Gospodarske stvari. Krvava ušica ali krvavka. Krvavo ušico je prištevati najhujšim kvarljivcem sadnega drevja. Skoraj gotovo je, da }e iz Amerike doma in da se je od tod priklatila v Evropo. Pred 30 leti so uže opazovali, da dela ta mrčes po drevju veliko škodo; dandanes pa se je ta nesreča razSirila skorai po vseh krajih, kjer se bavijo s sadierejstvom. Oprezno nam je toraj ravnati, da se zabrani kolikor mogoče nadaljno okuževanje naših sadunosnikov s to nevšečno golaznijo. Ime »krvava ušica ali krvavka« je dobil mrčes zategadelj, ker da od sebe kapljico krvavega soka, če se zmečka. Vsaka ušica je obrasla z dolgo belo volno, sedijo pa po vejah in deblih v ogromnem številu skupaj, tako da nastanejo po drevju bele maroge in pege, ki se od daleč tako vidijo, kakor bi bilo drevje plesnivo. Kdor opazuje omenjeno prikazen na svojih drevesih, sme popolnoma prepričan biti, da se je naselila po njegovem drevju krvavka. Navadno zajeda krvava ušica le jablane, redkokedaj hruške. Rada se naseli tudi na stara debla in veje, posebno pa v kake razpoke ali rane ter tako zabrani, da ne zarastejo. Napadajo pa tudi očesa zelo sočnatih mladik, zgornie korenine kakor v obče vse iste dele po lesu, kjer lahko zabadajo svoje sesalce v nežno lubje in belino. Čujmo zdaj, kako se razvija krvava ušica: Najprej se prikažejo spomladi neoplojene, V/2 mm dolge, nekrilate ušice, temnorumene ali zamazanorudečkaste barve, ki so z belo volno pokrite. Izlegle so se iz takozvanih zimskih jajec, katera so v jeseni krilate samice odložile v dno debla in okoli korenine. Ko so po večkratni levitvi dorasle, začnejo pridno rajati vsaka po 30—40 živih ušie, ki za nekaj časa istotako delajo. Vsega skupaj se nakoti do jeseni 7—8 rodov tako, da se število teh ušic neizmerno pomnoži. Škodljivi nasledki se kmalu pokažejo. V dolgih vrstah in kupčekih sedijo ušice po deblu in po vejah, zabadajo sesalce skoz lub v belino ter srkajo za drevo tako pomenljivi hranilni sok. Na gladki koži izpahnejo se otekline grahove velikosti, ki začnejo razpo- kati. Drevo hoče, kakor vse svoje rane tudi te zaceliti in nakupiči se zaradi tega okoli nastalih krast novo mehko staničje, kamor se pa takoj zopet naselijo ušice. Nove nabrekline nastajajo in drevo je videti, kakor bi bilo rakovo. Tako boleha in hira nekaj časa, a ker izgublja dan na dan najboljše sokove, mora naposled poginiti, če mu ni za časa prišla pomoč. Meseca avgusta počenši nastajajo razun omenjenih najbolj škodljivih nekrilatih ušic takozvane nimfe, ki se od navadnih odlikujejo po tem, da so daljše rasti in da imajo krnaste izrastke namesto kril. Ko so nimfe po večkratni levitvi dorasle dobijo krila in potera odlete, da svoj rod drugje dalje množe. Iz iajec, katera polagajo krilate ušice po vejah in deblih, se izvale dvojni mladiči in sicer nekoliko večji temno rumeni in manjši zamazano zeleni. To so spolne ušice in sicer samci in samice. Večje samice odlagajo po jedno jajčece za staro kožo, za mah, v razpoke, v globoke rane po vejah, na dno debla in okoli korenine. Po zimskih jajcih se rod drugo leto plodi dalje; stare ušice navadno po zimi pogineio. Znano nam je torej, kam polagajo samice v jeseni zimska jajca in to nam mnogo pomaga k uspešnemu zatiranju krvavih ušic. Kdor hoče s pridom zabranjevati razširjevanje tega tako škodljivega mrčesa, naj se ravna po pravilih, katera mu tu podajamo: 1. Zatiraj vlego zimskih jajec in sicer tako: Vsako leto odpravljaj staro raskavo kožo, mahovje in lišaje z drevesno strguljo, odpadke pa poberi in vrzi na ogenj. Vsa mesta na deblih in vejah, kjer so lanskega leta drevo zajedavale ušice, izreži in poškropi z raztopino, ki se dobi, ako skuhaš s/tkg mazavega mila (žajfe) v 3 l vode tako dolgo, da se milo popolnoma raztopi. Nato prideni še 100 l vode in v to tekočino vsuj J/4 kg pravega dalmatinskega praška, ki se rabi navadno le zoper boihe in stenice, zmes pa dobro pomešaj. Jeden liter take raztopine pride na 6/io ^r- Taka raztopina gotovo pomaga, listom in mladikam pa prav nič ne škodnje. Predno brizgaš in mažeš z omenjeno raztopino, moraš tekočino v sodu prej dobro zmešati, ker se prašek vseda na dno. Druga draga mazila in tinkture, ki se priporočajo proti krvavi uši, so v učinkih mnogo slabejši, ni jih treba torej kupovati.