t/	? ' J
J/l V:t9-. \ 1 k <V	| <V
Bppdlrion«> ln ahhonamento postale — Poftnhn platen
Leto XXIII., št. S6
Ljubljana, sreda ie. marca 1943-XXI
Cena cent. 89
Upraviiistvo liuM uu« ciKiiiuitn JJKJ V
lelelor t« 22 » »I 24 Inser^irj jddeieK uuMian* fu«cinil«T» bU*
3t * - leletor «i »I »I U PotfruzniCB >!i>vt nesto IluhllansKa wt» 42 Rakuni nt LiuMianski ooKraiin« or> oottno ."ekiivncni taviKlL «t P M«, o wta!» nrai« lfa'<n *«tviti« ««nn fm »'"»i Ni II 41
I2KI ti ONi	m 'KM 0 hcum a Ki
Iralitf "o no*rm5»v» tn*
Unmm »««t»ht.r»fs imuni ^ % Mil ANO
liti|( »tak l<o (uco pootoiiilii Naročalo« auia a> e » e t o o l.n lit-—.
vklluloc . .PancdriKluii 1» ItMM Lil V> 40
O« c d a • < < • o.
Knccmufn uho lin V «te» 41 22 «1-25 M 24
celetoo
R o > o p ' » 1
i * i i io
CONCfcSMONAKlA eJrt.lOiilVA oc i u put>
blmti di provenienza italiana ad eslrra: Union« Puhbliot* Iraliana S A Mil ANO
Aziont locali su! fronte
tunisino
Dieci velivoli nemici distrutti datla caccia
Prodor nemških čet proti Harkovu
Mnogi kraji, med njimi Ljubotin in Valkl, v naskoku zavzeti - Hudi
obrambni boji pri Orlu in Stari Rusi
O Quartier rtenerale delle FF. AA co-nuinica in data di 9 maržo 1943-XXI il se-guente bollettino di guerra No 1018:
Azloni | cali sul fronte turisino.
Cacciatori germanjci hanno abbattuto dnque »Spitfire« nei Mediterraneo; la cac-
cia di scorta ad un convoglio ha respinto un attacco di velivolf nemici facttidono pre cipitarc cinque in mare.
Una incursinre aerea e s tata attuata questa notte su Palerm : Danni non gravi a fabbricati cvili, tre morti e cinque feriti fra la popolazione clvjle.
Krajevne akcije na tunfškem bojišču
Lovci uničili deset sovražnih letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 9. marca naslednje 1018 vojn. poročilo:
Na tuniškc»m bojišču akc je krajevnega znnčaja.
Nemški lovci so sestrelili v Sredozemlju pet letal tipa »Spitfire«; (ovcj v spremstvu
nekega konvoja so odbili napad sovražnih letal in j h pet zbili v m rje.
Preteklo noč je sovražnik izvrš i letalsk* napad na Palermo; škoda na civilnih po- j kopjih ni huda med civilnim prebivalstvom pa so tr je mrtvi in pet ranjenih.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9 mar-
ca. Vrhovno poveljništvo t emške vojske je bjav lo danes naslednje poročilo-
Zimska bitka na vzhodu se nadaljuje z ne zmanjšano Bjlov tostjo. nemške 6ete pa so a vsej fronti gospodar položaja. I speV no nape dajo. n* drugih mestih drže z ne-utrudljivo ol rambo sv je postojanke ali ps z\fijajo po načrtih zapovedane odnnkalnr pokrete na skrajšane bojne črte.
Nemški rapar* na področju pri Harkovu napreduje dalje. Sovražnik je bil po modnih bojih vržen z nadaljnj h • brambn.h postojank Številni kraji, med drugim Valki in Ljubot n. so bili v naskrku zavzeti.
Obrambne bftke v odsekih prj Or»u 'n Stari Rusi so se tudi včeraj nadaljevale. Nemške divizije, podprte od neumornih
naporov letalstva, so se vztrajno opirale
sovražniku, ki je napadal z m rože« t\ enimi l>eh- tn mj oddelki, in mu prizadele ogromne izgube. Kljub m čnj uporabi topništva, oklopnih sredstev in bojnih letal ni sevraž-rik na nobenem mestu pridobil na ozemlju
Na severnoafriškem bojišču je potekel »čera.j^nji dan v splošnem mirno. Lovci so sestrelili nad Tunlsom ptt sovražnih letal.
Sovražne letalske sile so napadle podnevi obalo zasedenega zapadnega ozemlja in neko obmejno mesto v zapadni Nemčiji, >ono£i pa Niirnberg z rušilnimi in zažigal-n;mi bombami. Prebivalstvo je imelo izgu. l»e. Nastala je večja škoda, predvsem v stanovanjskih okrsj h in na javnih zgradbah. Uničenih je bio reka j kulturnih ustanov. Lovci in protiletalsko topn štvo so sestrelili skupno 17 s>. vražnih letal.
;vl nemški susalri prati Harkovu
Razširjenje pravice do ustanovljene
Rim, 8 marca s. Duce je spričo tega. da se tud; v odsekih proizvodnje za katere formalno ni bilo potrebno odrediti civilne mobilizacije, z vsem požrtvovanjem in di-scipl no izvaja zapoved do skrajnosti oja-čevanja proizvajalnega napora v svrho pospešenja gotove zmage slavn-ih Oboroženih sil Domovine, odredil da se nagrada v proslavo 20-letnice. ki je bila svoj čas določena za nekatere kategorije delavcev izplača tud: nameščencem in delavcem kategorij, za katere prvotno nagrade niso bile
nagrade,
w	#
2o letnici Revolucije
oredvidene Teh nagrad so zdaj lahko de-ežni nameščenci in delavc v odsekih poljedelstva. trgovine. kredita in zavarovanja ver umetn ških in svobodnih poklicev Nagrada za te kategorije delavcev je bila do-!očena kakor za delavce v industriji to 1e oolovica mesečne plače za nameščence in enotedenska mezda za delavce. Fašistične konfederacije bodo s posebnimi kolekt:v-nimi pogodbama določile način izp^/eva-nja nagrade.
Ameriška pshlepnsst ne pozna mej
Pomoč zaveznikom naj bi bila povrnjena še pred koncem
vojne
Pravi razlogi za progast Nizozemsko vzhodne Indife
Lizbona, 8. marca. s. Nihče ni njkol« »nisi 1 da b1 se Amerika borila za kak ideal ali iz simpatije do Anglije Vedele se je, da iščej< Američani v tej vojn kakor v prejšnji dob ček tcda domrevali so da b.do počakal' vsaj do konca sovraži nost in šele potem pokazali svojo požrešnost Po raznih govorih političnih os- br-C-stj se kaže, .la je navidezna velikodušnost Amerike do aaveznik.v že izčrpana in da amer ško židovstvo že pred koncem vojne predlaga svoje račune in zahteva pteč lo Zadnji dokaz, kateremu bodo gotovo sledili Se drugi, je podal šel demokratskega bi -ka v kongresu Tydn:ngs. senator držav Marvland. ki je javno zahteval povračilo vsot katere je Amer ka izdala za zavezn -ke po znanem zakonu o rsjemanju in poso-Jevanju Senatc-r Tydnings jasno izraža svoje mnenje v pismu k: ga je p slal agenciji »United Press« V tem pismu se pritožuje. da določa zakoo o najemanju 'n p >-Bojevanju »amj dobavljanje orožja, murn-eije. uniform potrebščin :n živeža zavez-nikom. ne da bi kaj d~l čal o vračanju prot:vrednosti za te predmete Z d:ugim! besedami zakon o najemarju in posojeva. nju je samo enosmerna cesta iz Amerika do zaveznikov, potrebno pa je, da tisti, ki dobivajo p meč zlasti Anglija, takoj plačajo račune s protidajatvami in prepustijo Amer ki oporišča, ki jih je dobila v najem. Na maloštev Inih otokih v področju Karaigov je dejal se"ator, je Amerika :z-dala več milijon:v dolarjev za utrdbe. Ti otoki nimajo nobene gospodarske aH trgovske vrednosti, temveč so samo vojaškega pomena za napad na Ameriko ali pa za njeno obrambo.
Church;U je izjavil svejčas, da je ame-rška pol tika najemanja in pogojevanja najbolj velikodušno dejanje kake vlade v svetovni zgodovini. Zakaj senator Tyd-nirgs torej vztraja pri zahtevi, raj Anglija ae odgovtri na toliko velikodušnost samo z neznatno kretnjo in prepusti samo reka j oporšč? Mnog: ameriški krogi upajo, da ne bo Anglija Izkazala hvaležno po vojni, toda Tydni"gs je ;i~ugačnega mnenja, ker dobre pozna bratrance totran Atlanfka in ve da bi golo pričakovanje bila ogromna zmota.
Lizbona, 8. marca s. Izjave Varrena
Magmr~ena. člana ameriškega ko~gresa m predsednika pododbora za mornar'ške zadeve v p.slanski zbornici, ki sodeluje pri ustvarjanju ameriških opor šč na otokih Pacifka po vojn so najbolj tipični izraz ameriškega imperijalizma. Z običajno hi-navščino je Magrusen crdil da hočeK narodi južnega in zapadnega Pacifika s delovati z Amer'ko v polic jski službi ra Pacifiku v povojni dobi. Po Magnusenovih izjavah naj b; pobuda za to prišla od teh narodov in ne od Amerike K tem p licij-sk m akcijam b' se rao^la pridružit' tud^ Rusija, ki po M'-gnusenu rima strahu pred amer šklm imperializmom Takoj nato ie M"'.gnusen izjavil, da mornariško m:n!str-stvo že izd»'uje načrte v ta namen n ga pri tem lep*, podpira mornmški minister Kn x. Knox K-> iz'avil da mora Amer'ka imeti verigo oporišč, k nai tvrijo železen obroč okrog Japonske ir v bodoče preprečijo napade s te strani Poudaril je nadalje da je amerišk. zunanje min:strstvo že pr^-čelto pogajanja s prizadetim narodi ir dodal. da le ministrski predsednik Nove Zelandije že odobril nnčrt in cta tud' Kitajska. Avstralija in Nizozemska zražajc Ž2-Ijo no sode'ovariu pri *-em račrtu vsaka v mej?h svojih sp sobnosti Po Ma<musenu b-> Amerika s svoio mornarico in premočjo v člove5ki s:ii opravljala n^jvečii df>) naloge Konč-o ip zatrdil: M vemo da p>-trebu-femo nekatera omrišča na Pacif!ku in si ne bomo delali skrbi ko bomo d* njih prl5'i. M: s' flh bom: enostavno vzeu.
Tokio. 8 marca s Bivši generalni guverner Nizozemske vzhodne Indije Tiarda van Spar-kenborgh ki le v neKem ujetn škem taborišču na otoku Formozi. je izjavil uredniku agen-c;jt Domei da so japonsko nizozemsico k« n-ferenco v Bataviji L 1940-41 katere posodica je bil zlom Nizozemske Indije po Jš") tih vladanja na tamošnjih področj h inspir--raL in nadzorovali ameriški petrolejski ma= jnati To zjavo je guverner podal ob prvi obittnici padca Nizozemske Indije Urcdn k j^ncije Dumei poudaria da se bivši generalni guverner odlično počuti Stanuje udobno m postopajc z njim obzirno Nadalje ie guverner izjavil da so bili Nizozemci med pogajanj' v Bataviji v stalnem stiku z vladama v VVash ngtonu in Londonu London n \Va-sh-ngton nista poslala zastopnikov na konferenco toda nadzorovala sta jo s pomočjo agentov petrolejskih družb v Nizozemski In« diji Ko so nizozemske vladne oblasti vpra šale nizozemske kolon jske petrolejske družbe. ali je mogoče povečati d ibave petroleja Japonski, so te družbe pod vplivom AngVžev in Američanov negativno odgovorile. Nizozemske oblasti so se med pogajanji z Japonci zavedale, da sporazum ne bo m-igoč znrad; trdovratnega zadržanja zastopnikov petrolejskih družb.
Ameriška bojazen pred napadom ei vzhoda
Stockholm, 8. marca. s. K strašnim skrbem, ki žalostijo Američane se ie pridružila ka kor poroča dopisnik »Alehande« z Ne\v Yor-ka skrb. k: je nastala po govoru ne\vyor;ke-ga župana La Guardije, ki ie govoril o po!i-tičnosvoiaškem položaju m prišel do zaključka. da nikakor ni izključeno, da bi Os nenadno ne napadla vzhodne obaie Amer ke Amer ški narod mora biti pripravljen za to možnost Amerika je dežela neverjetn;h reči in se zdi. da je govor La Guardije sprejela resno.
Berlin. 8 marca. Slika bitke na ''zh d-ci fronti se v spi šnem zdi sedaj man., raz-g bana, kako: je bila v zr.četku preteklega tod: a. Na vserr. področju, ki se vleče o<1 mostišča ob Kibanu do srednjega teka Donca. se opaža ni kak za. to j v vojnem delovan.u. ki ga je prip sati deloma vre-mensk m razmeram del ma pa n .v: pre-ure bi tu delujočih nemških čet, k; so se med prot nr.pnrli zbrale jn ustavile na črt:, d:Ig .koli 300 m po tavljeni v s:neri od Slavjanska p.ca se»eroz:padu Ta bojna črta se sedaj utrjuje in vanjo pritekajo ve:do novi oddelki, ki imajo nalogo za cperaci;e v ofenziv; bližnje bed čnost'
Nemška p buca je medtem na področju Harkova ust vsi ;H zelo zanimiv položaj. So-vjetrko 3. armac»o, j katere obkol tv; sm že poročali, je treba smatrati sedaj za skoro popo n"ma izločen-) iz borbe V hu;'.ih bojih p. gozdev h in močv rjih so bili razcepljeni oodelki te velike enete polagoma r-zpršen in poko 6-nI v bolj ali manj dramatičnih okoliščinah. Tu in tam se kaka skup:na še bran:, toda jasno je. da to deležna usode glavnine, katere izguba tvori zelo hud udarec z i bolševišk; vojsko Zdi se. da je bil to krvav neuspeh sovjetskega ma'evra, cd k-terega si je ru'-k. glavn; stan cbetal znarnm t'h uspehov
S tem pa še nia: izčipme posled;ce poraza 3. rrmacie. S svojimi ljudrkimi mno. žicami in tehn;čn mi sredstvi je bila t-armada v resn ei zr\> važen in močar vojni in- trument, ki ga je imelo rusk povel -ništvo na razpolago na harkovskena pod-
ročju. Po izloč;tvi te armade se je Nemcem cdprla možnost zn prot napad, ki je bi! zmagovit na vs?j črti ir obeta nenavadno ug dne zaključke Vojna je umetnost 'zprem njati silo in z?četno premoč sovražnika v slabost ko n-stopa trenutek vsžnh odločitev. V primeru 3. armade se je 'emškrmu peveljništvu to v odlični meri posrečil:.
Zaradi silovitega pritiska, k4 ga izvajajo nemške čete sse morali ruski oddelk' zlomljeni umakniti Umik še vedno traja in sovjetske vc-js-ke še vedno trošijo s Ine mnoirne vjreg* mater-ala. k: sc ga izAz-lale ženrke in otrcc ter preliva potoke krvi sovjetskega delov ega ljudstva
Bitka se zrpet pribl -žme Hai kova. iz ka. tereg-- razva! p se še vedno dviga gost dim ogrccnnih pržar;v. Grenadirji ki pr dira-■o z zabada, že v dijo neda'eč ruševine in-du^tr jskega oddelka tega velikega ukrajinskega mo ta Dasi je prerokovannehvaležen pos.j; vendar vse kaže. da spojimo pred zopat o csv;j-'tvijo Harkova. k: ga "'e r.emško vrhovno pove'in i štvo Se p-ed kratkim ukrza.lc izprrzniti kor se mu ,e z1el-> nrp">trebno žrtvovati množ ee v:ia-k-v sa-no z"to da bi ostalo mesto v nem šk' z?s«dbi. Novo prodiranje se l'hko smatra za najznačilnejši ufrpeh remške v jske :n za vel'častno reakcijo prot' sovražni pt>. budi. Ne sme se pozab:t tudi važn^pt, ki io prln:sir'eio Harkovu Rusi sami. ki so v o"t"lem oi l 1911 d~lje pri neštetih prj-l kah dokazali da s? ne morejo pomi-riti z zgubo tega važnega mesta.
Severno od Harkova, namreč v sred-jem odseku, nemško vrhovno poveljništvo »e-iaj z nekaterimi podrobnostmi d po.njuje n--črt splošnega .',kra;š3nja fronte ki s« je začelo z umikom z vzhod* ega Kavkaza in nadaljevalo z izpraznitvijo ozemlja med Volgo in Donom ter med D nom in Don-cem, kakor tudi z opust tv jo mostišča pri Demjansku in z umikom iz mesta Rževa. To odmikanje od savražn ka je opemcija neizpros-e logike in vsi prem ki čet sc vjaj: strogo po cb čajni metod, in v popolnem redu.
Seveda nikegar ne preseneča, da hočejo Rusi vsaj zaradi propagande izkoristiti nemške ukrepe in odmikanje od sovražnika predstaviti kct reuspeh nemških čet. Moskva javlja z£to zmago na zmago, toda vsa njena 'zredna por č "-i ne morejo prav mč izpremeniti na dejanskem stanju. (Piccolo.)
Ameriško razočarale nad sovjetski hvaJeŽKasila
Helsinki, 9. marca. s. Govoreč v Moskvi na tiskovni konferenci pred ameriškimi in britanskimi novinarji je veleposlanik Zedinjenih držav genezal Standley, ki je pred nekaj dnevi prišel iz KujbLševa, izjavil: Odkar sem tu, sem skrbno iskal v ruskih listih znake hvaležnosti za dejstva, da prejema SSSR materijalno pomoč iz Amerike, ne le na osnovi zakona o posojilu in najemu, temveč tudi od ameriškega Rdečega križa, tola doslej nisem naletel na najmanjši znak take hvaležnosti. Stanaiev js nato nadaljeval: Medtem pa ameriško ljudstvo prispeva miiijcne dolarjev iz svojega žepa, meneč, da podpita ruski narod, ki pa o tem ničesar ne ve. Glede zboljžanjr. izmenjave vesti med ameriškimi misijam:. in sovjetskimi oblastmi je morcJ veleposlanik priznati, da ni prišlo doslej do nobene spremembe v tem sm-siu. isa v; a-
šanje. zakaj sovjetske oblasti ne obveščajo, je odgovoril da hočejo zbudili vils uoma in v svetu, da vodijo Rusi vojno somi in z lastnimi sredstvi, zarsdi česar molče o kakršnikoli pomoči od zunaj Svoje izjave je zaključil s pripombo, cia bi utegnila bližnja razprava v kongresu o zakonu o najemu in posojilu odkriti nekatere presenetljive stvari, kajti ameriški kongres jo plemenit, lokler smatra, da nekomu jk>-me<ga ako pa bi se prepričal, da ne po maga nikomur, bi to utegnilo spremeniti njegovo stališče.
>., v: m »"♦i /*> .si u
AErlka	g;:bsmija
Hudo nezzdzvcZjstvo med	dlsldenti in doma-
f?cbiv«Istvra
INSERIRAJTE V ,^JUTRU"!
Japonski uspehi
na Kitajske!!?
Tokio. 9 marca s. Dt/znava se da se japonske operacije na Kitajskem nadaMuiejo zelo živahno in da so tr japonske kolone v spopa du s kitajskimi Komunisti dcftegle pomemben uspeh ko so morale te pustit na bojišču 1400 mrtvih Raztn tega so Japonci ujel- 1000 ujet-n kov V lužnem Sansiju so japonske oborožene sile uničile čungkmške kitaiske pripadajoče 17 armiji pod vodstvi m generala Koueicija Sovražnik ki beži je utrpel znatne izgube Japonc so uiel' mnogo ujetnikov in zaplenili ogromen vojni plen
Prebivalstvo Birme za sodelovanje z Japonci
Rangun, 8. marca s. Prebivalstvo v Birmi je pripravljeno tudi za največje žrtve, ki bodo potrebne za premaganje Amerike to Anglije, je izjavil direktor za notranje. zadeve v novi birmanski vladi. Thakin Mya. Obnova usode Birmancev s pomočje Japonske bo tisočletni mejnik v zgodovini vojne za osvoboditev vzhodnih narodev.
Izmet Ineni r«ivi{ predsednik turške republ ke
Ankara. 8 marca s. Sedma velika narodna skupščina ki se je sestala do zad-nj'h volitvah je na prvem sestanku danes izvolila soglasno za predsednika republike Izmeta Inenija. Skupščina je izid glasovanja sprejela z mogočnim odobravanjem.
Monakovo, 8. marca. s. »Abe-dzeRung«. se bav: z ve trni iz Tangerj?., p~ katerih se baje Amerika pripravlja, da dokončno utrdi svoje interese v Francosk saverni Afr k; s sestavo generalne gubernije za severno Afrik*. ZA se, da guver-er še ni dokončno izbran, kriti med najbolj re. nimi tekmeci sta dva sine va Izraela in s cer židovski ^ipan Nevv Ycrka La Guardia in Žid L o*, ki je bil do nedavnega guverner c.. ve New Y:rk in intimen prijatelj Roosaveita. Kako pozab';:ena je Roosevel-t:va zagotov tev svetu dne 8 novembra 19-12, nadaljuje 1 st. ob kombiniranem i?~ krca'ju. ko je razglasi, da imajo ameriške čete samo nalog:- re"iti francoske kolonije p: ed tekom sil Osi. Ta nova Rcose-veltova kretnja bi bila hud udarec tudi sa Anglijo, ki bi ; stala prazen krog. Imenovanje židovskega guvemeija b bila tu:>: j nezaupr:ca arabskemu prebivalstvu, ali pa i bi bilo mogoče pričakovati od Roosevelta ! kaj drugega?
Tanger, 9. marca. s. Vest o ustanovitvi
ameriškega geneiainega guve.ntija za severno Afriko je pomenila pravi lučaj kamna v golebnjak za vso skupnost Francoske zapadne Afr ke. Visoki go.-podar^ki svet v Alžiiu je po.pcšil svoje deio in ga nato zaključil, Giraud pa ni sodeloval pri zaključni seji, kakor je bil obljubil, tem- i več se je pust 1 za topati po generalu Bergeretu. Ko se je general Bergeret za- j hvali; jvetu za izvršeno delo, je izrazil j nado, da se bo to delo zopet nadaljevalo v miru. Ta nr.mig je zelo mučno vplival na Francoze, kajti prebivalstvo je mislilo.
pod poveljstvom E;senhowera, bodisi zato. ker Peyruton na predvčer pred svojo izločitvijo s sinekure generalnega guvernerja, po kateri je toliko hrepenel in se zanjo prijavljal, ne vidi več pota, po katerem bi merta še bil koristen v Afriki Samo po sebi pa se razume, da so zelo zadovoljni židje, katerim upanje, da jim boio vla-j dali židje tipa Laguardia ali Lehmann v senci zvez'.nate zastave, pomeni prav tol:ko kakor židovska zmaga in zasnutek one židovske d,-žave. ki so jo deslej zaman Angleži pripravljali v Palestini in kateri so že desetletja veljali vsi židovski n:pori. M''s,:mnnske mn'žice pa so seveda vzne-
mirjene in zaskrbljene dočim začenjajo i djc sedanje vojne.
Francozi polagoma razumeti, da se je v : plašču ovce skrjvai najpožrešnejši volk i ameriškega kupči.skega sveta. Francozi i uv'deva jo, da bo ameriški generalni guv«r-' ner za civilne zadeve avtomatsko ;zl čil iz javnega žlvljerja tudi dosedanji brezbarvni in medli videz francoske oblasti, ki se je še prež vela po razb tju francoskega. afriškega imperijsa. Kaj je potemtakem, vprašujejo otožno Francozi, s svečanimi Rooseveltovimi cbljubami. da bo spaštoval Afriko, prestiž, nedotakljivost, predpravico c ustanove Franc je?
Na vse te ugovore odgovarjajo Američani. da je bil sk'ep o ustanovitvi general-i nega guvernerja potreben kot radikalno sredstvo proti mučnim častihlepjem ir neskončnim prepirom med nasprot' si stcjii-čimi franoo kjmi političnimi strujaimi. Ki so povzroč le neprijetnosti in mnoge ovir.j v svobodnem razvoju življenja afriškega imperija, ki je že dovolj trpel zaradi pesle-
Ikezplcdnost anglosaške propagande
Nemški tisk us^tavlfa, da jrarhoda Evrope ne bo mogla
ustaviti nobena sila
Berlin. 9 marca, s Nemški listi polemizirajo tudi danes z anglosaško propagando, ki je u&užnjena Kremlju List »Biirsenze tung« piše. du mob:lizirajc sile Osi rezerve vse Evrope, da bi ustvarle nepremagljiv z:d proti boljše-
Angleži in Američani, vedno bo'j širi v korist tretjemu zavezn ku Rusiji ki ima od tega spora samo največje koristi. Nespametno bi bilo ! zato misliti, zaključuje korespondenca, da b: bili Angleži in Amerčani. čeprav b; hoteli.
: no mobilizirata vse razpoložljive sile da bi preprečili ali un čil napore evropskega kontinenta za svo^o rešitev Del tega protievrop-i ske?a nroa'ama. pi^e list. so tud teroristična i bombardiran ia c vilnetja preb'valstva v itali-I iar^kih m nem'k;h mestih in prebivaistva na
1jivu JC iiii^iiiU, ...	.. V r* v	•	II
da bo v okv ru tega sveta končno vendar- 1 ^kupranem ozemlju Nič manj zoprno kakor le rešeno katero izmed perečih vprašanj, ! ta nropagandna gonja v konst Moskve p»_ni ki zanimajo magrebsko deželo. Tudi Pey-
vizmu. Velika Br tanija in Amerika pa istočas- ' sposobni preprečiti sovjetskim oblastnikom
uresničenje impcrial:stičnih sanj na evropski celini in drugod.
Angleška politična revija o komunistični stranki
ruton, ki je v zadnjih dneh mislil, da bo 'ahko postavil voz pred vole in se dal proglasti za generalnega guvernerja Francoske Afrike namertu za genera'nega tajnika, kakor je sedaj, ni sodeloval pri seji in sc tudi ni dal uradno zastopati. Vest o ameriškem generalnem guvernerju. k: jo nekateri hočejo demantirati. je vidno vplivala tudi na Angleže, ki vidijo v novi pobudi zavezniških bratrancev ne le zača~no namero sode^vaija- temveč ■aeovrglj v dokaz da se hočejo Američani dokončno polastiti tudi sredozem-ke Afrike. ki predstavlja predvsem odlično gospodarsko oporišče in ki bi smela biti kvečjemu angleško-ameriški kondominij Angleži nadalje trpko ugotavljajo da njihovi zavezn:ki ne le še nadalje prisvajajo povsem levji delež, temveč zare« začenjalo presegati v«e meje kakor da bi i'm smemTe na vreh nod^očjih še ne bile dovolj Na vojaškem rvmorskem letalskem !n koncem tvvi^očiu imajo "voie vodstvo, sedaj pa hočein ta vod;lni jooloža? "a^irti na upravnem področju v Fran-"o^ki Afriki
Nezadovoljstvo Girauda in niegove »s!ve emlnence« Peyrutona je povsem očitno, bodisi zato. Ker je Girauda v vodstvu afriške vojne zamenjal Alexander ln se je m^rda že sprijaznil z usodo poiittkanta druge vrste
i Lizbona, 7. marca. s. Komentirajoč prizn-s devanje angleške komun:stične strarke, da J strahn\anjc nem"kega naroda, kateremu sl*a= ; bi ^ ^užila z laburistično stranko, ae
jo za f>ovojno dobo drakon^ke kazni :r maščevanja medtem ko prebivalcem zasedenih ozemelj vključno one na katera nai bi Moskva stcgn'la svoje pohlepne roke ob'jubl ajo ures n-čenje splošnega blagostanja Tako prvi kakor drugi poskus služita al' na; bi služila enemu •amemu namenu oslab't fizični :n moralni od-nor narodov Osi n omehčat- njihovo voljo zr borbo in zmigo Ta načr< Da bo prav tako nropad-j kakor vse druge sovražne utvare-Evropa je že na pohodu ir nobena sila tega sveta pa naj bo še tako velika je ne bo mogla ustaviti na tej poti
Tudi »Dcutsche Allgemeine Zeitung« pobija sovražno propagando, po katen na bi Anglija •n Amerika bili zm<ižn; zaščititi demarkadisko črto k nai b' b'1a postavi lena v Evropi prot-tertorialnemu razš.rjenju Sovjetske zveze Rerlinsk' dnevnik trdi. da ie prot boljševizmu mogoče postaviti samo or< žie m da ie prav v zvez s tem zanmivo ugotovb nasprotje ki se vedno boli šin in pog'ab!ja med Anfl'eži •n Američani zlasb po poslednjih govornifk-h zjavah glede na dogodke v AfnK; Politično iip'omarska korespondenca navai« danes na <ratko 'ziavf amer^kega državnega podtajn* <a Sumneria Wellesa glede na pceče vpraša ije amen^kh etaiskih m pomorskih oporišč kot pred^traž amerškega imperahzma v svetu in trdi, da &e nasprotje, ki je nastalo med
. politični tednik vSpectat r« vprašuje, ali ' se Angl ja približuje svojemu političnemu polomu. Laburist: naj stoje na straž: in naj ne spe, piše revija, kajti na dnevnem redu letnega sestanka laburistične stranke v juniju bo nova resolucija angleških komunistov ki zahtevajo priključitev labur stičn« stranke. Anglešk' komunisti. ugotavlja »Spectator«, h. če jo samo izkoristiti vojaške uspehe Sovjetov. Trdijo, da podpirajo a vsemi sredstvi vojaška prizadevanja zavez. n kov, toda ne Angliji na ljubo, temveč Moskvi. »Spectator« se vprašuje kakšen položaj bo nastal, če bi se k munisti Končno vr nili v laburistično stranko in v njej prišli do premoči. Za odgovor na to vprašanje je treba po mnerju revije upoštevati, da angleška komunist čna stranka ne cd-loča sama o svoji politiki temveč jo «odl komunistična internacionala 'n ji dejansko Moskva predpisuje vse zadržanje.
Letalska nesreča francoskega generala
Tanger 7 marca s Iz Dakarja poročajo, d« se je sodelavec generala Darreaua general Tri-itan smrtn' ponesrečil pn etalsk- nesreči Ubilo se je tudi ostalih osem oseb ki so bile ▼ letahi Kmalu -vitem ko sc je letalo dvignilo^, je teščilo na tk in ae razb.io.
Vogalni steber vzhodne fronte
Borba za usodo nemškega naroda na vzho* du ni nikoli izgubila značaja premikalne vojne, piše nemški vojni poročevalec dr. Helmut v. Kiigelgen. Tudi na mestih, kjer so cele armade že v drugem letu branile svoje postojanke na izvojevanem ozemlju, tam kjer se je b:la mesece in mesece tiha pozicijska vojna, je lebdelo nad vojaki upanje bodočih premikov. Moč nasprotnika in globina prostora sta zahtevali operativne načrte ki zahtevajo za takšne časovne debe in za armade potrpežljive vztrajnosti; kakor pa ostane v borcu, k; lež v jarku, hrepenenje po napadu in gibanju, tako tudi tukaj nikoli ni zamrla zavest, da se z gibanjem doseže uničenje sovražne vojske. Če je v tej zimi prišlo zopet do velikih premikalnih b tk ne smemo iskati vzroka za ta odločilni pomen v izgubi prostora Sedaj gre za izčrpanje m uničenje nasprotnika in v tej borbi nima prostor nobene vloge, kakor tud nima nobene vloge obramba ali proti*
sunek.	.	..
Bojišče okrog armade v Orlu se je »tvorilo v bistvu po prvi zimi na vzhodu Tam so se Nemci utabcrili in napravili Orel za vogalni steber obrambe nroti bodočim naskokom sovražnika Iz oboroževalnih in človeških sre* dišč v Moskvi se je dvakrat vlil sovražni roj _ spomlad- m poleti 1942 proti Orlu V ogromnih cbrambn h bitkah so prizadeli Nemci sovražniku hude izgube materiala m ljudi. Sovjetska vojska je doprinesla te žrtve v ope* rativni domnevi da se ji bo posreč:lo vdreti v globino nemške sredine in navezati tam stike s tolpami, ki naj bi pomagale razmajati
fronto pred Moskvo.
V poročilih nemškega glavnega stana beremo zopet o obrambnih bojih na področju južno in severno od Orla. in sicer potem, ko smo sledili bojem na severu Kurska ter doživeli izpraznitev Harkova Proti fronti ob Orlu se zaletavajo zopet nasprotniki z velikim številom ljudi in ogromno množino ma* teri^la. Položaj je že toliko dozorel, da je po prvih treh tednih borbe mogoč pregled. Borba se giblje sem in tja in se še ne da izreči zaključna beseda. Lahko se reče samo to. da višek bojev še ni dosežen, toda vogalni steber Ore! stoji in se še ni zamajal.
Poseben pomen za nemške postojanke, ki »ežejo preko Orla. je v tem. da je izpodj-eza* ■na najkrajša pot na področju od Harkova proti Moskvi. Železnica ki omogoča v dobi odjuge prevoze iz Moskve proti Kursku m Harkovu. ni na razpolago sovražniku Vogalni steber Orel neomajno stoji To je v resnici ponosna beseda če človek pomisli, kaj vse mora prestaiati nemški vojak v tem odseku Ne samo, da mora pokazati svoje vojaške zmožnosti, doprinašati mora tudi žrtve in odpovedi. Boriti se meta proti snežnim viharjem oklopnkom in množestvenim naskokom ter piše na ta način slavne liste v zgodovino
te vojne.	v
Na bojišču južno od Orla preživljajo nem-Sri vojaki dneve skoraj brez počitka. Snežni vihar je zamedel vse poti. Topništva in tez*
kega orožja ni mogoče premikati, <kmn je mogoč samo s sanmi. Konji se pogrezajo ▼ snežnih zametih do vratu in se le z muko izkopavajo iz beline. Na tej snežni ploskvi nimajo nemški vojaki na razpolago nobene zaščite pred snegom in streljajo, ne da bi vedeli, kaj pomeni zaklonišče, spanje in toplota. Po tednih borbe, ki so izčrpali njihove moči, po pohodih skozi nočne snežne viharje, po obrambi na vseh straneh še prehajajo v protinapade in potiskajo sovražnika nazaj. Gradi se nova glavna obrambna črta. Konji in vojaki vlečejo topove po snegu na nove postojanke. Od 4. do 20. februarja so našteli 20.000 mrtvih sovražnikov pred bojno črto. Razen tega je obležalo tam 68 oklopnikov, mnogo lahkih in težkih strojnic, metalcev granat, strojnih pištol in drugega pehotnega orožja. Na vzhodu od Orla so med napadom na tesnem prostoru uničili 43 sovražnih oklop« nikov. V enem samem dnevu so vojaki sestrelili 35 sovražnih letal. Pri vsem tem * je boljševikom posrečil komaj skromen vdor, ki pa je že paraliziran.
Ne bom navajal številk, zaključuje vojni poročevalec. čeprav so za nas zelo utešne. Vojna na vzhodu se zdi, da je navzela podobo neizmemosti. Mladi oficirji, preizkušeni podčastniki se ne dajo omajati ker vedo, da moTajo imeti moči zase in za vse svoje tovariše. Tovarištvo, ki jih veže pa je močnejše in trdnejše od neizmemosti. Globoka resnost visi nad fronto, vedna odločnost. Na nji sloni vogalni steber Orel Borba se nadaljuje.
Angleški teror nad civilnim prebivalstvom v sedanji in prejšnji vojni
Berlin, 8. marca. s. »Berliner Borsen Zeitung« poudarja, da imajo teroristični napadi angleškega letalstva na nemšKa mesta"isti smoter, ki ga je v prvi svetovm vojni sovražnik skušal dcceči z izstrada-njem civilnega prebivalstva. Kakor so bile tedaj žrtve sovražnega barbarstva 700.100 Nemcev nebcrcev, to je žensk, starcev 'n otrok, tako zdaj Anglosasi divjajo nad najsi abotre j š'i mi pripadniki nemškega naroda To dokazuje da Angleži v zadnjih 25 letih niso znatno napredovali ne v morali m ne v politik'. Kljub temu je bistvena razlika med letom 1918 in 1943., zaradi katere ne more obstojati noben najmanjš dvom glede neutemeljenosti sovražnega upanja.
Omenjajoč značilnosti ki kažejo razliko med sedar-jim položajem in položajem ob koncu prejšnje vojne zaključuje Ust: V nasprotju s tedanjim položajem cbstoja danes najtrdnejše edmstvo med fronto in notrarjostjo. Dočim so tedaj v glavnem zaradi pomanikanja tega edinstva udarci sovražnika lahko uklonili civilno prebivalstvo, se danes črpa vedn: večjo odporna volja iz darcev, ki jih nasprofik n zkotno zadaje prebivalstvu, k se zaveda, da končna zmaga ne bo mogla uiti orožju Osi.
r
Inž. Anton Klinar
j
Sredi februarja smo m spominjali upokojenega gradbenega direktorja g. inž. Att-tona Klinar j a, ki je praznoval zlato poroko. Pred petdesetimi leti ae je poročil s gospo Irmo, Id je doma z zelenega Stajer-ja. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok, od katerih je eden zgodaj umrl, ostali pa so danes vsi na uglednih položajih in bo kakor oče splodno znani t slovenski javnosti.
Gospodarstvo
Kasni za prestopke ©brtsilti predpisov
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu objavlja:
Kr. policija v Ljubljani je od 1. do 15. februarja izrekla naslednje kazni zaradi kršenja prehranbenih predpisov:
zaradi zviševanja cen: Podboršek Helene, prodajalka, Šsntpeterska 52, 500 lir glooe 10 dni zatvoritve obrata; Nemanič Matija, posestnik, Rcdine 11, naznanjen sreskemu poglavarstvu v Črnomlju; Zdolc Josipina, prodajalka. Draga 61, 500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Pestotnik Marija, trgovka, Prečna ulica 4, 3000 lir globe, 20 dni prekinitve obrata; Čuček Mira, trgovka, Vodnikov trg 4, 3000 lir globe 20 dni prekinitve obrata; Širok Ana, prodajalka. Albanska 29, 500 lir globe, 8 dni prekinitve obrata; Kregar Ana, prodajalka. Riharjeva 17, 1000 lir globe, 30 dni prekinitve obrata; Derenda Katarina, Borštnikov trg 2, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Leskovec Vin čenči j, gostilničar. Tržaška 161, 1500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Pelan Avgusta, trgovka. Kongresni trg 10, 500 lir globe; Novak Neža, gostilničarka, Rimska 19, 1000 lir globe; Zupančič Ivan, posestnik v Črnomlju št. 110, naznanjen sreskemu načelstvu v Črnomlju;
zaradi nakupa bele in koruzne mo«e brez živilskih odrezkov: Dežman Josipina, ■fa-gavska vajenka, Sp. Hrušica 13, 500 Ur globe;
zaradi skrivnega nakupa slanine: Tor-
kar Emest, trgovski zastopnik, Franko-panska 27, 1000 lir globe; Strah Josip, gostilničar, Zaloška 10, 1000 lir globe;
zaradi skrivnega zakola in nakupa mleka brez oblastvenega dovoljenja; Polajnar Leopold, zasebnik. Sv. Petra nasip 2, 3000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata;
z^radj izgotavljanja mesnih jedil na prepovedan dan: Habjan Marija, gostilničarka, Celovška 41, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata;
zaradi nedovoljenega nakupa mesa po Tišji c«ni in zaradi prodaje govedine na prepovedan dan: strajnar Ivan, mesarski pomočnik, Potočnikova 8, 1000 lir globe;
zar?di nedovoljenega nakupa mleka: Polajnar Leopold, zasebnik, Sv. Petra nasip 2, 2000 lir globe;
zaradi proda,je vina po neodobreni ceni: Megušar Alojzij, poslovodja trgovine z jestvinami, Streliška 33, 1000 lir globe. 5 dni prekinitve obrata;
zaradi nakupa oblačilnih predmetov s odrezki drugih oscb: Ziherl Anton, železničar. Polica 11, 1500 lir globe;
zaradi prodaje tkanin po neodobreni eeni: Urbane Franc, trgovec, Šentpetrska 1, 1500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata;
ker niso izvesilj cenika: Vodnik Alojzija, prodajalka, T.žaška 26, 500 lir globe; Staut Katarina, fotografka, Ble;weisova 35. 500 lir globe; Marolt Ivan, krčmar. Vidovdanska 24. 2000 lir globe. 20 dni prekinitve obrata; Bric Leopold, krojač, Blei-weisova 96. 500 Lir globe.
Od 16. do 28 februarja je Kr. policija izrekla zaradi istih prekrškov naslednje kazni:
zaradi zvišavanja cen: Benedik Ivana, trgovka. Frančiškanska 3. 1000 Lir globe. Kajfež Anton sostiln:čar. Florijanska 4, 1500 lir globe. Černe Frančiška, gostilničarka. Dalmatinova 15. 2000 lir globe ln 20 dni prekinitve obrata: Podboršek Peter. trgovec. Celovška 34 3000 lir globe 30 dn; prekinitve obrata: Gjura Terezija prodajalka. Graj-ka planota 1. 500 lir globe; Mihel'č Ana. gostilničarka. Sv. Petra nasip 37. 1000 lir elobe. 10 dni prekinitve obrata; Bricelj Ivan, gostilničar
na Peči 39. 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; Zunič Štefanija, prodajalka, Ciril-Metodova 52, 100 lir globe; Peterka Franc, slaščičar, Ciril-Metodova 47 o00 lir globe; Križ Franc, posestnik buffeta na Bieivveisovi 77, 1000 lir globe; Marm-šek Nikolaj, gostilničar, Prečna ul. 6, 1000 lir globe 10 dni prekinitve obrata;
zaradi nedovoljenega nakupa ostankov koruze: Rihtar Ludmila. trgovka, Privoz 8, 500 lir globe;
zaradi skrivnega nakupa slanine in surovega masla: Marn Lucija, gospodinja, Tomačevo 15. 500 lir globe;
zaradi prodaje surovega masla brez dovoljenja: Knavs Angela, gospodinja, Hr.b 46, 1000 lir globe;
zaradi prodaje maščob brez odvzema odrezkov: Bahovec Josip, trgovec, Sv. Jakoba trg 7, 1500 lir globe, 15 dni prekinitve obrata;
ker je postregla z govejim golažem in klobasami na prepovedan dan in po zvišani ceni: Lukež Ana, Vodnikova 63, 1000 lir globe in 10 dni prekinitve obrata,
zaradi nakupa racioniranih živil brez odrezkov: Ipavec Ana. frizerka, Smarska 100 500 lir globe; Eker Ana, prodajalka, Cesta dveh cesarjev 107, 1500 lir globe; Malgaj Ivan delavec, Trstenjakova 7, 500 lir globe;
zaradi prodaje čebule v prahu po neodobreni ceni: Menardi Cezar, poslovodja tvrdke »Celon«, Breg 20, 500 lir globe;
zaradi opuščene prijave vina: Podboršek Peter, Celovška 34. 1000 lir globe;
zaradi prodate vina bre/ dovoljenja: Urh Josip, trgovec. Vrsto-vškova 0, 2000 lir globe; Braz Vojko, trgovec, Zaloška 51, 2000 lir globe; Zupan Julij, trgovec, Drenikova 12, 2000 lir globe; Lasan Jurij, zasebnik, Vodnikova 71, 2000 lir globe.
ker je opustila zabeležbo o prihodu in izdaji racioniranega blaga« Kajiež Frančiška, gostilničarka, Florijanska 4, 1000 lir globe;
ker ni izvesila cenika: Lavnh Marjeta, prodajalka, Streliška 10, 1000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata.
Sresko poglavarstvo v Ljubljani je v teku meseca januarja zaradi istih prekrškov izreklo naslednje kazni:
zaradi nakupa tkanin brez odrezka: Jernejčič Stane, Vrhnika. 300 lir globe;
zaradi skrivnega zakola: Mehle Ana, Ponova vas, 500 lir globe in zaplemba blaga; Boh Josip. Stranska vas, 1000 lir globe; Kržič Ivan. Rakitna, 100 lir globe; Rode Franc, D. M. v Polju, 500 Lir globe in zaplemba blaga;
zaradi nedovoljenega nakupa in prevoza živil: Turk Alojzij, Višnja gora, 50 lir globe in zaplemba blaga; Zavodnik Stanislava, Ljubljana, 150 lir globe in zaplemba glaga;
zaradi zvišanja cen: Drašler Karel, Vrhnika. 300 lir globe; zaradi nepravilnega mletja žita: Jam-
šek Ivan, Zg Kašelj, 100 lir globe in zaplemba blaga; Martinčič Franc, Grosuplje, 50 lir globe, zaplemba blaga; Mehle Ana, Grosuplje. 50 lir globe, Cunder Luka. Tomačevo. 100 lir globe in zaplemba blaga; Peterca Ivan. D. M v Polju. 100 lir globe, zaplemba blaga. Srakar Ivan. Tomačevo, 100 lir globe in zaplemba blaga;
zaradi nedovoljenega nakupa surovih
kož: Kuhar Josipina, D. M. v Polju, 50 lir globe, zaplemba blaga. Sresko poglavarstvo v Logatcu je janu-
Ternu srečnemu ln redkemu družinskemu slavju pa je žal sledil udarec usode. Danes počiva g. inž. Anton Klinar na mrtvaškem odru in bo popoldne ob 17. uri poromal iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k večnemu počitku pri Sv. Križu. Inž. Anton Klinar je učakal visoko starost in je v jeseni svojega življenja lahko z zaaovoljstvom zrl na veliko delo, ki ga je častno opravil. Lani 15. oktobra je praznoval 801etnico. Bil je jeseniški rojak in je po uovršenih študijah stopil kot eden izmed prvih slovenskih inženjerjev, ki so delovali na Kranjskem, najprej v službo ljubljanske mestne občine, že leta 1887. pa je prestopil v službo deželnega odbora kranjskega. Leta 1902. je bil že imenovan za vodjo deželnega stavbnega urada. V tem svojstvu si je pridobil velike, neminovne zas'uge pn mn~>gil. iavnih delih, ki so za našo dom~-vino življenjskega pomena. Najvestnejše je po vojni izvršil likvidacijo tehničnega dela deželne uprave. Bil je v od1'a tehničnega oddelka ter je dobil naslov gradbe-nga ravnatelja. Leta 1922. ■'e po ?71ef""m uspešnem delovanju bil na lastno prošnjo upokojen.
Večina javnih zgradb stnreišee'* datuma
r>k~ v Ljubljani kakor na deželi, priča o tehničnem delu inž. Antona Klinarja. Ko* stavbeni strokovnjak si je v dolgih službenih letih pridobil spošen ugled, visoko so pra cenili vsi tovariši in sodelavci. Posebne zasluge si je pridobil tedaj, ko je po uvedbi slovenskega uradovanja pri bivšem deželnem stavbnem uradu položil te^el-e sl~-venskemu tehničnemu izrazoslovju. S svojim delom si "ie gradbeni ravnatelj inž. Anton Kinar ustvaril najlepši spomin. Uglednim družinam pa velja ob izgubi srč*m dragega družinskega glavarja naše odkritosrčno sožalje.
Mska^ovarje racftrniranih živil trgovcem
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racion ranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane da bo nakazovanj e racion'ranih živil za mesec ap<-'l v Gosnoski ulici 12/1 po naslednjem abecednem redu:
V četrtek 11 marca od A do B v petek 12 marca od C do G, v soboto 13. marca od H do Ka. v ponedeljek 15. marca od Ke do Ku v torek 16. marca od L do Ma. v sredo 17 marca od Me do N. v četrtek 18. marca od O do P, v soboto 20. marca od R do S, v po« nede'jek 22. marca od S do U, v torek 23. marca od V do Ž, v sredo 24. marca peki od A do P. v četrtek 26. marca peki od R do Z.
Razdeljevanje racioniranih živil pa se prčne v ponedeljek 15. marca iz skladišč I. Vok. Blei vveisova cesta, in A. Volk. Resljeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Dnevna dobava mesa za bolnike
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Bolnikom, katerim je dovoljen posebni dnev» m obrok mesa po okrožnici Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino VLšt. 593/SanI 41 z dne 6. IV. 1942-XX (odstavek q in r), ne pripada tedenski obrok mesa določen za ,'se prebivalstvo. Ko izdajajo občinski pre-.-.krbovalni uradi bolnikom dodatne nakaznice za meso, morajo dotičnemu odvzeti knjižico za meso. če pa živi v družini ali v zavodski družini, zabeležiti v njej. da bolniku ne pripada tedenski obrok za čas. ko prejema posebni obrok mesa.
Isto velja tudi za strežniško osebje jetičnih bolnikov, ki živi stalno v zdraviliščih, ker mu po odstavku s) navedene okrožnice Visokega komisariata pripada posebni dnevni obrok mesa
ar j a 1. 1943. v istih zadevah izreklo naslednje kazni:
zaradi povišanja cen; Kune Franc. Gorenji Logatec 54, 500 lir globe in 16 lir pristojbine;
zaradi prevoza krompirja bre« predpisane dovolilnice: Meze Viljem, Logatec, 100 lir globe, 16 lir pristojbine in zaplemba blaga
Sresko poglavarstvo v Novem mestu Je meseca februarja t L v istih zadevah Izreklo naslednje kazni:
zaradi tajnega zakola in prodaje men na prepovedan dan in po zvišani eeni: Saje Franc, mesar. Bršlin št 17, občina Prečna. 1500 lir globe in zaplembo blaga.
zaradi tajnega zakola: Bambič Josipina. kmetica St Jernej 8, 150 lir globe in za-olemba blaga.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani Je b--eklo zaradi prekrškov obrtnega zakona naslednje kazni: Florjan Josip. Topniška 14, 1600 lir globe; Ercegovič Marjan. Medvedova 20, 1132 lir globe in pristojbine ter zapora obrata
za zelenjava in sadje
Visoki h-rr^i-ir za Ljubljansko pokrajino je innl|ihH nov maksimalni cenik aa zelenjavo in aadje štev. 4, ki velja od srede 10. t. m. naprej in določa naslednje maksi-milne cene (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa oeno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene;:
Česen 9.30 lire na debelo — 10.60 lire na Jroteo; karfijola 2.75 — 3.45 ( 3.10—3.60); debata 2.65 — 3.25 ( 2.60—3.05); k opre (itaofci) 2.15 — 2.70 (3.40—3.90); solate edlvlja 3.50 — 4.50; solata glavnata 2.45 — 3.10 (405—4.95); radič 6.70 — 7.50; apizttča 3.50 — 3.70 (4.60—5.40); zelena 4-80 — 5.80 (4.60—5.60); pomaranče Ia 7 — 8 (6.70—7.70); Hm<>ne Ia 15 cm obsega 3.10—4.15, aa kos 0.40 (3.45—1.50, m kos 0.55); mandarine 4.85 — 5.50 (4.55— 6.20); Jabolka Ia (na primer zlata parme-na) 5.90—6.80.
Gornji cenik velja le za uvoženo blago, za domače pridelke pa veljajo v prodaji na drobno maksimalne cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Cene se razumejo brez tare. Za blago prve vrste velja le zdravo, za prevoz sposobno blago in so izločeni pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagniti ali nezadostno sočnatL Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih ln neužitnih listov. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu v trgovinah na debelo in v prodajalnicah na drobno. Grosisti morajo izstaviti kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Na zahtevo morajo talk račun izstaviti tudi preprodajalci. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, vsako spremembo navzgor pa mora odobriti Visoki komisar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz prejšnjega zadnjega cenika Kršitelji predpisov tega cenika se kaznujejo po uredbi z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 ln z Ine 25. novembra 1942-XXI štev. 215
Gospodarske vesti
= Iz italijanskega gospodarstva, V nekaterih keramičnih obratih v Italiji so napravili zanimive poizkuse za štednjo z uvoženim premogom, in sicer na ta način, da material, ki ga je treba žgati najprej 3egrejejo z domač m gorivom do določene temperature in šele na koncu, ko je treba temperaturo zvišati na najvišjo stopnjo, uporabijo najboljši nemški premog. Ta poizkus je pokazal, da se dajo ognjenotrdm keramični izdelki izdelovati z 65 odst. prihrankom uvoženega premoga. — Metalurška družba »Lombardia Picmcntese« v Milanu je sklenila zvišanje glavnice od 20 na 45 milijonov lir za nakup delnic družbe za pridobivanje svinca in kovin SAC.
= Stednja z električnim tokom v Italiji. Itarjanski korporacijski minister je odredil delno omejitev uporabe električnega toka v marcu ln aprilu. Potrošnja toka za razsvet-avo in za gospodinjstvo se mora v marcu zmanjšati za 25%, v aprilu pa za 30« /„ nasproti decembru lanskega leta. Za Sicilijo, Sardinijo in ostale otoke ta omejitev ne velja. Prav tako ne velja za najmanjše potrošnike. Proti kršiteljem bodo nastopali na ta način, da jim bodo odklopili električni tek. Gornji ukrep je bil izdan zaradi tega, ker je zaradi suhega pomladnega vremena vodno stanje rek zelo nizko, kar vpliva na proizvodnjo električnega toka v hidrocentralah.
=r Znatno povečano pridelovanje »°člvja v Nemčiji. V okviru nemškega prehran-benega gospodarstva zavzema pridelovanje sočivja vedno pomembnejšo vlogo. V primeru z zadnjim letom pred vojno se je že lani potršnja sočivja podvoj:la, obenem pa se je tudi v enakem obsegu dvignila proizvodnja. Površina za pridelovanje »o-čivja ie lani znašala 313.000 hektarjev ln se je samo v tem letu v prim ri s prej- J šnlim letom povečala za 48 odst. V le- ! tošnjem letu pričakujejo, da se bo pridelek sočivja še dvign:l in so na merodajnih mestih izvršili vse potrebne ukrepe, da bo na razpolago dovolj semena. Izredno povečanje pro:zvodnje se seveda ni dalo doseči na vrtni zemlji, čeprav so bi'i v ta namen pritegnjeni okrasni vrtovi in cvetlični vrtovi vrtnarjev. Pretežni del povečanja odpade na poljsko pridelovanje sočivja. Vrtnarski obrat' pa so prevzeli nalogo. da oskrbi fo potrebne sadike za pridelovanje zelenjave.
= Pomladna setev na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo narodnega gospodarstva posveča veliko pozornost letošnji pomladni setvi. Vsa prizadevanja gredo za tem, da letos ne bo ostal neobdelan niti najmanjši
komad zemlje. Zgodnje pomladno vreme je omogočilo, da so kmetje pričeli zgodaj z deli na polju. Letos gre skrb zlasti za tem, da se poleg krušnega žita pridela tudi čim več industrijskih rastlin. Zato je bilo določeno, da se proizvajalcem letos povišajo odkupne cene, kar pa ne bo šlo na breme potrošnikov in ne bo dovoljeno povišanje cen pridelkom. Poleg višjih odkupnih cen bodo kmetje dobivali nagrade v naravi, to je v iotičnih končnih proizvodih, predvsem v sladkorju, tekstilnem blagu, olju, odjnih pogačah itd. Gospodarsko ministrstvo zlasti propagira saditev sončnic v vrtovih, ob ograjah, ob robu njiv itd. Na ta način bo Hrvatska dobila znatne količine sončničnega semena za proizvodnjo jedilnega olja. Za metrski stot sončnega semena bodo kmetovalci dobili 1000 kun. Oni, ki bodo sklenili pogodbe za saditev sončnic, bolo dobili vrhu tega brezplačno po 1 kg sladkorja za 100 kg semena in bodo imeli pna/-vico odkupiti po maksimalni ceni 2 kg olja in 10 kg oljnih pogač. Ministrstvo tudi propagira saditev buč, zlasti med koruzo, in povečanje proizvodnje konopljenega semena, prav tako za proizvodnjo jedilnega olja.
= Pred znatnim povečanjem sladkorne proizvodnje na Hrvatskem. Kr. kor jc znano, ima Hivatr.ka samo eno sladkorno tvora co, in sicer v Osijeku, ki pa krije le
del potrebe sladkorja. Zato je Hrvatska lasi ustanovila družbo > Slad o rano«, ki bo zgradila dve novi sladkorni tvornici. Eno teh tvornic bodo pričeli graditi že prihodnji mesec, take da bo pr pravljena za obratovanje že prihodnjo z:mo. Hrvatska potrebuje na leto 3400 vagor.ov sladkorja pri sedanjem obeegu raeioniranja in mora več nego pol.vico potrebnega sladkorja uvoziti iz inozemstva. Da bi se že v letošnjem letu povečala površina, posejaota s sladkorno peso, je hrvatsko gospodarsko min;strstvo določ;lo zelc ugodne pogoje za odkup sladkorne pese. Kmetovalca, ki bodo sklenili pogodbe za saditev sladkorne pese, bodo v jeseni dobili za 100 kg pci e poleg odkupne cene 100 kun še 80 kun državne premije in na vsakih 100 metrskih stotov pese brezplačne še po 10 kg sladkorja, nadaljnjih 10 kg sladkorja pa bodo lal "kupil5 po maksimalni ceni. Konč-o bodo lahko dobili na vsakih 100 kg sladkorne pese po 40 kg svežih ali 2 kg suhih rezancev sladkorna pese za živinsko krmo. Na pcdlagi teh izredno ugodnih pogojev računajo, da se bo v letošnjem letu s sladkorno peto zasajena površina povečala za 17.000 oralov, 12.000 oralov bo kontrah rala osiješka tvornica, 5000 oralov pa nova tvornica Sladorare. Tako bo proizvodrja predvidoma dosegi*. 1800 vagonov in bo treba uvoziti iz inozemstva le še 1600 vagonov sladkorja. Na merodajnih mestih se bav;jo tudi z vprašanjem. ali re bi kazaio rezervirati vso sladkorno peso za proizvodnjo sladkorja, zlasti ono peso ki jo sedaj potrošijo tvornice špirita.
= Pridelovanje kave t Nemčiji. Kakor
poročajo nemški listi, so lani v Wasenwei-lerju, najbolj topn občini v Nemčiji v južnem delu Badena ob Renu. z uspehom napravili poizkuse za pridelovanje kave. Uspeh teh poizkusov je b;l nepričakovano ugoden. Pridelek je dosegel osemkratno količino semena. TucS kakovost pridelane kave je prav dobra. Uspeh tega prvega poizkusa je napotil številne vinogradu ke v okolici, da bodo v letošnjem letu sadili ka-vino rastlino. Pri tem bodo sodelovali nekateri Nemci, ki so se ob izbruhu vojne vrnili iz Mehike in Jave in poznajo dela za pridelovanje kave. Seveda ni pričakovati, da bi lastni pridelek kave v Nemčiji dosegel pgmembnejše količine, vendar je poizkus zanimiv in zasluži vso pozornost.
Ogromssa večina oglaševalcev se cfcrača na „Jlitrov" cglasni oddelek!
InSlacIfa v Z&£m]jenil? državah
Buenos Aires, 9. marca. s. Iz New Vork«
poročajo, da se ameriška inflacija razvija do vrhuncev, ki jih gospodarstveniki smatrajo za nevarne sedanjemu in Dodočernn narodnemu življenju. Računajo, da bo v L 1943. krožilo nad 25 miljard, kntih pa bo komaj 16 miljard dolarjev. Za vzdrževanje cen in uspešno pobijanje tega hudega problema bi se morali izvaj>aiti ukrepi, katerih sedanji politični in gospodarski ustroj zveznih držav ne dopušča. Protiukrepi vlade sa brez učinka.
GIUSEPPE LUGO
GUSEPPEJA Li/GA
HA TNCISO ESCL (JS1V A AJ ENT h PER LA SO SNELI IZKLJUČNO LE NA PLušCE
LE P1U BELLE C AN ZONI DEL FILM NAJLEPŠE PESMI IZ KILMOV
MILIARDI CHE FOLLIA — BOGASTVO IN SREČA E SENZA U N A DONNA — BREZ ŽENE
DEI QUALI fi PROTAGONISTA —
MILIARDI CHE FOLLIA!
(di Lazzaro Dole) Canzone ritmo allegro CAVALLEVO CORRI E VA
(di Lazzaro Bruno) Canzone caratteristiea PICCOLA MIMT
(di Lazzaro Dole) Canzone ritmo moderato MHJONARIO CHE FOLLIA
(Btxio-Nisa) Canzone ritmo allegro SENZA DNA DONNA (Bixio-Nisa) Canzone ritmo allegro
10 NON POSSO CANTARE ALLA LUNA
(Bixio-Niaa) Canzone sortna ta
S. A. CETRA
V KATERIH JE GLAVNI IGRALEC
BOGASTVO LN SREČA
(D; Lazzaro Dole) Pesem, ritcm-.illegro TECI KONJIČEK, DIRJAJ
(D1 Lazzaro=Bruno) Pesem MALA MIMI
(Di Lazzaro Dole) Pesem ritem-rnoekrato MILIJONAR — KAKŠNA BLAZNOST
(Bixio*Nisa) Pesem ntem-allegro BREZ ŽENE
(Bixio--Nisa) Pesem ntem-alleorr VE MOREM PETI LUNI (Bixio-Nisa) Serenada
Viale Posgio Imper aie r4 FJR^NZK Telefon« >2-860
KULTURNI P E EG LED
Deveti siarlisim koncert
Spored devetega simfoničnega večera je bil sestavljen v poljudnem smislu iz skladb lahke ali vsaj laž;e vrste glasbe. Namenjen jc bil oddihu in zabavi širšega kr ga po slušalcev :n je tako svoj namen najbrž dobro zpoinil. Nikdo nima ničesar proti lahki ali celo sinifon-čno obuslani ples i glasbi vendar je od večera kot celote o-tal na V3e aodnje le vt s nekol k- kričave m napihnjene glasbe, ki si pr zadeva učinkovati z jako preprostimi, čeprav zv čno vsiljivimi sredstvi. Te vrste umetnost utruja zlasti s skrajno preprosto obliko ;n z venomer se ponavljajočo periodično gradnjo melod je. ki od sv je enolične simetrije zlepa ne "popusti Njen ogenj ne žge niti ne gori s trajnim močnim plamenom, temveč vzplamt' le za hip, da očara poslušalca za kratko minuto potem pa zazeva zopet praznota kak.r povsod tam, kjer naletimo na površna čustva Tisti blaženi odmev oa velikih umetu n, ki ga nosimo v srcih še dolgo potem ko so zvoki že utihnil:, kje je ostal? Zaman smo prisluškovali da t> ujeli vsaj drobec, ki b. nam bil v uteno še ogenj Dvof&kovih ritmov :n tista čudo. vita prisrčna melodija oboe v Slovanskem plesu sta onemela spričo druge hrupne družb«.
Našega večera ne gre motriti s »simfo-nčnega« stališča. Toda r.eki članek pred koncertom je pripovedoval o »cmeravi muza«. Ce spadata n. pr. Beethoven m Čajkovski k cmeravi muzi, se podpisani prav raci priglasim k »cmeravcem« in nrslim. da nri tem niem osamljen. Ne gre pa. da bi občinstve tako zavajali v napačne sodbe, ko je potrebno pouka in vodnika. Lahka glasba naj ima sebi primerno mesto, ki ji ga nihče ne krati, naj bo dobrodošla za razvedrilo tistemu, kogar lahko razvedo, toda naj se ne precenjuje.
V omenjenem članku je še neka druga zmota: pod »sinifon čno glasbo« ne razume-mo vse tiste glasbe, ki je zložena za simfonično zasedbo (sai tudi cd skladb (našega koncerta niso bile v izvirniku vse zložene za simfcn čni orkester). K simfončnj gLisbi prištevamo danes samo resno glasbo, v glavnem simfonijo, simfonično pesni, tev, velike instrumentalne koncerte >n uverture. Prav gotovo pa ne lahke glasbe
Da so vsi skladatelji na sporedu veliki mojstri, se razume samo cb sebi Izluščiti iz mnogokrat preigrane skladbe prvotno čisto obliko, odpraviti vse interpretacij-ske slabe manire in osvežiti ritmično in dinamično stran, to je bila ne baš lahka naloga dirigenta šijanca, ki jo je s svojim sijaja m interpretaciji kim čutem, zanesljivo muz kainostjo in z močnim temperamentom dobro rešil. Zanimivo je opazovati, kako se šijanec zlahka prilagodi raznim slogom, saj se sp; min jamo njegove dej-atitve v Ero'ki, v čajkovekem. v Schuber-tu in Dvofdku. v tako različn h slogih, ki se jim z zadnjim koncertom pridruži še slog lahke (toda po težavah gotovo nelah-ke) glasbe ki ga enako dobro in zaradi kompliciranost' v tempih še z večjo spret nostjo podaja in se v njem izživlja. Orkester je dirigentu dokaj dobro sledil, občinstve pa je bilo zadovoljno, ds je zrana dela, k: jih navadno čujemo le v salonski zasedbi, slišalo tudi v izvedbi vel kega simfoničnega orkestra	Marijan Lipovšek.
Z A F S S K 1
Dve praktični knjižici
i Predpisi o prehrani«. Glede na obilico
naredb navodil in drugih določil o prehrani prebivalstva, ki so bili objavljen- v raznih številkah Službenega lista v letih 1941. m 194.2., so pa še vedno v veljavi in torej ob-vezni za vsakogar, je izdal sedaj »Prevod* te predp se v skupni zbirki. .Ta po snovn n skupinah razdeljena zbirka daje pop m pregled vseh s prehrano povezanih pred-p;sov, ki jih je treba poznati za pravilno poslovanje in pa da se posameznik obvaruje neprijetnih posledic, če bi zaradi nepoznavanja" predp'sov kršil njih določbe. Knjiga obsegajoča 142 strani italijanskega in prav tol'ko slovenskega besedila, se dobiva pri »Prevodu« v Ljubljani.
Naredba o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom, meničnih gaVc m gclic za druge trgovinske vrednostne papirje ter o spremembi nekaterih predpisov o taksan in neposrednih davkih, o kateri smo p ro-čali že pred dnevi, je ;zšla zdaj v pregledani in popravljeni izdaji kot posebna knjižica. Uvedba taksnega papirja za vloge m listine in vobče za poslovanje z oblast v' a ti oblastev samih je pri nas novost, ki se jo treba z njo podrobneje seznaniti. Prav tako pa posegajo v naše g spodarstvo in v poslovanje javnosti z oblastvi spremembe raznih taks. Ker so stopili nov: predpisi ze s 1. t. m. v veljavo, bo s to knjižico obse gapočo p; 32 strani italijanskega in slovenskega besedila, ki mu je priložena pregled, na lestvica kclkovnih t£ks, vsem štev ln m interesentom brez dvoma zelo ustreženo. Knjižico je dobiti pri založnici tiskarni Merkur ali v knj garni Tiskovne zadruge t Ljubljani.
»Cerkveni Glasben i*« je nriobčil v prav- j kar izišl® trojni (1—3) številki na uvodnem mestu nadaljevanje čl?nka dr. Antona Dollnarja »Pregled slovenske cerkvene glasbe«. Pisec obravnava nekatere naše vo dilne organiste: Jožefa Sicheila. Janeza Pogačnika in Karla Bervarja. Viktor Steska je prispeval članek: »Kakšno je b"lo slo vensko cerk/eno petje pred sto leti?« V članku navaja v glavnem predgovor »Pesmarici«, ki jo je ;zcfel celovški kapla: Ma. 1 tija Maijar v Celovcu 1. 1846. — Nadaljuje se za vse glasbenike in tudi za govornike zanimiva razprava pr:f. Adolfa Grobna in-ga »Nekaj poglavij iz filozofije in fonet-ke<r. St. P. objavlja pregled največjih orgel na svetu (po italijan-kem »Manuale deli-organista«) Iz peresa prof. Stanka Pr? mrla potekaj; koncertna poročila z vestno kronike ljubljanskih k ncertov cd 22 no-vemtr? 1. 1. do 19 februarja t. 1. Isti glasbeni kritik ocenjuje tud' nekatere glasbene publikacije. »Cerkve-i Glasben k c izdaja v uredništvu prof Stanka Premrla »Ce-ciljansko društvo v Ljubljani«. Vsaka šte. vil<fa je opremljena z glafbeno prilogo V tej številki so objavljen' Premrlovi trije psalmi »P:kropi me«.
Nova ureditev gledaliških r"zmer na Madžarskem. Kakor poročajo budimpeštan1-ski 1 st'. se bavijo vladni krogi z vprašanjem preureditve gledaliških razmer. Predvsem bi hoteli doseč' več j- ustalitev gledališč in več 'e socialno zavarovanje igrai. cev. V ta namen nameravajo predvsem obvezno podaljšat; gWl?.1'ške koncosfje od enega na tr' leta; tako bi le dosegli večjo stalnost v delovanji- ^leclfliških vodstev in obenem bi bilo ustreženo igralcem, ki so zaradi prepogoste menjave prav posebno prizadeti.
Pomladni razgledi v prirodi
Pustno vreme toplo in sončno — Krasen prizor na večernem nebu — Tabo pozna Velika noč kakor letos bo šele leta 2038. — Drobni čudeži na drevju bi grmič jn
Bodite previdni z ognjem v gozdovih!
Ljubljana, 9. marca
Oblačno in sveže vreme imamo po nočnem hladu od ponedeljka na torek. V pone-deljek čez dan se je ozračje ogrelo na 9.6° C, ker je veter pojenjal in nam je zlasti popoldne spet prijaizno sijalo sonce. Noč na pustni torek pa je, kakor rečeno, bila hladna in davi je bilo živo srebro 4.2° C pod ničlo. Pustni torek se torej ni veselil enako čudovite sončne pomladne lepote, kakršne
smo bili deležni še pred nekaj dnevi. *
Krasen nebesni prizor se je v ponedeljek
zvečer nuiil opazovalcem večernega neba. Na južnozapadnem nebu je visel komaj dva dni stari mesečev srp, na desno v njegovi bližini pa se je blestela večernica v svoji milini. Najožja konjunkcija teh dveh planetov je bila sicer že podnevi, vendar je bil prizor šele zvečer očarljiv. Mesec bo rasel do 13. marca, ko bo prvi krajec. Dne 21. marca, ko bomo praznovali prvi pomladni dan, bomo obenem imeli polno luno. To bo prav zanimiva pomladna nedelja. Ker mora po koledarskem pravilu biti prvi velikonočni Jan prvo nedeljo po prvi polni luni, ki sledi 21. marcu, se polna luna, ki letos ni po 21. marcu, ne more vpoštevati. Zato se letos uveljavi šele polna luna dne 20. aprila, ko bomo imeli torek in bo torej šele njemu sle leča nedelja dne 25. aprila velikonočna To bo, kakor smo že v novoletni številki povedali, najpoznejša Velika noč, ki jo je kdajkoli mogoče praznovati po sedaj veljavnih cerkvenih pravilih. Po-sleclnjič smo imeli najpoznejšo Veliko noč samo 1. 1886., prihodnjič pa bo tako pozna Velika noč šele leta 2038., torej šele po 95 letih, ako seveda dotlej ne bo tudi Velika noč ustaljena na določeno nedeljo v letu, kakor je bilo to že večkrat predloženo na pristojnih mestih.
Popje na drevju in grmlčju drami ▼ vsakomur najlepše pomladne slutnje. Popje nam napoveduje pomlad. To so simboli porajajočega se življenja, ki sili na dan, k soncu. Vsak popek, čigar razvoj lahko te dni opazujemo, je drobna čudežna stvaritev prirode. Kolikšna je raznolikost popja in brsti na posameznem drevesu ali grmu! Ne dotikajmo se tega rahlega stvarstva! To naj bo prepuščeno zgolj prirodoslovcem la poklicnim vrtnarjem. Dovolj je, da lahko leto za letom opazujemo te drobne čudeža, ki nas navdajajo z nežnim zaupanjem ▼ nastajajoči prerod vsega stvarstva.
Bodite previdni z ognjem! Kakor vsako pomlad, moramo tudi letos opozoriti sprehajalce, naj v gozdovih in parkih ne odmetavajo gorečih vžigalic ali cigaretnih ogorkov in naj za zabavo ne kurijo ognja. Drugod imajo v tem pogledu stroge kazenske določbe. Tako prepoveduje nemška naredba vsako nevarno dejanje v gozdovih ali izven njih, kjer bi lahko nastal požar. Ni dovoljeno, nositi s seboj ognja ali odprto luč ter odmetavati goreče ali tleče predmete; niti kajenje v gozdovih ni dopustno. Nemški listi od nedelje do nedelje opozarjajo izletnike na to. Sežiganje ležečih ali nakopičenih odpadkov in ploščinsko požiganje zavoljo krčenja zemlje je dopustno samo z dovoljenjem gozdarskega nadzornega oblastva. Nemška policija ima stroga naročila, da pazi na vpeštevanje teh predpisov. Prestopki se kaznujejo z nepopustljivo strogostjo. Navajamo to samo za vzgled, kajti kar korisiti tam, tudi pri nas ne more škodovati. Milijonske vrednote pri-štedimo, če varujemo gozi!
*	Smrt dveh polkovnikov na ruskem bojišču. Po vesteh iz Rima je padel na ruskem bojišču polkovnik Enrico de Gennaro, poveljnik 82. pehotnega poika. Bil je rodom iz Torreanunciata ter se je že v svetovni vojni izkazal na boj;šču. Drugi pol-Kovnik, ki ga je dohitela smrt na vzhodni fronti, je poveljnik 52. topniškega polita »Torino« Ulisse Rosati. Padel je v bitki na dan 24. decembra lanskega leta.
*	Nov komisar rimske svetovne razstave. Uradni list rimske vlade objavlja lekret, s katerim je imenovan princ G. Borghese za novega komisarja svetovne razstave v Rimu. Princ Borghese je bil poprej guverner rimskega mesta.
s Svečana maša na dan 4. obletnice usto-ličenja Pija XII. Dne 12. marca bo v Vatikanu. v sikstinski kapeli, svečana maša za četrto obletnico ustoličenja papeža Pija XII. Službo božjo bo opravil dekan ka.rdinal.ke_ ga zbora Granito Pignatelli li Belmonte.
*	Smrt advokata Nuvolonija. V Rimu je umrl advokat Luigi Nuvoioni, eden najbolj znanih mož izza parlamentarne dobe na Montecitoriu. Bil je prvič izvoljen za poslanca, ko mu je bilo 21 let ter je os.al ljudski zastopnik v rimskem parlamentu celih 43 let. Dosegel je razne visoke časti in se je živahno udeleževal javnega življenja v Italiji.
*	Državni podtajnik Albini v Milanu Državni podtajnik za notranje zadeve Albini se je te dni pripeljal v Mi'an, kjer j< imel posvetovanja s prefekti nekaterih pokrajin Italije. Obiskal je tudi uredniške prostore »Popola dTtalia«, k jev se je poklonil spominu Arnalda Mussoliniia.
*	Inšpektor za radio in televizijo. Minister za ljudsko kulturo je imenoval prof. Amadeja Tostija za inšpektorja za radio in televizijo. Doslej ie opravljal inšpekcijske posle na imenovanem področju Eksu. Giuseppe Pession, član Italijanske akademije, in sicer ceiih osem let.
*	U"peh nove italijanske epere. V gledališču Socis,Ie v Mantovi je bila te dni prva uprizoritev nove opere »Lancilctto del Lago«. Avtor opere je skladatelj Plno D- >-nati, ki je osebno lirigiral svoje delo, libreto pa je napisal Arturo Rossato. Listi poročajo, da vsebuje »Lanciiotto« moderno glasbo, ki pa ne kaže hib modernizma.
*	Smrt bolgarskega konzula v Milanu. Bolgarski konzul v Milanu dr. Jurij Saraj-lijev je umrl nenadno smrti dne 3. t. m \ ženevi.
*	Arhiv stare rofovine prešel v držovn0 last. Italijanski državni arhiv v Rimu je te dni obogatel svojo zbirko z arhivom stare rodovine Lante Delia Rovere. Rodovina je znana v Rimu že izza leta 1400.
*	Smrt znanega botanika. V Bologni je umrl profesor Eugenio Baroni, docent za botaniko na ondotni univerzi. Pokojnik je napisal okrog 100 del iz svoje stroke ter je bil med Črnimi srajcami, ki so se takoj prilružile fašističnemu gibanju.
*	Nadomestitev moških z ženskami v Ii!-mu. V Rimu so bili z dnem 1. marca nadomeščeni vsi moški od 18. do 53. leta starosti v kinematografskih, gledaliških podjetjih in zabaviščih z ženskimi močmi. Do
Radio Ljubljana
SREDA, 10. MARCA 1943-XXI.
7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa.
—	Poročila v italijanščini — 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. — 13.45 Operna glasba na ploščah. — 14.00 Poročila v italijanščini.
—	14.10 Operna glasba na ploščah. — 14.30 Koncert tria »Emona« — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved ča'.-.a. — Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert pianista Marijana Lipovška. — 17.35 Pisana glasba. — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 1930 Poročila v slovenšč ni. — 19.45 Valčki, oolke. mazurke. — 20 00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dogodkov v slovenščini. — 20.30 Radio za družino. — 21.15 »Devet Beethovnovih *;mfon:j«. — 22.00 Predavanje v slovenščini. — 22.10 Veselo glasbo vodi dirigent Gallino. — 22.45 Poročila v italijanščini.
^ ČINE UftfJON v KlSK
rosegfono !>e repliche d' film
vtDMJDF"1 ** 7F
\
1. aprila bodo zamenjale ženske tudi Se redke sprevodnike v tramvajski službi. Moški bodo dobili zaposlitev v podjetjih za vojno proizvodnjo.
*	295.000 lir je pozabila v tramvaju. V Genovi je pozabila Izabela Scaffaro v vozu cestne železnice torbico z 295.000 lirami gotovine. Imela je srečo: tramvajsk' uslužbenci so torbico našli in jo vrnil prizadeti, ki pa je seveda morala cdšteti zakonito najtienino.
*	zaradi kraje med letalskim napadom
Obsojen na smrt. v noči na 2. marec is 35 letni Hacs Dobi cszcz.vk v Berlinu me i letalskim napadom iz neke goreče hiše odnesel sveženj z nakitom, oblekami in nekaterimi drugim' drobnimi stvarm i- ' ženj je v vsej naglici spravila skupaj nc.-tn <?ta: ovalka goreče hiše. V njem je bilo vst kar je m gl-a rešiti od svoje imovine. Tatu so kmalu zsledili 'n ga je še isti dan izjemno sodišče obsodilo na smrt. Sodba ie bila takoj izvršena.
17 f Fn&t
S fij žL't> -> '9	n hi*
u— N^vi grobovi. Včeraj popoldne je po romal iz kapelice sv. Krištofa na Žalah aa pokopališče pri Sv. K zu g. Kitroi Rfi-ta tnj govez v tskarni »Merkur«. Star je bi ele 51 let. V mlajših letih je s deloval v ledališču in je bil na gla u kot d ber bu nst. Z pustil je tri osirotela otroke in dva .rata. — Nada'je je umrla v L;'ub'jam ga j arija Pirčeva, po rodu Homovčcva so-noga lesnega tigovca. Zgledno žono in m-'---<»r so sprem i včeraj .b p:-l iS uri ;z ka ^ele sv. Jožefa na 2.lah k S^'. KriTu z kapele sv. Petra pa je včsra- ob 17 ur nastopila zid.';c pot ga It^rol na K >tn k -va, rojena Fab j nčičeva. vdova po fs-t' fT& fu. Zapustila je hčerko in sina. — V vis " star .»ti 94 let je umrla v Luiblian. Uršsla Pot kra jSkov-a, rojena Z dn kar jeva, vdova magVtratnega ekon .rn. Za np žalujejo trije vnuki j- pravnuk Z-;rl-: r- ' je n stcnila včeraj ob ib iz kapele sv rije na žr lah k Sv. Kr i-«. — Po H* an bolehr.niii je preminul b'"Si j ib1 V a-vetnik c-r. Albin Suyer. K zadn knri P č *-ku b do rajnkega premi v sredo cb 10 iz kap^rc«"1 sv. Ni k o! o a na Žal h m pokopališče k Sv Križu P« ko j 'im n"i bo ohranjen b'cg spomin, njihov'm svojcem pi izrekam"-	iskreno ®-ž'-ie! 9 žilni venci, poročni š >p'ii. aranžma f! in o cvetje »»ROŽA«« cvetličarna
u— \ pCfastitcv spomina blagonok' jne-ga žunnik- g. Janka Ba-lcta sta darova';! gg. E!a In Kirel Prelcg. Ljubi'ina. 500 !ir Društvu slepih v Ljvblja-j. Irkrcm hvala!
u— Sv. mrša za<Tr?nir>n zr> valeča.stltesra gosp: da župn ka Janko Bu l-ta sr bo bra'a v četrtek 11. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
u— X. simfonični koncert leto''Vje zone bo Imel naslednji np red: S?nte! Su!ta za gc-daln: orkester Prva izve ob priliki fiO lrtnlce umetnika. 2) Tardin;-koncert za violončelo in orkester v D-duru. Solist Cenda Šedlbauer; 3) Schuberf Rozpmunda. Predigra: 4) Liszt: Pr^lud'ji S'mfonična pesnitev. Koncert simfoničnega orkertra bo dirigiral dirigent Drago Mario
... „„ „.l,M,..JU

	
l fd '•	X; '.r.;* .
	
	
- - ; .	



f .. * * ; - - - ,
f' 1 % x- y ^»r ••»■*.( '"V^
Quadrlmotore amerlcano abbattnto dalla nostra artlgBerto ml fronte Ameriški četveromotornlk, ki ga je na tnniikeni bojiSčn »estremo italijansko
Sijanec, vršil ae bo r ponedeljek, dne 18. t m. ob pol 7. url zvečer v veliki imionaki dvorani. Predprodaja za ta koncert se bo začela danes v sredo, dne 10. t. m. dopoldne ob pol 9. uri v Knjigarni Glasbene Matice. Predprodaja pa je ločena, in sicer tako, da so v sredo v predprodaji samo sedeži v četrtek pa stojišča. Da ne bo težav z drobižem je cena za državno ln ot>-činsko takso prišteta k ceni za sedež odnosno stojišče in so cene za posamezne sedeže: 20, 16, 14, 12, 9 ln 8 Kr; za stojišča 6 lir, za dijaške vstopnice 4 lire.
u— 15. marca se zopet prične pouk klavirskih harm«nik pri Alfonz Breznik, Cesta na Rožnik štev. 29.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico «0 zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. S kozolca je padel in si zlomil levico 4 let« ni posestnikov sin Jože Zupančič is Dobrim j. S ključem za vijake se je po nesreči udaril po obrazu 37 letni železniški ključavničar Miroslav Oblak iz Ljubljane. Desnico si je zlomil pri padcu 9 letni sla usnjarja Drago Zupančič lz LJubljane. 42-Ietnemu delavcu Alojzu Goričarju iz Ljubljane je brizgnila v obraz vrela tekočina, tako da je močno opečen. Desnico si je zlomil pri padcu 30 letni litograf Miko Kržšnik iz Ljubljane. Z isto poškodbo je iskal zdravnike pomoči v bolnišnici 15 letni sin delavca Danilo Košir iz Ljubljane. Iz Ambni3a se je pripeljal v bolnišnico 32-letn' posestnik Jane« Papež, ki si je pri padcu z voza zlomil desnico.
Dušan Lokar f
Presunljivo je odjeknila med prijatelji ln znanci vest, da je zapustil solmo dolino mladi, nmogo obetajod Dušan Lokar.
Bil Je ponos svojih staršev ta vsega Širnega sorodstva, zgleden, že kot otrok, učenec ln dijak realke, Je maturirai leta 1938. la se 1 mornarici. Morje ga je vedno privlačevale
H. P. Jaccbsen:
Z BOGOVI"
95
floman se dogaja pred 3500 leti. ko se Je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično uipetih dogodkov ki jih je pisatelj na-uzal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad onovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral
Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige«
sredi tekočega meseca.
I
lz Sarsnfskega
i-okrasili.-ki vodja v Kamniku. Pretekli te ien je koroški pokrajinski vodja in državni namestnik dr. R a i n er za dva dni o.'skal kamniško okrožje, kjer je pregle-;a i-;~:ie u-v anove ter je imel razgovore s n.vd "Jtavriki uradov in Stranke. Sprejel _,a je okrožni vodja Pilz. ki mu je svečano o,ljubil, da bo Saaaka ns tem ozemlju vse ,v rila. a bo^o uspehi enaki kakor doslej. Kat >Je zb-anirn predstavnikom Stranke iz-pregovorii vitez železnega križa major Schiniit, ki je spremljal dr Rainerja po Gorenjskem Opisoval e namere boljševi-k")v t-r p-i ■ r. c iovai o svejih doživljajih v .Nega. , ki slepi, na Krimu in o borbah za Sevaslopol Nato je govoril dr. Rainer.
Deluvno zasedanje v Radovljici. Okrožni vodja dr. flcciistemer je nedavno sklical A-oi štab v okrožni Dom Stranke v Rr.dov-'jioi Ko so skupno zapeii pesem »V vzhodni veter dvignite zastave«, je dr. Hochstei-n.r sporočil nekatere esebne spremembe v j tabu. Z veljavnostjo od 30. januarja 1943 so r.a Co -t t'-pti postavljeni trije oddelld HiMerjcve mlaciine in sicer v Rodovljici. Kranju ina Kamniku.
V	i;°!.-a>ifili jc bilo <3klicano glavno zborovanje. na kat. rem je govoril ekrežni štabni vedja P. rciatrcher o sedanjem položaju. Poročilo pravi, <°a je pojasnil marsikaj, kar mora vask Gorenjec vedeti.
Carovnjak Eperny je prišel na. Gorenjsko s svojo skupino ter piireja predstave pod okriljem organizacije Kraft durch Freude. Te dni nastopa v kranjskem okrožju.
Ss Spodnje štajerske
KopaFšče v Lcškem bo še nadalje zdravilišče za revmatične bolnike. V smislu d: ločb o delovni skupnosti za pobijanje rcvmattzma na Štajerskem bo Laško po sedanjih preureditvah v kratkem nanovo cdprto ter bo služilo omenjeni delovni skupnosti. Namen takih delovnih zajednic. ki se po naredbi državnega zdravstvenega vodje snujejo v vsej Nemčiji, je praktično pobijanje revmatizma. Na štajerskem ro bila že izvršena nekatera pripravljalna dela. S podporo deželnega zavarovalnega zaveda v Gradcu so bile doslej na štajerskem ustanovljene opazovalnice za revmatizem. da bi revmatiki čim prej bili deležni kliničnega opazovanja in zdravljenja v Laškem.
V	Slovenski Bistrici je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni vodja Heimatbunda Franc Steindl. Razložil je gesla, po katerih se zdaj razvila delo na Spodniem štajerskem.
Upravitelji kmrtij^kih poklicnih Sol na Spodnjem štajerskem so se sestali in poročali o dosedanji izvedbi delovnega načr-
in ves se je predal svojemu poklica, vojni akademiji je bil med najboljšimi jenci, priljubljen med tovariši, ki ao nadeli Segavo ime »bačvica«, a mlaja dB-brovniški svet ga je nazival »lepi LrfdC Cenjen je bil od predpostavljenih, ki so upoštevali še zlasti, ker je bil nadarjen lih sar, kar cel umetnik. Hitro je napredoval in postal poročnik korvete.
Ko se je vrnil domov, je živel lo t gu svojcev, ki jih je osrečeval s svojo fctveno milino in dobroto.
Bil je dečko, kakršnih ni mnogo. Morda je moral prav zato podleči, saj so plemenite duše navadno najhitreje ogrožene, Sele 24. januarja letos je dopclnil 23 let!
P;emen ti značaj, ki ga je odlikoval v* življenje, se je izkazal tudi ob smrti ko je sam tolažil žalujočo okolico in nar»>čal« naj vsem sporoče, da naj se mu cprostl, fia je kdaj kc-li koga prizadel. Z nasmejanim licem se je poslovil od zemskega življenja in sedaj sp lep 'n veder, kakor da je Sela v smrti našlo zadoščenje ubogo mlado tek^ ki bo da-es cb 15. uri pri Sv. Križu naSlB o. e večno domova-je. Težak udarec ie zadel zelo preizkufcat staiše in vce, ki so ga poznali in ijublA. Izrekamo jim odkritosrčno, toplo sožaljel
ta na teh šolah, ki imajo tudi internata Dobili so nova navodila za nadaljnje delo.
V rudniški restavraciji v Trbovljah j»
bil sklican zbor tehničnih in trgovskih uslužbencev trboveljskih podjetij. Rudniški ravnatelj inž. Koller je govoril o vpraša^ njih obratov, politični govor pa je imel okrožni vodja Eberhardt. Razložil je, z^-kaj je Nemčija šla v vojno in kako se Ja zrušila Jugoslavija. Nato je razložil, kate-j re ob ate je treba zapreti in kakšne s*
službene obveznosti nameščencev. ! Mladinski prosvetarji so zborovali * Ma^ liboru. Po pevski uri je predaval vodja Scliwcizer o prosvetnem delu mladine v totalni vojni.
I Graško deželno gedališče Je gostovale 4. t. m. v Ljutomeru z veseloigro »Kadar pojo petelini«. — V Slovenski Bistricj se je ustanovilo društvo gledaliških prostovoijcer ki se bo 13. maja prv;č predstavilo z veseloigro »Iz kmečkega življenja«.
Ig Hrvatske
Stanovanjema palača za zdravnike tn bolničarje poleg bolnišnice za kužne bolezni ie bila te dni dograjena in zdaj opravljajo še notranja dela. Stroški znašajo 4 milijone kun. Zgradilo jo je podjetje arh. Vladimir Cerina. Tako je Zagreb dobil še eno lepo, sodobno pa'ačo.
Za župnika v Vinkovcih je bil svečano ustoličen prof. Josip Pavlovič, začasni prelsednik duhovnega sodišča v JaJkcvu.
Proslava 25Ietn'*ce UFE je v Zagreba združena s celo vrsto prireditev, katerih pokrovitelja sta Siegfried pl. Kasche, izredni poslanik in opolnomočeni minister, ter mestni načelnik Ivan IVerner.
O novi nakladi hrvatskih državnih w»mik je objavil Hrvatski filatelistički vijectnlk noedinosti. ki bodo gotovo zanimaile tudi naše filateliste.
Policijska naredba o popisu 2idov. Zagrebško policijsko oblastvo je objavilo: Vse osebe, ki po zakonski oiredbl o plemenski pripadnosti veljajo za 2ide in stanujejo na področju mesta Zagreba, se morajo ta teden ponovno zglasiti z vsemi osebnimi izkaznicami pri policijski oblasti v Djordjevičevl ulici. To velja za vse 2ide ne glede na državljanstvo ali morebitno prekrstitev.
^ GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 10. marca, ob 17.: Oče naS... Izven. Cene od 15 L navzdol.
OPERA
Sreda, 10. marca ob 17.: Zemlja smehljaja. Red Sreda.
SPOJ*T
Kg]večja r^srtna dvorana v Evropi
Športni prostori in stadioni so pri nas doma tako redki — prav za prav bi morali reči. da pravega in res takega, kake* ga zahteva moderni šport v vsej svoji ram: likcsti. še nismo dogradili — da so naše pre-' *■ ve o taki napravi bolj ab manj nej; :ne. Še bolj nejrsna pa ie si ka. ki b: jo rr.dj imeli v mislih, kadar — posebno v zimskih sezonah — pišemo in r«r-ležimo športne novice iz kritih prostorov, iz tako imenovan:h športnih dvoran, kjer se po nanrednih državah m velikih športnih središčih vrstijo vse mogoče sp~rtne prireditve ne glede na letno debo in vsnkn-krrtno naklonjenost nebeških vremenarjev.
Ena izmed največjih — ad recimo kar največja sploh — športnih dvoran v Rv-rop: je slovita »Deu^schlandhalle« v Berlinu. O tej edinstveni športni napravi pod streho čitamo tele podr:bne podatke:
Prostor, ki ga pokriva ta športna pozor-nica meri 150 m v dolžino in 100 m v š!-rino, razdeljen pa je tako, da gre vanj okrog 20.C00 gledalcev. Svetloba za to ogromno dvorano dajejo električne ž*rn:ce, katerih neprešteta množica dosega do 90 000 vatov meči. za ureditev vse razkošne razsvetljave pa so porabM! odn. vložili okrog 70 000 m električne žice. Po dvorani je nameščsn:h 75 zvočnik"v. ki prenašajo vsako podrobnost z odra cdn. ttkmovališča v zadnj: kotiček te mogočne arene za vsako vreme. Pri vsaki prireditvi je na delu najmanj 100 posebnih nadzornikov ki sk; ;ijo zz ■. ed in '.-d^ejaj? določena mesta obiskovalcem. Poleg dvorane je 2>samo« 56 s^čilnic. v gostinskih prostorih je pripravljenih n č manj kakor 40.000 kozarcev in 90.000 krožnikov. In kaj še drugega vse!
Ta športna dvorana služi razen v športne namene tudi za razne dru^e javne prireditve velikega obsega. pcliričnesra. prosvetnega ali gospodarskega značaja. Letcs na zimo je gostoval pod streho »Deutsch-lanrlhalle« eden najboljših cirkusov, ki je večer za večerom polnil veliko hišo.
V TREH VRSTAH
Madžarski boksarji 3e kar dobro počutijo v Švici. Ne samo zaradi tega. ker so na nevtralnih tleh temveč še bolj zaradi tega, ker zmagajo, kamor pridejo. Drugič so zmagali v Baslu z 12:2, v nedeljo pa Se enkrat z 8:6.
Madžarska teniška zveza ie imela občni zbor in tam so sklenili, da bi Madžari letos prav z veseljem organizirali tekmovanje za evropsko prvenstvo. Seveda računajo, da bi imeli na takem turnirju zbrane vse najboljše igra'ce iz vse Evrope. č"e bo taka prireditev tudi izved^iva, je spričo zadnjih ukrepov za omejitve v mednarodnih športnih ocinc-šanh nekoliko dvomljivo.
Na švedskem so pred kratkim vrtlli zanimiv in poučen film. ki kaže, kako naj bi živel teniški igralec in tudi razne načine treninga ki dvignejo nerodnega začetnika do dopadljive forme. Trak je tembolj privlačen zaradi tega, ker sta glavni vlogi v njem poverjeni znanemu praktiku igralcu Schroderiu in še drugemu teniškemu mojstru, misterju G., za katerim pridevkom se skriva sam švedski kra'j.
V Angliji se zmerom češče pojavljajo v 1 tekmah nogometnih prcfes!onalcev komaj dobro odrasli fantiči stari 14 let a'i k~maj toliko, že samo to pove dovo'j, kako daleč so pačili angleški spertni klubi zdaj. ko za noben denar ne morejo najeti tak'h Ijud: za svoj tako imenovani šport, da bi res n:te<rnili.
ljubavni
NAPOJ
M ARCHER I TA CAR0II0 ARHANDO FALCONI R0BERT0 VIL.LA .
AJSf fllM Dl PROttUZIONt' t f t V*^ v * S /1 ' FO N O ROM A - t U X
„oi«erio o* ršiitkiii' -
DELO JE VOWV- - -
NAPAČEN NASLOV
—	Gospod doktor! — za kliče mlada žena po telefonu. — pridite takoj! Moj mož ima hudo vročino — če se ne motim petdeset stopinj.
—	Kaj? Petdeset stopinj'
—	Da. mis'.im da še več.
—	Ce je tako, pa poki čite raje gasilce
• • *
OSAMLJENOST
—	Pravite, da ste osamljeni v našem mestu. Kaj r.imate nobenega sorodnika?
—	Saj v :em je vsa nesreča, da jih imam mnogo.
Učiteljica: — Ce rečem »jaz sem lepa«, kateri čas je to?
Učenec: — Pretekli, gospodična.
Agrarna reforma na Madžarskem
Madžarska vladna stranka je imela -ni dan sejo, na kateri je poročal ministeri-jalni sekcijski šef Vass o razdelitvi zemljiške posesti na Madžarskem o1, prve svetovne vojne. Po zakonu o zemljiški poses.i iz leta 1920. je bilo razdeljene nad 1 milijon ora!ov zemlje, ki jo je dobilo na razpolago 260.000 siromašnih kmetov. V okviru agrarne reforme je bilo ustanovljenih doslej 200.000 novih kmetij. Leta 1936. jc stopil v veljavo zakon o fideikomis h in naselitvi, zakon o zaščiti rase je pa stopil v veljavo lani. Po tem zak« nu je dobila država na razpolaoo 820.000 oralov zemlje, po novem protižidovskem zakonu pa še 500 tisoč gozdov. Nerazdeljene, razlaščene zemlje je ostalo še 400.000 oralov.
Država pa mora skrbeti tudi za zgraditev hiš ra razlaščeni zemlji naseljenim kmetom Prvotno je bilo treba zgraliti 12(> tisoč kmečkih hiš. do konca lanskega leta je bila zgrajenih 31.000 hiš. Od leta 1936 so dobili mali kmetje na Madžarskem 360 tisoč oralov zemlje. Takih kmetov je bile 55.000.
Malarija je zelo stara bolezen
Malarija je stara že več tisoč 'et in je ena na hujših nalezljivih bolezrn Dolgo S' je med' e na zaman prizadevala da b1 naš^ učmkov to sredstvo prot' nji *>e!e m"dern med c m je posrečilo v glavnin obvladat' tud' ma ar io Toda povsem zatret' ie še n- mogla Zt start G-ke in R ml ane ie mučila malar 'a l'roi G 0'pp je nazval ma'anjo v »Trcpo^nmedvin:« sthe Zetschnft« glavno bolezen č^veštva Ka ko' rdeča nit se vleče maiarua sk"z ves ^rea nj vek Got v Italij' so propadli zarad" nit in vse kaže da ie mala rja \ g'avnem upro pastila tud' Vandalt v Severn- Afriki Sest nenrikh cesarjev je pobnl.- malarija n tud A'b-ccht Diirer jo ie dob'? na H< iand?kem Ohranila se je sl'ka velikega nenvkesa umet nika ki io ;e posla nekemu svojemu znancu zdiavmku v unanju. da mu bo nnmaeal pre magati to boiezen Diirer ie naseka! samega sebe slečenega kako kaže š prstom na kolk spodaj pa je nap>s »Tu me bol:« Tud' Pr ed rch Schiller je dobil v Mannheui.u malarije pa jo je srečno prebolel
Dunajski profesor Julius \Vagnc--Jaurcgg je končno ukrotil ma'anjo ko je povzit/:' umet; n.> po-zročenu malarijo proti progres vpi para lizi Toda zatreti jo še seda i n' motoče ker s<j njena legla precbšrna Malarija ie zdaj raz širjena ne same po trop'čn h močvirnat-h kra jih temveč tudi na evropskem jugu posebno ne morskih ob.ilah
Velika kmetijska razstava v Budimpešti
V Budimpešti bu 27 t. m otvurjena naj* večja kmetijsk3 razstava, kar jih je kdaj pri* redila Madžarska Prijav je toliko, da niti raz cirjeni razstavni piviljon- ne nudijt. dovolj prostora Kmetijsk: min ster je odred i. na> sc ozi= rajo prireditelji letošnje kmct; skt razstave v prvi vrsti na prehrano Priprave so bi'e p' ver jene po večini državnemu kenvenemu nsttutu k bo prikazal na razstavi najnovejšt pridobit ve v prehrani Skupno / drugim knut'jsk m preizku;evaln cam- bndc d3tie pobudi n na vodila kako je nu gočt proi/vaiat več n boljše tako da ne bo vinu kr tu d< injra pw> treba temveč da bo mogla M id/ar^kn nolisKi pridelke tudi izvažati
Načelna razsodba bukareškega sodišča
Sodišče v Bukarešti je izreklo sodbo, ki ]e v toliko načelnega pomena, ker se zrcali iz nje jasno stališče do židovskega vprašanja. Zid Barch Farer je moral izprazniti svoje stanovame. Proti temu je pa ugovarjal češ da je poljski državljan ln era ga ščiti republika Chile. Toda sod:čče se je postavilo na stališče, da imajo zakoni o ru-mun zaciji rasni značaj in da se torej nanašajo na vse žide ne glede na njihovo državljanstvo in ne glede na to. da mea Rumunijo in Poljsko ni nobene medselsojne pogodbe ki bi dolečala da so židovski državljani te države izvzeti iz antisemitske zakonodaje.
Turčija pospešuje poljedelstvo
Za povzdigo poljedelstva je turška vlada ustanovila kmetijski preskrbovalni urad. Ta ustanova bo skrbela za izpolnitev vseh ukrepov kmetijskega ministrstva. Kmetovalcem bo dobavljala poljedelske stroje, semena, umetna gnojila in druge kniei'j?n3 kemikalije. Tako bo zagotovljena stalna .n enakomerna preskrba kmetijstva z vsemi potrebščinami. Obratni itap tal Kmetijskega preski bova lnega urada zna£a 3 0 milijonov turških funtov. Kmetijsko Ministrstvo je imelo od tega na razpolago 4.5 milijone za nakup kmetijskih strojev. Ta denar je prevzela nova ustnova.
Univerza na bajisču
V glavnem mestu vzhodne Karelije Aeaenislinni ustanavljajo prvo univerzo na bojišču. Doslej take univerze svet še ni poznal. Zaenkrat se bo imenovala Akademska zveza Aeaenislinna in obstojala Oci iz poedinih študijsk:h krožkov, obsegajočih vse fakultete. Cim je bila objavljena ustanovitev univerze se je prijavilo izmed vojakov bližnjih sektorjev bojišča nad 300 slušateljev. Po številu slušateljev je torej nova univerza že takoj v začetku dosegla ono v Turku. Na novi univerzi bodo predavali v začetku samo profesorji, ki »o pri vojakih in sicer bodo vse predmete obravnavali v zgoščeni obliki, kar je razumljivo. saj so tudi razmere, v katerih bodo morali predavati izredne.


P"? Mi
Undici erbe per curare intestino. slomsco.
fegato • reni Enajst zelisc za zdravljenje črevesja želodca,
jeter in obisfi t. 6.60 U SC ATOLA t. 0.75 U BUSTA CON 4 00SI L 6.60 ŠKATLA L 0.7S ZAVOIČEK S 4 DOZAMI
Lab. G. MANZONI & s,. - MILANO lic Vela 5

zdhcni
na Madžarskem
Budimpe.štanski list: objavljajo statistične podatke o madžarsko židovsk:h mešanih zakon h v zadnjih šestih letih V len času 'e bilo >=klenjen:h 3.396 me.šan;h zakonov Leta 1936 je bi'o sklenjenih takih ■akonov 725. lan: pa .'05 V bodoče ne bc eč dovoljeno sklepa* krščansko židov-kib m?čip;h 7?krincv
tdjmiililiiiupdijiiimiiii "|(!iui«iiimui 1'i.iiimi-! .:i:n;mm'i"mviniiiiniii^nfmn ihuh^
I SOARAVATTI SEMENT1 S. A. i |	PADOVA
J Sementi di Ortaggt — Fcragffl. eot- I | Semena ia /letcnjavo — krmila itd | g Chiedere offeite - Zahtevajte pouudbe |
«wtti«nweciihanmiii atManmi i.i.iiiMMilM i^^miMliirriiiiiiir
f
Po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. nas je za vedno zapustil naš nepozabni, iskreno ljubljeni mož, oče, dedek in brat, gospod
M. ANTON KI
gradbeni direktor v p3kc;u
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Po želji pokojnega se cvetje hvaležno odklanja v prid dobrodelnim ustanovam.
LJUBLJANA, JECENTCE, dne 8. marca 1943.
Globoko žalujoči: IRMA, soproga — ANTON, HERMAN, PETER, sinovi — JOSIP IN A poročena OROSZl', hčerka — ter vnuki in ostalo sorodstvo

j r" j



SINBH1AT LOKALNIH ŽELEZMFC V L^IUBLJAKI
javlja, da je premnul dolgoletni in zaslužni član upra\e lokalnih žtle .nic

I
•• .	M m ■ -f.« s
Zapustil nas je danes po dolgem bolehanju naš preljubi in nepezibni oče. stari oče, tast m stric
M
graifesjsl direktor v pele.
Zaslužnega člana naše nprave bomo ohranili v častnem V LJUBLJANI, dne 9. marca 1943.
Sindikat lokalnih žsSezmc
I fv,	• v
l " ■ .. . - t "
bivji odvetnik
K zadnjemu počitku spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah "ine 10. marca 1943 ->b 4. uri popoldne.
Venci se na izrecno pokojnikovo željo hvaležno odklanjajo. Ljubljana, Zagreb, Gonars, dne 8.marca 1943.
Rzdbke dr. Suyer-jeve In dr. Kavčnik-ova
FRANCE NOVSA K:
26
^emiV srca
ROMAN
To je bil zame hud udarec. Tem hujši zato, ker sem imel sredstev le za eno šolsko leto. Skrb za bodočnost je bila spet živa pred menoj.
Seveda sem vs^ take stvari sporočal Marti. Ona je edina brez pridržka razumela moje potrebe in mi je tudi kmalu sporočila, naj se nič ne bojim, da bo ona poskrbela zame za čas študij. Nisem mislil, odkod bi zmegla toliko denarja, toda pisal ji nisem nič več o tem. ker sem za velike počitnice itak nameraval k njej Konec maja so mi sporočili, da je Marta rodila sinčka in da so ga krstili na moje ime.
Bil sem nedopovedljivo srečen m komaj sem čakal konca predavanj, da bi objel oba: Marto in otroka.
Iz Dolenje vasi mi je pisala potem še dvakrat, kjer mi je sporočila, kako lep otrok je. Da je bila srečna, sem razbral iz njenih besed.
Ko sem potem otroka na lastne oči videl, sem onazil, kakn podoben je njej. Ne verjamem, da bi bil za'jub!jen vanj, toda zdel se m; je tako lep, ko se je v svoji košarici igral z ropotuljico. da sem kar zavzet obstal. Imel je ravno tako velike modre oči kot M? rta.
Te Dočitn;ce so bile lepše kot prve, ki sem jih bil preživel v Dolnji vasi.
Ne morem vam opisovati podrobnosti, !e to vem. da je otrok pri mojem odhodu na Dunaj že sedel na njenih rokah in se mi prijazno smehljal. Prav tako kot mati.
Medtem mi je bila Marta uredila vse potrebno, da sem mogel na Dunaj. Denar, ki bi ga morala ona dobiti od hiše, je posodila meni. Bilo ga je toliko, da sem z njim mogel popolnoma končati univerzo in napraviti doktorat.
Ginjen sem se ji zahvaljeval, ko mi je povedala svojo odločitev. Opazila je mojo hvaležnost in se od same sreče razjokala.
Tako sem potoval na Dunaj, ne da bi vedel, da ne bom šel nikdar več na počitnice v Dolenjo vas. Dobro, da nam je bodočnost zakrita, znkaj v pričakovanju usodnih dogodkov bi mnegi izgubi'i glave.
Prvo leto me je zadržala bolezen, da nisem mogel za velike poč tnice domov. Imel sem pljučnico, od katere sem le počasi okreval. Ko so ji sporočili, kaj me je doletelo, je bila vsa iz sebe in si je silno očitala, da me je pustila na Dunaj. Ko pa je prišlo sporočilo, da sem spet zdrav in da lahko študiram, je bila spet mirna.
Po tretjem letu študija na sem čutil, da sem mnogo zaradi bolezni izgubu Ostal sem torej na Dunaju in študiral. Ravno tako se je /god*lo pri-hodnie leto. Nato pa sem bil že pred doktoratom in nisem hotel niti misliti na to. da bi se sešel z Marto kot študent. Hotel sem biti že doktor
Ker sva si neprestano dopisovala, je vsa leta mirno čakala name Jaz pa sem si s svoje strani iskreno že'el. da hi videl svoiega smka ki ie bil star
že štiri leta. Od dečka nirem imel nikake slike, ven-da sem ga po njen'h pism h prav dobro poznal.
Tako je napočil dan, ko sem postal doktor pravnih j ved. Postal sem končno to. kar sem želel. Zdaj mi je bilo treba stopiti le v službo.
ŠESTO POGLAVJE ■ Mislil sem, da bom takoj potoval v Dolenjo vas in izpolnil svojo obljubo. Toda prišlo je drugače, kakor sem si želel.
Tisti dan sem bil silno razigran. Zvečer se je zorala prijateljska družba, ki je hotela proslaviti ta imenitni dogodek ...
Bili so večinoma tovariši, ki so se hoteli na moj račun razvedriti. Tega jim nisem mogel zamer.ti, saj sem se zdaj prav zares poslavljal od njih in ijubi so mi bili prav za prav vsi, dasi jim nisem bil nikdar tovariš v njihovih veseljačenj h.
Naročil sem v gostilni večerjo za vso družbo in pijače za vsakega dobro mero. Ce pa bi še ne zadostovalo sem bil pripravljen še primakniti.
Po večerji, ki se je zavlekla do devetih, smo praznili čaše, da je bilo veselje. Napitnice so kar deževale in moram priznati, da sem mnogokrat od začudenja pozabil zapreti usta. kadar so mi tovariši nazdravljali. Ne vem odkod so privlekli na dan toliko mojih dobrih lastnosti, da bi jih zadostovalo za lep svetniški zbor. Nekol ko je resda bilo posledica dobrega vina. in spiošna hva.lisanja na račun slavljen-ca niso prav nič novega veniar sem iz tistih, po študentovsko s šalami za bel jenih eovorov. spoznal, da so me sošolci dobro, nredobro poznali Nikdar
nisem utegnil nikomur pripovedovati o svojih razmerah, pa so bili poučeni o njih Dobra volja pa je medtem rasla in meni je ob teh mladih obrazih, ki so se iskrili veselja in neugnanosti, postalo žal, da nisem svoj h študentovskih let bolje izrabil. Hočem reči, postalo mi je žal, da se nikdar nisem hotel nedolžno izživeti in v opoju kratkih ur za trenutek pozabiti na vsakdanje tegobe. Vse to so počeli moji sošolci in so vendar ravno tako postali doktorji, kakor jaz m smeh in razigranost sta jih vedno spremljala.
Tisti večer se mi je v duši naselil očitek, da sem svojo mladost zapravil.
Saj morda ni bilo res, morda sem za svoj del ravnal pametneje, vendar, če pomislim, da mi je ta zavest v svojih posledicah nakopaio na glavo največjo nesrečo vidim, da so imeli oni prav. a ne jaz.
Ko se je bližala polnoč, se ie naša zabava pala-goma krči a. Nekateri so odšli domov, drugi po svojih nočn;h potih, ves Dunaj jih je bil poln.
Ostalo nas je še šest. ki smo oklenili da odnehamo do jutra. Nekdo je vedel za nočni lokal, ki je bil po njegovem mnenju >podoben raju« Vsi m:o bili že vinjeni in smo govorili takšne neumnosti, da bi se nam bili vrabci režali.
Odmajali smo se do tja. Lahko rečem, da smo tavali okoli več ko pol ure dasi je bila »podoba raja« komaj pet minut od gostilne, kjer smo popivali.
Bil je prostor, kjer so eorele rdeče luči in je bilo zakajeno kot v najhujši bezn^ci Se dones ne vem kie ie t;sti lok*I in «r>lob sP obstoja.
Urejuje, Davorin ttavijeo — izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Viraut — Za Narodno u&karno d. CL kol tiskarnarja. f ran Jeraa — Za uuerauu del je odgovoten; Ljuboum Volčič — Vai v Ljubljani