrija in občinska konferenca SZDL Idrija sklepajo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje skupnih potreb krajevnih skupnosti v občini Idrija. Delavci TOZD in drugih temeljnih samoupravnih skupnosti se s tem samoupravnim sporazumom dogovorijo, da bodo prispevali 500 din letno na zaposlenega. S temi zbranimi sredstvi se financirajo programi dela in delovanja krajevnih skupnosti v občini Idrija. SKLEP: Predlaga se Zboru delovne skupnosti, da se pristopi k samoupravnemu sporazumu o sofinanciranju krajevne skupnosti. Sklep je bil soglasno sprejet. PROŠNJE ZA POMOČ Vodja splošne in kadrovske službe je poročal, da je na podjetje prispelo več prošenj za finančno pomoč, in sicer: 1. Prošnja osnovne šole ,,Jože Mihevc" Idrija za pristop k FONDU ZA ČESTITKE BRATOV RIBAR. Namen tega fonda je, da spodbuja marljive učence k še bolj uspešnemu učnemu delu v šoli. Odbor podeljuje učencem značke in medalje za odličen uspeh. Za pristop k fondu bi bilo potrebno prispevati 1.000,00 din. V upravnem odboru bi imeli enega člana — delegata za dobo 4 let. Članstvo je trajno. SKLEP: Pristopi se k „Fondu za čestitke bratov Ribar". Za delegata se imenuje tov. Tušar Franca. Sklep je bil soglasno sprejet. 2. Osnovna organizacija ZMS, Ledine-Vrsnik prosi za finančno pomoč pri nabavi prenosne vlečnice. SKLEP: Osnovni organizaciji ZMS, Ledine-Vrsnik se prošnji ugodi. Denarno pomoč v višini 1.000 din se nakaže na žiro račun: 52020-645-50038. Sklep je bil soglasno sprejet. 3. Organizacijski odbor za proslavo 30-let-nice osvoboditve Črni Vrh nad Idrijo — pripravlja za 20. julij 1975 centralno proslavo ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Predvidoma se bodo proslave udeležili vsi nekdanji borci IX. korpusa, ter vidni predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Idrijski občini in drugod. Zato prosijo za finančno pomoč. SKLEP: Organizacijskemu odboru za proslavo 30-letnice osvoboditve Črni vrh nad Idrijo se nakaže finančna pomoč v višini 500 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 4. Nogometni klub „HAJDUK“ Split prosi za finančno pomoč — za izgradnjo novega stadiona. SKLEP: Nogometnemu klubu ,,HAJDUK" Split se nakaže finančna pomoč v višini 500 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 5. Fakulteta za strojništvo Ljubljana in Sred- r< in os Id ur ko nja politična šola pri CK ZKS v Kopm prosita za finančno pomoč. Prošnji se zavrneta, z utemeljitvijo, da si lahko sami na katerikoli aktiven način zagotovijo finančna sredstva. 6. Glavni direktor IMP je poslal dopis, v katerem pravi, da so na seji strokovnega kolegija razpravljali o sofinanciranju za nakup stanovanja za direktorja plansko-analitske službe tov. Jurija Zavec, zato prosi, da se pošlje pismeni sklep. Po dogovom bi vsaka TOZD prispevala 25.000,00 din. Jar kaj jan viši jet. zdr iz ki nte: obl terr SKLEP: Pristopi se k sofinanciranju za nakup stanovanja za direktorja plansko-analitske službe, tov. Jurija Zavec. Prispeva se 25.000,00 din. Sklep je soglasno sprejet. 7. Občinska konferenca SZDL Ajdovščina -Odbor za proslavo 30. obletnice ustanovitve l slovenske vlade. Namen odbora je izdati spominsko publikacijo, ki pa ne bo samo spominskega značaja, temveč hkrati tudi reklamno-propagandni oglas. SKLEP: Odboru za proslavo 30. obletnice ustanovitve I. slovenske vlade se nakaže finančna pomoč v višini 1.000 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 8. Iniciativni odbor za organizacijo SSPV občina Idrija nam je dostavil sporazum o ustanovitvi SSPV v občini Idrija. SKLEP: Pristopi se k ustanovitvi požarnovarnostne dejavnosti v občini Idrija. Sklep je bil soglasno sprejet. 9. Podpis pogodbe z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana. SKLEP: Podpiše se pogodbo o sistematičnem nadzoru nad živili in o številu vzorcev za pre-1) y iskavo. Sklep je bil soglasno sprejet. 10. Delegiranje delegatov za samoupravno štipendijsko skupnost občine Idrija. I V D 'edn 'hvr ') V • DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV # DELOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV O DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV • DELO SAMOUPRAVNI SKLEP: V samoupravno štipendijsko skupnost občine Idrija se določi za delegata Filip KavCiC. Sklep je bil soglasno sprejet. 11. SKLEP: Sprejme se predlog IMP, da se dela v soboto, 24. maja (za kritje elementarnih nesreč). Sklep je bil soglasno sprejet. 12. Obnovitev pogodbe o članstvu v OPZ MONTINVEST Beograd in podpis samoupravnega sp razuma o izvajanju investicijskih del v SSSR. SKLEP: Pristopi se k pogodbi o poslovnem združenju za sklepanje in izvajanje investicijskih del v državi in tujini MONINVEST. Za podpis pogodbe se pooblašča glavni direktor IMP. IMP prenese na poslovno združenje sredstva v višini 25.850,00 din v trajno uporabo. Poleg teh sredstev izdvoji IMP še 150.000,00 din v poseben sklad kot jamstvo poslovanja poslovnega združenja „MONT-NVEST“. Sklep je bil soglasno sprejet. toMOC D VEM ZAPOSLENIM 13. Komisija za socialna vprašanja pri IMP TOZD TIO Idrija je pregledala stanje boleznin in socialno ogroženih delavcev v podjetju. Na osnovi zbranega gradiva predlaga DS TOZD TIO Idrija, da se dodeli enkratna pomoč po samoupravnem sporazumu IMP naslednjim članom kolektiva: Janezu Uršič, Cvetu Poljanec in Marjanu Ve-likajne. SKLEP: Potrdi se predlog komisije za socialna vprašanja pri TOZD TIO Idrija. Enkratna denarna pomoč v višini 1.500,00 din se dodeli: lanezu Uršič, Cvetu Poljanec in Marjanu Veli-kajne. Sklep je bil soglasno sprejet. 14. SKLEP: Družbenopolitičnim organizacijam TOZD TIO Idrija se dodeli iz SSP znesek v višin- 25.000,00 din. Sklep je bil soglasno sprejet. 15. SKLEP: Sredstva, ki so se v letu 1973 združevala v komercialne namene in so še neizkoriščena, naj se nadalje koristijo še v iste nadene. Istočasno pa DS TOZD TIO Idrija pooblašča odbor za gospodarjenje, da razpolaga s lemi sredstvi. Sklep je bil soglasno sprejet. -VIG ( \ • TOZD SKIP NOVI ČLANI IZVRŠILNIH ORGANOV A____________________________________ - Delavski svet TOZD „SKIP“ je na svoji 19. edni seji 29. 4. 1975 predlagal naslednje pred-tovnike TOZD v izvršilne organe podjetja: ' ') V odbor za gospodarjenje in razvoj • - za člana Zoro Volk n — namestnik Jože Horvat, dipl. inž. ') V odbor za delovna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje 0 — za člana Marjan Bečan — namestnik Vinko Babnik c) V odbor za varstvo pri delu — za člana Vinko Cvajnar — namestnik Stane Oblak d) V odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov — za člana Franc Češnovar — namestnik Karel Požun e) V odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo — za člana Ciril Bremec — namestnik Ivan Zadnikar 0 V odbor za splošni ljudski odpor — za člana Janez Bizjak — namestnik Janez Bečan g) V notranjo arbitražo — za člana (bodoči sekretar) — namestnik Zora Volk X • DSSS - DS - 29. APRILA 1975 DOPOLNILNE VOLITVE v_______________________________________v V delavski svet so bili poleg sedanjih članov izvoljeni še: 1. Boris Bernetič, 2. Ivo Kopač, 3. Jože Hrovat, 4. Peter Pustovrh 5. Karel Žilavec, 6. Edvard Jančič, 7. Helena Tomše Odbor za delovna razmerja: 1. Viljem Guček — član 2. Igor Kresal — član 1. Jožica Škerjanec — nam. 2. Olga Hlebš — nam. 3. Meta Mlakar — nam. Odbor za osebne dohodke: 1. Alojz Kamnin - član 2. Nataša Peternel — član 3. Venčeslav Mišček - član 1. Igor Meliva - nam. 2. Miroslav Vilhar — nam. 3. Irena Jenko — nam. 4. Barbara Mrgole — nam. Odbor za ugotavljanje kršitev del. dolžnosti: 1. Pavle Šenk — nam. 2. Jožica Škerjanec — nam. 3. Anica Udovič — nam. Odbor za stanovanjske zadeve: 1. Irena Pirc - član 1. Iva Petek — nam. 2. Mira Vrbinc — nam. 3. Stanka Roš - nam. 4. Marjeta Čarman — nam. 5. Marjeta Krese — nam. 6. Pavla Godec — nam. 7. Robert Felber — nam. 8. Marta Mrak — nam. 9. Lidija Močilnikar — nam. Delavsko nadzorstvo: 1. Pavel Kranjc — član 2. Jernej Pate — član 3. Barbara Mrgole — član 4. Mijo Šoštarič — član 5. Majda Cotič — član Centralni delavski svet podjetja: 1. Majda Beltram — član 2. Venčeslav Mišček — član ANALITIČNA OCENA Novi predlog analitične ocene delovnih mest je izdelan in že v razpravi. Odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov podjetja, ki je na tem delal, je svoje delo zaključil. Pri sestavljanju tega novega predloga so bili upoštevani posamezni predlogi in pripombe iz TOZD in DSSS, kolikor se je pač dalo upoštevati. Vse TOZD naj stremijo za tem, da se bo ta predlog AODM sprejel na zborih delovnih ljudi, ki bodo od 5. do 10. maja 1975 Sklep: Delavski svet DSSS daje predlog analitične ocene delovnih mest v razpravo in predlaga, da se sprejme v obliki, v kakršni je, na zboru delovnih ljudi DSSS. ZBOR Člani DS DSSS so po krajši razpravi sklenili, da bo zbor delovnih ljudi DSSS v četrtek, 8. maja 1975, ob 13. uri. VLOGE IN PROŠNJE Na delavski svet je prišla prošnja Rafaela Drašlerja za dodelitev posebne nagrade za vestno delo oziroma za prevoženih več kot 200.000 km brez večjega popravila. Omenjeni tovariš je dobil priznanje od tovarne TAM Maribor. Rafael Drašlerje sedaj delavec v TOZD OV, vendar je omenjene kilometre prevozil kot šofer v Avtoparku, ki je tedaj spadal pod skupne službe. Glede na to, da je prošnja utemeljena, delavski svet sprejme naslednji SKLEP: Rafaelu Drašlerju, vodji avtoparka, se dodeli enkratna nagrada za vestno opravljanje dela in za prevoženih več kot 200.000 km brez večjega popravila v znesku 1.500,00 din. Od glavnega direktorja je prišel dopis oziroma obvestilo o obveznosti delavcev za plačilo prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v višini poprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v mesecu juliju. Ta obveznost je določena v zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za opravljanje posledic naravnih nesreč, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 3 z dne 5. 2. 1975. V dopisu je predlagano, da bi DS TOZD in DSSS razpravljali, ali delamo neko prosto soboto, ali pa posredujemo enodnevni zaslužek. Predlagano je, da naj bi delali v soboto, 24. maja 1975. SKLEP: Delavski svet DSSS je sprejel sklep, da delamo prosto soboto, glede datuma pa se prilagodimo odločitvam drugih TOZD. Na DS je prišla tudi vloga oz. zahtevek za odškodnino Franca Lopatiča. V vlogi navaja nesrečo, ki jo je doživel 21. maja 1970, njene posledice in nesrečo, dne 30. 12. 1974 s posledicami. Vlogi prilaga tudi zdravniške izvide in prosi, da se mu odobri odškodninski zahtevek za bolečine, strah, zmanjšano delovno sposobnost in invalidnost v višini 70.000 din. (Nadaljevanje na 16. str.) (Nadaljevanje s 15. str.) K temu zahtevku je priložila svoje poročilo tudi pravna služba. SKLEP: Tov. Lopatiču se vloga vrne z obrazložitvijo, naj se z zahtevkom za odškodnino obme na Zavarovalnico „Sava“ in potem prek sodišča uveljavlja svoje pravice. \ • TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA - DELAVSKI SVET Sprejeta analitična ocena delovnih mest x_____________________________________) Na 14. redni seji delavskega sveta TOZD Livarna v Ivančni gorici, ki je bila 29. aprila letos, so največ razpravljali o analitični oceni tipičnih delovnih mest in metodologiji za analitično oceno delovnih mest. V zvezi s to problematiko so člani delavskega sveta oba predloga sprejeli in ga dali v potrditev zboru delovnih ljudi. Poleg tega pa so izrekli naslednje pripombe: postopek je bil predolgotrajen, na razpravah niso bile upoštevane vse pripombe in predlogi TOZD Livarne, ki pa so bili dovolj strokovno utemeljeni. Člani delavskega sveta so menili, da je sklep odbora za razporejanje dohodka in delitev osebnega dohodka IMP Ljubljana v zvezi z izplačilom nadur delavcem, ki so delali v komisiji za izdelavo analitične ocene delovnih mest nesprejemljiv, ker praviloma delavci v režijskih službah nimajo priznanih nadur. C -----------------------~X S TOZD TRAA Delavski svet Delavski svet se je sestal na svoji 15. redni seji dne 29. aprila 1975. Pod prvo točko dnevnega reda so člani DS obravnavali problematiko uvoza. Ferdinand Vo-lovec, direktor uvozne službe podjetja je navzoče seznanil s problematiko uvoza reprodukcijskega materiala, ki ga tovarna potrebuje za izdelavo nekaterih izdelkov. Prav tako smo bili seznanjeni s praktičnim uresničevanjem intencij resolucije in težiščem, politiko družbeno-eko-nomskega razvoja, ki ureja to vprašanje v naši republiki. Pod dmgo točko je DS obravnaval samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za-osebne dohodke, notranjo organizacijo in dopolnitev sistemizacije delovnih mest v TOZD. V poročilu, ki ga je podal Rudi Bukovec, so bile podane spremembe, ki so v podaljšani razpravi bile sprejete in usklajene na centralnem odbor za osebne dohodke. V c eloti so bila tudi spre jeta priporočila centralnega odbora za uresniči-'"—a. Na osnovi poročila ie bila dolo- čena vrednost točke 11,00. Predlog sporazuma so člani DS osvojili in ga predlagali zbom delavcev v sprejem. V razpravi so bili prisotni mnenja, da se pred razporeditvijo oceni dosedanje delo vodij oddelkov in sektorjev in se jih opozori na napake in pomanjkljivosti pri dosedanjem delu. Pod točko razno je tekla razprava o odnosu članov kolektiva do odpadnega materiala in so ugotovili, da tu odnos ni najboljši in vsi navzoči so menili, da se mora ta odnos čimprej izboljšati, predvsem pri sortiranju odpadnega materiala in pravočasni odprodaji po ekonomski ceni, za kar je zadolžen nabavni oddelek. Sprejet je bil tudi sklep, da se analizirajo vzroki izmeta in se na osnovi teh analiz izdelajo ukrepi za zmanjšanje izmeta. Na predlog direktorja je bil tudi sprejet sklep, da se včlanimo v poslovno zdmženje Montinvest, Beograd, za podpisnika pogodbe se pooblasti glavnega direktorja podjetja. Z----------------------------------------"X • TOZD TRAA Zbor delavcev X________________________________________/ Po sklepu delavskega sveta je bil dne 9. maja 1975 sklican zbor delavcev TOZD TRAA, kije obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o osnovali in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, notranjo organizacijo TOZD in sistemizacijo. Tolmačenje je podal vodja kadrovske in splošne službe Rudi Bukovec, ki je pojasnil dopolnitev sporazuma v tekstualnem in tabelarnem delu in navedel delovna mesta, ki jih bomo imeli v TOZD in dopolnitve sistemizacije s tabelarnim delom. Po razpravi je predloženi predlog sporazuma bil soglasno sprejet, en član pa se je glasovanja vzdržal. Za zagotovitev izplačil po sprejetem sporazumu pa so bili sprejeti naslednji sklepi: - da se na delavskem svetu sprejmejo konkretni predlogi za rešitev oziroma izboljšanje organizacije dela v vseh oddelkih v TOZD, - da se sprejmejo konkretni ukrepi za izboljšanje delovne discipline v režijskih in proizvodnih oddelkih, - pri kompletiranju režijskih služb je treba vsestransko pretehtati upravičenost povečanja števila delavcev v teh službah in se v ta namen racionalno obnašati in uskladiti interes TOZD z ostalimi TOZD. - - Pri razporejanju delavcev se držati določil samoupravnega sporazuma in sistemizacije. - Pregledati izdelovalne čase in jih urediti v realne okvire in uskladiti z izdelovalnimi časi 'podjetja. — Sprejeto je bilo tudi priporočilo centralnega odbora, da se tistim TOZD, ki ne bi imele sredstev za izplačila po novem sporazumu, nudi solidarnostno premostitvena pomoč in da se zagotovi enotna vrednost točke. Pod 3. točko dnevnega reda je bil po tolmačenju sprejet sporazum o zaposlovanju delavcev v tujini. Pod točko razno je delavec Franc Vodnik postavil vprašanje izmeta in da bi ga bilo po- Nasmejani obrazi, transparenti, vihrajoče zastave -tako bi lahko označili sobotno dopoldne 10. maja, ko so se zaposleni iz našega podjetja zbrali za osrednjo republiško proslavo dneva zmage in 30-letnice revolucije trebno zmanjšati na minimum, vprašanje investicij in gradnje. Na postavljena vprašanje je dobil odgovor od direktoija tovarne. Na koncu je sekretar OZK Pavle Avžlahar povedal o pomenu proslave ob 30-letnici osvoboditve in pozval vse navzoče na proslavo. — # DELAVSKI SVET PODJETJA Investicije in izvrševanje plana X_____"____ Na 7. redni seji delavskega sveta podjetja so delegati vseh naših TOZD največ razprave namenili investicijskemu planu in pa izvrševanju plana realizacije za letošnje leto. Pri prvem so ugotovili, da bo najbrž treba ob naraščajoči ' nelikvidnosti pripraviti rebalans plana investicij-Letos bomo ža obratne naložbe in prostore namenili 72 milijonov 945.000 din in 49 milijonov 112.000 dinarjev oziroma za osnovna sred- i stva naj bi namenili okoli200 milijonov dinarjev. Ko so člani delavskega sveta podjetja razpravljali o realizaciji načrta za letošnje leto, so se ustavili predvsem ob nekaterih primerih pod-planskih rezultatov. To velja za ogrevanje pri TOZD OV, za montažo klimatskih naprav pri TOZD Klima, montažo klimatskih naprav pri TOZD PM Koper in pa za TOZD Projektivni biro. Pri tem so menili, da bi bili lahko rezultati boljši predvsem z večjo produktivnostjo oziro- , ma z intenzivnejšim delom. .ek j