Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
rae .cčno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, /a inozemstvo 100 D
CO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petll-vrsta mali oglasi po 1'30 In 2 D, ve£)l oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Dir O Pri vc<S)em o naročilu popust Izide ob 4 zjulr«! rožen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 J/I llokoplal ae ne vračajo, nefranlclrana pisma ae nc sprejemajo Uredništva tele/on štev. 50, upravnlštva štev. 328
sa slovensRi narod
Uprava le vKopltarjevI al.št.a - Cehovat račun: Cjutaljana štev. tO.6 SO In 1O.340 xa Inserate, Sarajevošt.7563. Taqreb št. 39.011, Prana ln Dunaj št. 24.797
Govor dr. Korošca v Požegi.
VLADA UZUNOVIČA SE NE DA VZDRŽATI, - VLOGA BOŽE MAKSIMOVICA - NEOBHODNO SO POTREBNE VOLITVE. - DIKTATURA BREZMISELNA IN NEMOGOČA -
VOLITVE MORAJO BITI SVOBODNE.
Požega, 7. junija. (Izv.) V soboto je semkaj pri&pel dr. Korošec, katerega so na Kolodvoru sprejeli zastopniki krajevne organizacijo Hrvatske pučke stranke. Z dr. Korošcem jo prišel predsednik HPS Stjepan B a r i č. V soboto zvečer se je vršil zaupniški sestanek, katerega se je udeležilo okrog 300 ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj pristašev drugih strank, ki so prosili, da bi smeli na shod, da bd slišali dr. Korošca. Nedeljski shod se je vršil v »Urania« kino. Zbralo se je okrog 600 meščanov. Shodu je predsedoval odvetnik Kuntarič. Govorili so dr. Korošec, Stjepan Barič in Radočaj. Skupščina je popolnoma uspela. Dt. Korošec je izvajal sledeče misli: Še do pred kratkim so pri nas, v naši državi, vladale poleg ustavne še tri dinastije, Pašičeva, Pribičevičeva in Radičeva, ld so se med seboj borile za oblast Pribičevič je lan-Bko leto odšel iz bojnega polja, letos pa sta padli dinastiji Pašič in Radič. To se je zgodilo tako, da imamo danes vlado dveh največjih strank brez njenih načelnikov. Uzunovičeva vlada v vladnih klubih nima zadostne avtoritete. Ne uživa zaupanja svojih načelnikov, ki ji tudi delata največje težave, da bi ponovno prišla na vlado. Zato se vlada neprestano nahaja v križu
Opozicija se zelo trudi za uspešno delo r parlamentu. Vlada pa vsled svojega znanega položaja skupščinsko delo ovira, tako da je skupščina stalno na počitnicah. Uzunovičeva vlada vedno koleba. Nič drugega ji ne preostaja, kakor da se čimpreje izjavi za Pašičevo služabnico, ali pa da se postavi v vrsto nasprotnikov korupcije. Za drugo, za odločen boj proti korupciji Uzunovič nima poguma. Odličnejši borec proti korupciji je Boža M a -ksimovič, ki ni vpleten v nobeno korup^
cijsko afero. Ima pa slabo preteklost in sicer ga karakterizirajo poslednje volitve. On ima jako roko, kar smo občutili Slovenci in Hrvati ob priliki zadnjih volitev, če bi on svojo močno roko porabil za idealne svrhe, bi mogel postati mož bodočnosti.
Vsled večnih sporov v vladnih skupinah, je narodna skupščina v neprestani krizi. Nesposobna je za delo. Zato je treba iti na volitve. Volitve so potrebne, ker sedanja skupščina ni izraz prave ljudske volje. Njej ni mogoče več sestaviti prave večine, ki bi mogla reševati kulturna, socialna, gospodarska in politična vprašanja, katerih ni mogoče ve>č zavlačevati. V narodni skupščini je mnogo dobrih in poštenih ljudi, ki bi mogli tako vlado podpirati. Mi hočemo politiko čistih rok in poštenih ljudi, kajti politika ni cilj, ampak samo sredstvo za ljudsko srečo.
Mnogo se govori o diktaturi. Tisti pa, ki o njej govore, vanjo ne verujejo. Kdo bi bil diktator? Ni diktatorja, ki bi mogel držati državno oblast v rokah. Potrebno je, da bi bdi po idejah močen individuum. Tisti, ki pri nas zahtevajo diktaturo, jo zahtevajo za sebe in za svoje rodbine. Ako bodo kmalu volitve, je treba gledati na to, kdo jih bo vodil. Pri prejšnjih volitvah nismo imeli svobodne volje. Sedaj zahtevamo svobodne volitve Svobodne volitve so namreč največje dobro, katerega ima ljudstvo v dobi parlamentarizma in demokracije. Če bi opozicija naprej vedela, da volitve ne bodo svobodne, je verjetno, da ne bi pri volitvah sodelovala. Svobodne volitve naj dajo pravi izraz ljudske volje in ljudskega razpoloženja. Potem bodo prenehale krize in spori in vzpostavila se bo ravnopravnost vseh in vsakega.
Krasno uspeli shodi dr. Korošca na Hrvatskem.
SHODA V POŽEGI IN RUŠEVU.
SKIH KMETOV. •
DR. KOROŠEC NAVDUŠENO SPREJET OD HRVAT-RADIČEVA STRANKA PROPADA.
Požega, 7. junija. (Izv.) Dr. Koroščev govor v Požegi je naletel na veliko odobravanje požeških meščanov. Popoldne se je dr. Korošec z Baričem odpeljal v R u š e v o blizu Požege, kjer ga je sprejela velika množica kmetov, ki so vodjo slovenskega naroda burno pozdravljali. Neka kmetska deklica mu je poklonila kito cvetja in ga nagovorila z prigodno pesmijo. Kmetje so dr. Korošca burno pozdravljali. Na skupščini se je zbralo okrog 1000 ljudi, ki so navdušeno odobravali izvajanja govornikov. Na shodu je vladalo velikansko navdušenje in burno odobravanje. Bila je to skupščina, kakršne še ni bilo v teh krajih. Bila je pravi kontrast proti nedavni Radičevi skupščini, na kateri je vladalo pravo mrtvilo. Znova se je pokajalo, da HPS napreduje in da Radičeva stranka propada.
Shodu jz predsedoval Martinovič iz Dedine Reke. Govorili so dr. Korošec, Stepan Barič, požeški odvetnik Kuntarič, Radočaj in kmet Luka Barišič. Poslednja dva, Radočaj in Bari-šič sta z navdušenimi govori pozdravljala dr. Korošca, vodjo slovenskega naroda, pozdravljala sta Slovensko ljudsko stranko in nagla-šala, kako se dr. Korošec in SLS odločno borita za slovenski narod. Barišič je naglasil pošteno politiko HPS. — Shod se je končal v največjem navdušenju brez vsakega incidenta.
Pri odhodu so se vršile velike manifestacije. Kmetje iz okoliških občin so se dr. Korošcu zahvaljevali za obisk in ga prosili, da pride k njim in da govori na shodih.
Požega, 7. junija. (Izv.) Shodi, katere je imela HPS v Požegi in okolici in na katerih je govoril dr. Korošec, so zelo dobro uspeli. Radičevci so bili radi prihoda dr. Korošca divji, predvsem radi tega, ker se je zadnji Radičev shod v Požegi končal z velikim moralnim polomom. Zato so Radičevci skušali shod onemogočiti, ali ga vsaj ovirati. Toda njihova akcija se je popolnoma ponesrečila. Vsak najmanjši poskus je bil brez uspeha. Navdušenje za dr. Korošca in HPS je bilo tako veliko, da Radičevci svojih nakan niso mogli izvesti. V vrstah Radičevih vodij vlada velika potrtost. Nasprotno pa so kmetje zelo navdušeni za politiko slovenske in hrvatske ljudske stranke.
Zagreb, 7. junija. (Izv.) Semkaj je prispel dr. Anton Korošec, ki je imel včeraj dobro uspele shode v Požegi. Jutri bo odpotoyal v Veliko Gorico pri Zagrebu, kjer bo imel sestanek duhovščine. Dr. Korošec je v razgovoru z Vašim dopisnikom izjavil, da jc s shodi v Požegi in Ruševu zelo zadovoljen, ker so popolnoma uspeli in dokazali, kako da ima HPS vedno večje uspehe.
\rl
Novi predsednik poljske republike pan Moscicki je izdal na narod proglas, v katerem poziva k združenju vseh narodnih sil v svrho moralne in materijalne obnove Poljske. Poljski narod naj bo prvi v vrsti narodov, ki grade bodočnost človeštva na mirnem skupnem delu ljudstev. Manifest končuje z besedami: Bog v nebesih, ki si blagoslovil naše vstajenje in pregnal sovražnika z naših tal, pomagaj nam pri delu utrjevanja republike, njenega blagostanja in sigurnosti njenega obstanka in razvoja!
Ker je bila telofonska proga Ljubljana-Belgrad in Zagrob-Belgrad snofi pokvarjena, nismo mogli dohiti najnovejših telefonskih poročil ia Belgrada,
Maroški sultan.
Pariz, 7. junija. (Izv.) Francoska vlada jc maroškega sultana Mulcy-Jussufa oficielno povabila v Pariz, kjer se bo udeležil posvetitve muslimnaske mošeje in vojaške parade na narodni praznik 14. julija. Slavili ga bodo kot zmagovitega sultana. Sultanova oseba bo pri odločitvi o usodi Abd-el-Krima igrala posebno vlogo. Ze francoski generalni rezident v Maroku je po kapitulaciji Abd-el-Krima v svojem proglasu na rifske rodove izjavil, da leži usoda Abd-el-Krimova v sultanovih rokah. Očividno se izkuša Francija na ta način izogniti kakemu nesoglasju s Španijo na vprašanje, kaj se ima zgoditi z Abd-el-Krimom, prepuščajoč to zadevo sultanu.
Kairo, 7. junija. (Izv.) Kralj Fuad jc poveril Auy pašo • sestavo nove vlade.
Kriza francoskega franka.
Pariz, 7. junija. (Izv.) V soboto je frank zopet močno padel, kar je splošno vznemirjenje le še povečalo. Povodom tega se je v soboto in nedeljo vršil ministrski svet. Briand in finančni minister Peret sta imela dolga posvetovanja z guvernerjem narodne banke. Peret je izjavil, da mu je ta ponovni padec nerazumljiv, pa da morajo neke tajne sile rovariti proti franku. Vlada je nujno pozvala odbor strokovnjakov, naj nemudoma izdela načrt za sanacijo franka.
Pariz, 7. junija. (Izv.) Ponovni padec franka je prišel povsem nepričakovano. Po dvojni parlamentarni zmagi Briandovi se je
splošno eodilo, da je valuta vsaj za nekaj
časa zasigurana. Položaj se je zdaj zopet poslabšal. Časopisje živahno razpravlja o vzrokih padca. V poučenih krogih menijo, da je glavni vzrok iskati v nesoglasjih, ki so se pojavila v novoosnovanem finančnem odboru. V ta odbor je polagala Briandova vlada velike nade, toda čedalje bolj se kaže, da je tnd<i ta strokovnjaška komisija le ogledalo velikih interesnih nasprotstev, kakor obstojajo danes v francoskem parlamentu. Splošno se izraža bojazen, da se kakor parlament tudi novi finančni odbor no bo mogel zediniti na kako energično akcijo.
Seja sveta Društva narodov.
Ženeva, 7. junija. (Izv.) Svet Društva narodov je imel danes ob 11 sejo, kateri je predsedoval zastopnik Urugauya dr. Guani. Svet je pečal s sestavo dnevnega reda, ki vsebuje 27 točk. Glavna vprašanja bodo sledeča: Poročilo komisije o razširjenju sveta Društva narodov, dvignjenje finančne kontrole nad Avstrijo in Ogrsko, poročilo komisije za pripravo razorožitvene konference, posojilo romunskim beguncem, poročilo odbora o privatni fabrikaciji streliva in orožja, poročilo
vladnih komisarjev za saarsko ozemlje, poročilo švicarskega zveznega sveta o imuniteti osobja zaposlenega pri Društvu narodov, sestava studijske komisije za vprašanje ruskih in armenskih beguncev itd. — Za tem se je vršila javna seja. Austcn Chamberlain je poročal o sklenitvi mosulske pogodbe. Za definitivno določitev meje med Turčijo in Irakom bo sestavljena posebna komisija, kateri bo določil predsednika švicarski zvezni predsednik. — Prihodnja seja sveta bo v sredo.
V Belgradu vse
Belgrad, 7. jun. (Izv.) Kljub pričakovanju, da se bo politično življenje danes poživilo, ni bilo nobenih dogodkov. Narodna skupščina je popolnoma prazna. Vrnilo se je le kakih 10 poslancev. Odbori počivajo. Ministrski predsednik je v predsedništvu sprejemal poročila o resornih vprašanjih. Dolgo časa sta bila pri njem pravosodni minister in predsednik narodne skupščine. Razpravljali so o delu narodne skupščine, ki se jutri sestane. Sklenili niso ničesar. Popoldne je prišel v pred-sedništvo vlade minister dr. Krajač in je ostal pri predsedniku dalj časa. V političnih krogih mislijo, da sta razpravljala o nettunsldh konvencijah. Istočasno je bil pri zunanjem ministru Ninčiču italijanski odpravnik poslov general Bordrero s ponovnimi italijanskimi ur-gencami. Trgovinska pogodba z Italijo se skoro gotovo pred skupščino ne bo v ničemer spremenila, razen v točkah glede obmejnega prometa.
Psšič cd^otovaf v Karlove vari,
Belgrad, 7. jun. (Izv.) Včeraj popoldne se je vrnil iz Niša ministrski perdsednik Nikola Uzunovič. Njegova vrnitev je bila napovedana za danes dopoldne. Vrnil pa se je prej zato, ker se je hotel sestati z Nikolo Pašičem. Nikola Pašič je namreč včeraj zjutraj z brzovlakom odpotoval preko Budimpešte v Karlove Vari.
Radikali še ne marajo volitev.
Belgrad. 7. jun. (Izv.) Včeraj se je vršil v hotelu >Paris< shod belgrajskih radikalov. Na shodu je govoril notranji minister Boža Maksimovič, ki je govoril o sporazumu z RR. V svojem govoru je poudarjal važnost sporazuma. Finančni minister dr. Perič je govoril o finančni politiki in naglašal, da ni mogoče v naših financah izvršiti preobrata tekom noči. Izjavil je, da volitve niso potrebne. Ljuba Živkovič je naglasil, da se radikalna stranka iskreno drži sporazuma z radičevci.
Radičevci še vedno poslušni.
Belgrad, 7. jun. (Izv.) »Beogradski dnevnik« piše o včerajšnji konferenci med Pavlom Radičem in Ninčičem in pravi: »Znano je, da uživa Pavle Radič popolno Radičevo zaupanje. Obenem je njegov zaupnik v vseh spornih vprašanjih med R in R koalicijo. Ninčič si želi zagotoviti večino. Zato je hotel brezdvoma zvedeti za mnenje Pavla Radiča. 0 rezultatu teh razgovorov samoobsebi umevno ni hotel nobeden dati nobenih informacij, tako da se ne ve, o čem sta se razgovarjala. Pavle Radič je odšel od Ninčiča zelo raztresen.« Cicvaričev >Beogradski dnevnik« zaključuje: >Zdi se. da bodo radičevci glasovali za nettunske konvencije.«
ARETIRAN AMERIŠKI KONZUL.
London, 7. junija. (Izv.) Po vesteh iz Tokia je bil ameriški konzul v Nagasakiju aretiran ravno ko ie hotel fotografirati vojno pristanišče r Sasehu.
Ponesrečen shod Pašičevih pristašev.
Bolgrad, 7. jun. (Izv.) V Prilepu se je včeraj dopoldne vršil shod radikalov Pašičeve skupine. Shod je otvoril poslanec Jovan Cir-kovič. Na shodu je bilo mnogo orožnikov, ker se je govorilo, da bo Jovanovičev pristaš Vasilije Trbič skušal zborovanje motiti. Brž ko se je shod otvoril, je nastalo silno kričanje. Cirkovič je moral govorniško tribuno zapustiti in nanjo je stopil Trbič, katerega so zbo-rovavci pozdravili s silnim navdušenjem. Prosil je Cirkoviča, (la prisostvuje shodu, čeprav je njegov nasprotnik. Zborovavci pa so temu ugovarjali in burno protestirali. Shod se je na ta način spremenil v zborovanje Jovanovičeve skupine. Trbič je Cirkoviča trikrat prosil, da govori in mu podelil besedo, toda navzoči nikakor niso hoteli Oirkoviča poslušati. To je trajalo kake tričetrt ure. Ko je napetost in razburjenje doseglo višek, je zastopniV policije shod razpustil.
Razcep med radikali tudi v
»»
Zagreb 7. jun. (Izv.) Včeraj se je vršila
v Zagrebu seja krajevne radikalne organizacije, ki je potekla silno burno. Morali so celo stražniki intervenirati, da so napravili red, da se je seja sploh mogla pričeti. Trbojevič je mogel z veliko težavo poročati o poslovanju uprave v prošlem letu. Potem so se vršile volitve nove uprave. Po volitvah je vstal ing. Radoševič in z ostrimi besedami napadal radikalne korupcioniste, pljačkaše in pozival navzoče na boj za čast in poštenje. Skupščina, katere se je udeležilo okrog 250 ljudi, ni bila pravzaprav nič drugega nego ura prepira, zmerjanja, kričanja in žvižganja.
Goriška Straža" zopet tožena.
Gorica, 7. jun. (Izv.) Danes se je vršila pred goriškim tribunalom razprava per diret-tissimma, to je, da se mora pričeti proces na ovadbo policijskih oblasti tekom 24 ur, proti odgovornemu uredniku >Cioriške Straže« Pol-detu Kemperlu. Obtočen je radi članka »Oh pravem času in na pravem mestu«, v katerem oče več otrok hvali resen nastop poslanca Besednjaka za slovensko šolstvo. Urednik je obtožen, da članek ščuva na odpor proti šolskim zakonom. Na predlog zagovornikov se je razr prava preložila na 14. junij, da more dobiti branitelj primerne dokaze in da med drugim preskrbi stenografski govor poslanca Besednjaka v Rimu. Zaslišan bo kot priča tudi poslanec Besednjak.
PPILJUBUENOST FAŠIZMA.
Ženeva, 7. junija. (Izv.) Na mednarodni konferenci dela je pri glasovanju o priznanju mandata italijanskega fašistovskega zastopnika delavcev glasovala proti celokupna južnoafriška delegacija, torej tudi oba vladna člana v tej delegaciji. Glasovanja pn so se vzdržali vladni zastopniki Belgije, Danske in 1rjika.
I. 9.
Srdite borbe v Češko-Slovaški.
Češkoslovaški parlament še ne pozna tako dolgih in tako burnih sej kakor so bile v zadnjih dneh, ko se v odborih in v senatski in poslanski zbornici razpravlja o zakonskem načrtu čsL LS in čsl. republikanske agrarno stranke, da se zavede stalna carina na uvoz poljedelskih pridelkov. Ta zakonski načrt je prinesel v vse stranice izvanredno mnogo živahnosti, v socialistične vrste pa tudi mnogo obupne bojevitosti. Ta borba gotovo niina »ličnosti v celi dosedanji politični zgodovini pa-ažke Narodne skupščine. Dočim so se vsa dosedanje parlamentarne borbe omejile predvsem samo na nekoliko strank in so opozič-ne stranke samo kritizirale vlado, posegajo sedaj v ta boj vse stranke in slednji poslane© brez ozira na narodnost. Zgodilo se je celo, kaT se je zdelo še pred nekaj meseci nemogoče. Stranke se namreč niso opredelile v vladne in opozične in celo ne v narodne tabore, temveč samo v zagovornike in protivnike zakonskega načrta. Z veliko težavo ustvarjen nemški nacionalni blok je celo razpadel in narodna skupščina je razpadla v nesocialistič-ni in socialno-komunistični blok. Nesociali-stični blok šteje 125 čeških in slovaških ter 41 nemških glasov, socialistično-komunistični blok pa razpolaga s 82 češkimi in 50 nemškimi in madžarskimi poslanci.
Ze več let je visel kakoT Damoklejev meč nad Češkoslovaško republiko problem poljedelskih carin. V začetku se je to vprašanje odgodilo zavoljo tega, ker je bil po prevratu najbolj ogrožen delavski stan in je bilo treba najprej njemu nujno pomagati. Stranke, ki Imajo med delavci malo ali pa nič volivcev, so upale, da bodo tudi socialisti vseh barv lojalni in da bodo imeli pogum podpreti a gvojiimi glasovi zakonske načrte v korist kmetskemu stanu. Toda socialni demokrati so po porazu pri zadnjih volitvah izgubili glavo. Kakor potapljajoč človek so se začeli oprijemati vsake bilike, ki bi jih mogla rešiti. V gojenju strasti proti kmetskemu stanu fto upali najti eno tako rešilno biljko. Zato os takoj po volitvah napovedali bolj poljedelskemu carinskemu zakonu. Vladna večina, ki ne ie ustvarila po volitvah, ni mogla in nI Brnela dolgo zavlačevati vprašanja rešitve poljedelske krize, ker je bilo kmetsko prebivalstvo vedno bolj ogroženo od tujega uvoza. Poljska in romunska živina in žito so ne samo potisnili cene domačim pridelkom globoko navzdol, temveč jim v resnici vzeli vsako ceno, ker jih sploh ne morejo prodati. Čeravno so od lanskega leta padle cene živini ju žitu od 25-40 odstotkov, vendar meso m moka nista nič bolj po ceni, kar jasno dokazuje, da je ves ogromen dobiček izginil v žepe nekoliko uvoznikov, ki edini imajo korist od neštetih kmečkih žuljev. Ker pa naprednim čsl. poljedelcem manjka denarja, ne morejo kupovati poljedelskih strojev, umetnih gnojil tn zidati poslopij in hiš, kar ima za posledico, da ima industrija vedno manj dela in da raste Število brezposelnih delavcev.
ČsL socialni demokrati in socialisti imajo v svojih vrstah dovolj treznih in visoko izo- j braženih ljudi, ki so gotovo spoznali, da vodi borbe proti poljedelski carini celo državo v j propast A njihove stranke so stavile svoje , interese nad korist države. Zato ni čuda, ce je bilo to vprašanje eden izmed glavnih vzro- , kov. da je padla koalicijska vlada. Ko pa tudi uradniška vlada ni mogla pri najboljši volji i pomagati socialističnemu taboru do nekdanje moči, je bila panika v socialsticnili vrstah se večja. Pilsudski je bil v prvem hipu vzor, kako bi se dala izpeljati socialistična diktatura na najpreprostejši način. A vedno večje težave generala Pilsudskega in žalostna izkušnja, da poljska revolucija ni prinesla niti desetine tega, kar »o poljski socialisti pričakovali, je uničila socialistične sanje o podobnem poskusu na Češkem. Najbolj pa j;h le zadelo, da so z vsemi svojimi napori m demagoškimi poskusi dosegli ravno nasprotno kar so želeli. Ni jim šlo toliko za gospodarska in socialna vprašanja kakor za boj proti katoličanstvu in proti čsl. L. S. Upali bo, da se jim bo posrečilo izolirati čsl. L. S. Ko so kovali ta načrt, je še proglašalslovaški voditelj duhovnik Hlinka voditelja čsl. katolikov msgr. Šramka in njegovo stranko za svojega največjega protivnika v državi, danes na so vsled socialističnega hujskanja odnosi med Hlinkovo slovaško LS in Šramkovo čel LS že prijateljski. Nemški kršč. socialci ne napadajo več ČsL katolikov. Mesto osame-losti pa sta mogli čsl. in slovaška LS podati skupni predlog, da se /.boljšajo bedne plafe duhovščine vseh ver in da je ta predlog podpisalo od 300 poslancev 149. Ker je več kat. poslancev na evharističnem kongresu v Ameriki, poipeni to popolnoma sigurno večino.
Poljedelska carina pomeni za socialiste strahovit poraz in zaftetek še večjega propadanja Ker bo delavstvo uvidelo, da socialisti ne morejo izpolniti tega, kar so najbolj obljubljali ta ker jih je mnogo časopisje čsl. LS in agrarne stranke tekom tega boja prepričalo, da je ta zakon tudi delavstvu v korist, zato bodo začeli še bolj odpadati od socialistov.
V tem so segli socialisti po sredstvu, ki se ga tekiom sedem Let našo poslužili niti Nemcu
niti komunisti, začeli so izvajati obstrukcdjo. Ugledni poslanec dal. socialne demokratske stranke, Fr. Tomašek, ki velja za najboljšega poznavalca skupščinskega poslovnika, Je moral dati na razpolago vse svoje znanje, čeravno si je s tem pokvaril vse Sanše za bodočega predsednika republike Komaj je večina izglasovala krajši čas za govore posameznih poslancev, že bo prišli poslanci socialisti&no4«xmuni-stičnega bloka z vedno novimi, često popolnoma brezpomembnimi izpreminjevalnimi predlogi. Za gospodarski odsek so imeli pripravljenih nad 200 predlogov, a tudi v seji po-slanske zbornice ao jih stavili nad 60, tako da je seja trajala 49 ur. Poslanci, ki so izvoljeni v gospodarski odsek, so neprenehoma zborovali od ponedeljka 31. maja od 8 zjutraj pa do četrtka 3. t. m. do 2 zjutraj, edino za obed in večerjo je bil kratek odmor.
Socialisti, ki imajo v svojih rokah bogate blagajne delavskih bolniških blagajn so se lotili celo igre na žitni borzi radi česar pa se je v zadnjih dneh podražila moka za 30 v (= 50 para) pri 1 kg. Kljub vsemu temu pa je d: živel socialistični blok strahoviti poraz v zbornici. Za zakon je glasovalo 143 poslancev, proti pa le 96.
Če bi bil msgr. Šramek jugosl. kat. politik, j bi mu gotovo očital kak najboljše informiran j list, da še ni niti ust odprl v zbornici, še bolj j kakor češki socialistično-komunistični tabor pa bi jih razburjali njegovi uspehi.
Pismo iz Afrike.
Alefcsandrija, 31. maja 1926. Islamski kongres v Kajiri. — Državne volitve v Egiptu. — Volitev grškega pravoslavnega patrijarha v Aleksandriji.
Sredi maja je bil sklican splošni islamski kongres v Kajiro. Namen tega kongresa je bil pripraviti pot, da bi izvolili novega kalifa, katerega mohamedani že nimajo dve leti.
Prišlo je s celega islamskega sveta samo 28 odposlancev, kar je zelo malo za 240 milijonov mohaimedanov. Odposlanci so prišli z Jave, Transvala, Maroka, Tuniza, Tripolita-nije, Sirije, Palestine in iz Poljske, kjer je menda 15.000 mohamedanov. Poslancev pa ni bilo ne iz Rusije, Perzije, Afganistana, Turške, Arabije, Iraka in iz angleških kolonij.
Kongres je imel prvo sejo takoj prvi dan, 13. maja. Za predsednika so izvolili rektorja islamske univerze, Azhar, v Kajiri. Ze pri prvi seji je med zborovalci prišlo do hudih prepirov, ker je večina sklenila, da se morajo vsi govori poprej predložiti komisiji kongresa, nato se smejo prebrati, prosto govoriti pa se ne sme. S tem predpisom je kongres preprečil vsako nepotrebno govorjenje.
Ze drugi dan, 14. maja, sta se zoper kongres pri egiptovski vladi pritožili Italija in Španska; prva, ker so bili med odposlanci mohamedani iz Tripolitanije, kjer zdaj vlada Italija, pa odposlancem ni bila dala dovoljenja, da bi smeli priti na kongres, Španija pa je protestirala zoper odposlance Ab del Krima, ki je po mnenju Špancev upornik in nima pravice odpošiljati delegatov na kongres.	,
Ta dva protesta sta kongres zelo motila. I
Druga seja krngresa je bila 15. maja in j zopet zelo burna. Odposlanci iz Palestine so namreč protestirali zoper francosko vojskovanje v Siriji. Kongres je skoraj s silo odstra- i nil to vprašanje z dnevnega reda, češ, to ne i spada na kongres, s čimer pa veliko odpo- | s:ancev ni bilo zadovoljnih. Druga seja je iz- | volila pododbor, ki naj se peča z vprašanjem, kakšne zmožnosti in kakovosti mora imeti
prihodnji kalif.
Tretja seja je bila 17. maja. Po nasvetu pododbora sklene kongres, da mora prihodnji kalif imeti sledeče lastnosti:
11. Biti mora veren mohamedan, ki verske dolžnosti tudi izpolnjuje.
2.	Mora biti pravičen mož.
3 Biti mora zadosti učen v svetnih vedah.
3.	Biti mora telesno zdrav.
5.	Biti mora spreten mož, ki bo zmožen, da zastopa kot glava mohamedansko vero in
jo tudi ščiti.
6.	MoTa biti iz družine Korešitov, ker iz te družine je bil tudi prerok Mohamed.
Po splošnem mnenju časopisov imata vse te lastnosti s- mo dva moža, Fuad I., kralj egiptovski in Iben Saud, kralj Hedžasa (Arabije.)	. ,
Četrta in obenem zadnja seja kongresa je bila 19. ma a. Tu je nastal hrupen prepir, ki se je sukal okrog zahteve, da mora kalif imeti politično in religijozno oblast, t. j. da mora biti svetni in obenem verski glavar islama.
Dn svetna oblast ni posegla vmes, se je zahvaliti samo rektorju univerze, ki je kongres po kratkem govoru zaključil.
Rektor je v sklepnem govoru obžaloval, da več kot polovica islamskega sveta ni bilo zastopanega na kongresu; drugič, da so se /a ta kongres premalo interesirali, ker je prišlo tako malo odposlancev, in tretjič, da bi i bilo želeti več mirnega duha na kongresu.
Vsi listi soglašajo, da se je kongres po-
polnoma izjalovil.
Zakaj islamski kongres ni imel uspeha? ; Poglavitna vzroka sta dva: Razcepljenost isla-I ma in angleško nasprotstvo. Rusija in Turčija ! sta že naprej sporočili, da se njih državljani kongresa ne bodo udeležili; Angleška pa, ki ima v svojih kolonijah oolovioo mohamedar
nov, ni marala, da bi se ti kongresa udeležili, ker Ji v sedanjih razmerah noben izmed dveh kandidatov, ki edino pridela za kalifat resno v poštev, ni ugajal. Iben Saud, kralj Arabije Je Angleški naravnost sovražen; v Egiptu pa, kjer je kralj Fuad, zmaguje Angležem sovražna stranka. Za Angleže je bilo torej najprimernejše, da se vprašanje kalifata odloži.
Prav ob času islamskega kongresa v Kajiri, so se vršile v Egiptu državnozborske volitve, pri katerih je egiptovska narodna stranka, ki ima Zaglul pašo na čelu in je Angležem naravnost nasprotna, z veliko večino zmagala.
Zaglul paša pa ni samo zoper Angleže, temveč zoper vse tujce v deželi zlasti še zoper Evropejce in se drži gesla: Afrika Afrikan-oem, Egipet Egipčanom, z drugo besedo: Evropejci pojdite domov, od koder ste prišli. S tem geslom je egiptovska narodna stranka agitiTala in zmagala.
Takoj po volitvah pa je Angleška namignila po svojem generalnem zastopniku v Kajiri, da ne bo trpela neredov v Egiptu. Od tega časa so neprenehoma posvetovanja pri angleškem zastopniku. Vsak dan prinašajo listi, da angl. rezident sprejema Zaglul pašo, drugi dan dosedanjega ministrskega predsednika Ziver pašo, potem pa da bo šel kralj v London. Parkrat so listi poročali, da bo Angleška tesneje vajeti nategnila, kar bi se reklo, če ne bo blo z lepa, pa zgrda.
20. maja je bila v Aleksandriji in sicer v stari ceTkvi sv. Sabe volitev novega grškega razkolnega patrijarha. Volivcev je bilo okrog 120, ki so po veliki večini lajiškega stanu, le nekaj je bilo duhovnikov. Število kandidatov se je s tem, da jih je egiptovska vlada več od volitve izključila, mnogi pa so sami odstopili, tako skrčilo, da sta bila nazadnje samo še dva: Nikolaj Nuvias, metropoli! sudanski, kandidat domačinov, in Meletios Metaksakis, bivši patrijarh carigrajski, ki ga je bila turška vlada izgnala, ker ni turški državljan. Za tega drugega so se zlasti bogataši in pa državljani grške vlade potegovali.
Splošno se je pričakovalo, da bo izvoljen Nuvias. Zoper Mateksakisa so listi pisali grozne stvari. Tukajšnji grški listi so mu očitali grehe zoper vse božje zapovedi, posebno pa še zoper sedmo. Prinesli so, da je bil lz Carigrada odnesel celo patrijarbalno blagajno, okrog 8000 angl. funtov, ko so ga bili Turki izgnali. Seve, ko bi jo bil v Carigradu pustil, bi jo bili odnesli Turki; tako pa je mogel ta denar pri volitvah v Aleksandriji porabiti in ga je tudi porabil in zmagal. Po vsem mestu je znano, da je vsak volivec dobil na roko 10 angl. funtov, 20 pa na ček, ki bo po volitvi izplačan, če bo Metaksakis zmagal. In glejte, zlato železna vrata pTebije in Metaksakis je zmagal z večino 11 glasov.	P. A^Č.
Komunisti na otoku Sumafra.
Berlin, 7. junija. (Izv.) Kakor poroča Wolffov urad iz Padanga na Sumatri, so tam na zahodni obali izbruhnili komunistični nemiri. Vlada je koncentrirala močne oddelke policije in vojaštva Dozdaj je bilo aretiranih več sto oseb.
Pariz, 7. junija. (Izv.) Po vesteh iz Pekinga, so generala Vu-pej-fuja na potu v Peking njegovi lastni pristaši, ki so se mu uprli, ujeli. Vu-pej»fu je bil namenjen k Čang-co-linu.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI IN ČRNI GORI.
V	smislu zakona o občinskih volitvah v Srbiji in Črni gori se vrše v teh krajih občinske volitve 15. avgusta. Kandidatne liste je vložiti do 8. avgusta.
ZAMENJAVA UJETNIKOV.
Ker so se izvršile že vse priprave r>> izmenjavo ujetnikov med našo državo in Ogrsko, so določene komisije, ki naj ugotovijo identiteto posameznikov.
ZVEZA PRIMORSKIH MEST.
Med dalmatinskimi primorskimi m^.lt Splitom, Šibenikom, Kotorom, Dubrovnikom in Sušalcom se vrše konference za organizacijo zveze primorskih mest. Akcijo vodi mesto Split. Ta zveza bi potem pristopila k splošni zvezi mest iz vse države.
PRITOŽBA PROTI OBČINSKIM VOLITVAM.
Dr. Čingrija se je v imenu radikalov v Dubrovniku pritožil na velikega župana radi izvolitve novega župana. V pritožbi navaja, da se je izvolitev izvršila protizakonito.
HRVATI SE SELIJO V AN GORO.
Muslimanom iz Bosne in Hercegovine, ki so se začeli izseljevati v Angoro, hoče slediti tudi velik del Hrvatov, zlasti delavcev in obrtnikov. Reforme angorske vlade jim dajejo pogum, da vidijo tam lepšo bodočnost.
ssom sns
V	Semiču je bil v nedeljo 6. t. m. po jutranji maši shod SLS ob zelo veliki udeležbi. Predsedoval je predsednik Kmetske zveze g. Mihelčič. Poročal je o političnih in gospodarskih razmerah poslanec Ivan S t r c i n. Shod je soglasno izrekel zaupnico Jugoslovanskemu klubu.
V	Novem mestu je v pondeljek 7. t. m. poročal zaupnikom, odposlancem Kmetskih zvez poslanec dr. Fr. K u 1 o v e c.
Kongres belgijskih socialistov.
Bruselj, 7. junija. (Izv.) V tukajšnjem ljudskem domu se vrši kongres belgijske socialistične stranke. Na kongresu je tudi nekaj tujih gostov. V poročilu o organizaciji stranke je ugotovil poročevalec, da je ista od lani nazadovala za 27.000 članov, kar pa ne gre samo na rovaš komunistične agitacije, ampak tudi na razne pomanjkljivosti v organizaciji sami. Pri razpravi o delovanju parlamentarnih delegacij je bil stavljen predlog, naj bi se redno | objavljale liste poslancev, ki se udeležujejo parlamentarnih sej. Ta predlog, proti kateremu je nastopil tudi Vandervelde, pa je propadel Pri poglavju o socialističnem tisku je bilo stavljeno vprašanje, ali morejo socialistični novinarji ostati še nadalje v belgijski žur-nalistioni zvezi. Vprašanje se je poverilo sindikatu novinarjev v pretres. __
Crška m nfeni sosedle.
Kakor poročajo londonske »Times«, bo general Pangalos po končanih slavnostih povodom 62 letnice pripadnosti otoka Korfu h Grčiji, odšel v Epir, kjer se bo sestal z albanskim predsednikom, da se pogovorita radi prijateljske poglobitve grško-albanskih odnošajev.
Pogajanja med grškim zunanjim ministrom in jugoslovanskim poslanikom o vprašanju gev-geleke železnice in solunske cone so ugodno potekla, tako da je mogel poslanik že odpo- j tovati v Belgrad poročat svoji vladi.
Grško-turška pogajanja o kompenzacijah med grško in turško privatno imovino so se morala prekiniti, ker je turški zastopnik odpotoval v Angoro po nova navodila.
WUULL—WH|i' II11 ■—I^^^BKUOKKKKKKMKBBBKKBCti .V^CHSffi
DIKTATOR PANGALOS.
Kakor izgleda, se bo diktatura na Grškem zaenkrat še nadaljevala. General Pangalos je izjavil časnikarjem, da mu zadostuje en ministrski predsednik kot šef za upravne zadeve; političnega svetovalca pa ne potrebuje, ker je z izvolitvijo državnim predsednikom prejel vsa pooblastila. Ta pooblastila pa hoče vrniti samo ljudstvu, kar se bo moglo zgoditi Se-le po volitvah. Kdaj pa bodo volitve, se še nič ne ve. Razpisane še vedno niso.
TOVARNA TROFAIACH ZAPRTA.
Dunaj, 7. junija. (Izv.) Znana tovarna smodnika v Trofaiachu, kjer se je nedavno dogodila eksplozija, bo svoj obrat popolnoma ustavila. S tem izgubi Avstrija edino tvornico za črni smodnik.
A Opozicija in »Narodni Dnevnik«. »Narodni Dnevnik« vidi Krivdo opozicije na brezdelju parlamenta v tem, da se opozicijonalci ne udeležujejo sej, da delajo medklice, ne poslušajo nasprotnikovih argumentov, da je opozicija premalo konkretna in da zlasti niso poslanci nastopili s konkretnimi dejanji v proti-korupcijski agitaciji; dalje, da opozicija nima ne programatičnega ne delovnega programa, ampak samo volivna gesla. — Vprašanje je pred vsem, kako se udeleževati sej, če jih vlada ne sklicuje, kako poslušati argumente nasprotnika kot so: danes proti korupciji — jutri zanjo! Danes za federalizem, jutri za centralizem I Danes za 13-milijardni proračun — jutri proti njemu I In sploh: kako poslušati »argumente« nasprotnika, ki javno proglaša, da je doslednost neumnosti Kar se tiče konkretnosti programatičnega in delovnega programa opozicije naj si »N. D.« odkrito pregleda konkretnosti vlade Ljube Davidoviča, njen programatični in delovni program, pa bo moral priznati, da bi se šel »le sem« vsega tega lahko učit tudi sicer po konkretnosti, pro-gramatičnosti, delavnosti in doslednosti znani g. minister Janez Pucelj.
A Radič brez novinarjev. Po poročilu »Ve čeme pošte« je Radič v svojem prognanstvu imel shod v Mlinu, kamor ni pustil nobenega novinarja. »Kmetijski list« bi rekel: Mi ne maramo novinarjev na shode, da bi jim dali kaj jesti in piti, ker nočemo, da bi potem ugodno poročali, ker to je korupcija in ker smo mi proti korupciji...
A Pribičevič v Šabcu. V nedeljo je imel v Šabcu Pribičevič shod. Zagrebški listi poročajo iz Belgrada, da se je shoda udeležilo okrog 1000 ljudi. »Slovenski narod« je pritaknil zraven še svojih 2000, tako da je videl na zborovanju 3000 ljudi. Če še današnje »Jutro« nekaj doda, pa bo poročilo točno in v Jugoslaviji smo imeli zopet eno manifestacijo narodnega edinstva z najmanj 5000 zborovalci.
A »Skupština treba da radi,« je dejal Boža Maksimovič, naš minister za notranje zadeve v Belgradu na radikalnem shodu za občinske volitve. »Mi smo pošteni ljudi, mi hočemo pošteno da radimo,« je dejal na istem shodu drugi radikal, Ljuba Zivkovič. — Škoda samo, da niso govorili še drugI in bi bil Pribičevič za svobodne volitve, Radič za zmanjšanje davkov, naš Janez Pucelj pa referent za dosledno politiko.	_ _
Naznanila
Jadranska Stroia y Ljubljani ima redno glavno skupščino v petek dne 11 t. m. ob 20. url v restavraciji »Zvezda«. f:lani naj izpolnijo svojo dolžnost s sigurno udeležba
Kaj se godi doma
Ljubljana proti, Maribor za korupcijo?
Belgrajsko »Vreme« od 4. junija piše: »Ali Je interesantno, da radikali že pripravljajo shod v Mariboru, ki se naj vrši 13. junija. Na ta shod pridejo gg. Velizar Jankovič, Andrija Protič in dr. Niko Subotič. Verjetno je,1 da pride tudi kateri minister. Ta shod naj bi bil odgovor na shod ožje opozicije v Ljubljani.«
Tako torej: Ljubljana je veličastno, sijajno tn z nepopisljivim navdušenjem ter trdo odločnostjo manifestirala proti korupciji, za svobodo, za poštenje in red v državi, a Maribor naj bi protestiral proti I Zato nameravajo priti najbolj zagrizeni pristaši starega Pašiča, kakor sta ravno Jankovič in Protič in njima enaki. Gg. prav vljudno opozarjamo, naj nikar ne govorijo, pišejo in mislijo, da bo Maribor in Štajerska manifestirala za ko-rupcioniste, za belgrajske hegemoniste in izseso-valco slovenskega delavca, obrtnika in kmeta. Železničarji posebno dobro vedo, kaj jim je z rimskim akordom prinesel in kot minister z besedo in podpisom obljubil, pozneje pa vse snedel Pašičev kumič g. dr. Jankovič. Prinesli mu bodo tiskane njegove izjave, ki so bile nabite na vseh kolodvorih in lokalih bivše južne* železnice. Tudi bi bilo dobro, da nam ta gospod pojasni, zakaj je moral na vrat na nos zapustiti ministrski sedež, ko je bil naš vladar v Parizu? Tudi o orientalskih železnicah gospod Jankovič veliko zna, kakor je vse to povedal g. Joca Jovanovič na shodu v Ljubljani. Mogoče bi pa zanj bilo bolje, da gre na obisk h g. ministru Puclju ter ž njim dokonča tisti razgovor o topdiderskem »putru«, ki sta ga pričela, a ne končala kot bivša poljedelska ministra, ko sta drug drugemu pregledovala poslovanje.
Pomnite gospoda: Maribor bo ali s tihim pre-riranjem sprejel Pašičevce, ali pa bo manifestiral kakor Ljubljana! Sramote, da je za korupcijo, za nasilje proti državljanski svobodi, za nered in iz-sesovanje, te sramote pa si naš slovenski Maribor nikdar nadjal ne bo! Gospodje Jankovič in tovariši naj si na shod povabijo svojega Rade Pašiča, pošteno slovensko ljudstvo pa naj pustijo pri miru!
kongres usiužbencev avtonomnih mest.
Maribor, 7. junija.
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Mariboru kongres mestnih uslužbencev Slovenije. S popoldanskim vlakom so dospeli udeleženci iz' Ljubljane, Celja in Ptuja. Največ jih je bilo iz Ljubljane, med njimi vsi trije gerenti ljubljanske občine in magistratni ravnatelj dr. Zarnik. Iz Celja je bilo posebno zastopstvo s podžupanom g. Gobcem na čelu.
Na kolodvoru je pozdravil udeležence mag. svetnik g. Rodošek. Za pozdrav se mu je zahvalil dr. Puc iz Ljubljane.
Ob sedmih zvečer je bilo zborovanje Zveze magistratnih uslužbencev v magistratni zboroval-nici. Napravili so se pomembni sklepi za stanovske koristi.
Pri družabnem večeru v Narodnem domu, H se ga je udeležilo nad 200 udeležencev kongresa, so se člani Zveze mogli podrobneje porazgovoriti o organizaciji. Tu je poročal g. Gobec. Nekateri so šli v gledališče na Cankarjevo proslavo.
V dopoldanskih urah v nedeljo so si udeleženci ogledali znamenitosti mesta. Vodil jih je in razlagal, kar je pomembnejšega, g. prof. Majcen.
Na opoldanskem sestanku v »Unionu« je pozdravil udeležence tudi mariborski župan g. dr. Leskovar. Odzdravil je g. dr. Puc in predsednik Zveze g. Govekar.
Popoldne po končanem sporedu kongresa so se udeleženci razdelili na skupine za izlet v Slovenske gorice in v Falo. Ker so mnogi imeli prvikrat priliko videti naše lepe kraje, so se jim še tem bolj čudili. Kongres je potekel v splošno za-dovoljnost vseh kongresistov.
Požar v
Kot vedno v takih slučajih, tako se tudi na pogorišču v Prigorici odkrivajo posledice grozne katastrofe polagoma. Mož se hoče preobleči, pa je ob vso obleko, žena bi rada zakurila - v tujem stanovanju seveda - pa nima ne posode, ne moke — istotako ne kose, ne srpa, skratka: goli so ljudje ostali, edino obleko so si rešili ono, ki jo imajo na sebi. Zgorelo je 91 objektov, škoda se ceni nad 8 milijone dinarjev. Takoj se je sestavil Odbor za pomoč pogorelcem v Prigorici, ki zbira miiodare za nesrečne vaščane.
Živimo v času splošne krize, v času vednih prošenj za podporo, ali vendar: kdo je potrebnejši kot pogorelec, Id mu je požar uničil trud njegovega dela in njegovih prednikov v eni uri tako, da se ne pozna več, kje Je stal kozolec, hiša, kašča itd.?
Prosimo dobra srca milodarov za nesrečne pogorelce. Odbor sprejema vsak dar, ki se naj naslovi: Odbor za pomoč pogorelcem v Prigorici, p. Dolenjavas pri Ribnici.
Cfujemo, da nekaj grdih elementov izkorišča nesrečo bližnjega v svojo korist in kot pogorelci pobirajo darove v svoje sleparske namene. Opozarjamo javnost, da se ne da izkoriščati takim gr-dunom.
Vsa pomoč se je organizirala le potom Odbora in posamni pogorelci sami ne bodo prosili.
Lepo prosimo!
Za odbor:
K. Skulj, župnik, nar. poslanec. K. Kromar, župan.
V

Dolenjci, v nedeljo, 13. t. m. na orlovsko prireditev v Tržišču!
v nedeljo je priredila Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani sestanek svojih članov v Celju. Ustregla je s tem že večkrat izraženi želji, da pridi odbor osrednje zveze kdaj tudi v provinco in nudi tudi članom izven Ljubljane priložnost, da se pouče iz ust odbornikov o vprašanjih, ki teže javne nameščence.
Sestanek je nadvse pričakovanje dobro uspel. V mali dvorani Narodnega doma se je zbralo nad 150 članov najrazličnejših panog državne uprave.
Prvi je podal predsednik Lil leg izčrpno poročilo o sedanjem stanju raznih vprašanj, ki so trenutno važna za državne nameSčence. Posebno je poudaril krivice, ki jih je prizadjal državnim nameščencem nov finančni zakon. Edino veselo dejstvo za državne nameščence je sprememba v osebi finančnega ministra. Odšel je dr. Stojadinovič, ki je bil državnim nameščencem skrajno nenaklonjen, in je mesto njega prišel dr. Ninko Peric. Dr. Ninko Perič je eden izmed redkih vodivnih mož v Belgrad u, ki ima že od nekdaj razumevanje za težnje javnih nameščencev in je obljubil tudi sedaj, ko je prevzel vodstvo finančnega ministrstva, da nam bo šel na roko, v kolikor mu bodo dopuščala sredstva. Svojo naklonjenost utegne tudi kmalu dejanski dokazati z izplačilom razlik vsaj enemu delu nameščenstva. — Za predsednikom je podal podpredsednik dr. Ferjančič poročilo o notranjem ustroju OZ in »Glavnega saveza« in o potrebi, da se oba preosnujeta. Temeljni vidiki ostanejo, kakršni so bili, poenostavi se le zastopstvo posameznih strokovnih društev v OZ in v »Glavnem savezu«. »Glavni savez< bi preuredil svoja pravila na prihodnjem kongresu, ki bo še ta mesec v Zagrebu, OZ pa kasneje. Prvi pogoj za uspešno delo tako »Glavnega saveza« kakor Osrednje-zveze je pa ta, da se včlanijo v nju društva vseh strok brez pogleda na kategorije. V Sloveniji in v Južni Srbiji se že precej bližamo temu cilju, drugod pa imajo še velikanske predsodke. Krčevito se branijo, da bi se vse organizacije str-
nilo v Glavnem savezu v mogočno enotno vrsto ob geelu: Vse za eno, ena za vse! Toda do tega mora priti. Zgledi po drugih državah nas uče, da la strnjene vrste zmagujejo.
Nato so posamezni odborniki dajali pojasnila na razna vprašanja: o položaju upokojencev, o dolgovih, ki jih dolguje država posameznim upokojencem, o kadrskem roku, o nabavljalnih zadrugah. Posebno živahen je Ml razgovor o krivicah, ki se pode upokojencem.
Izčrpno poročilo objavi odbor v »Našem Glasu«.
Vseskozi stvarna izvajanja so zadovoljila vse navzočne in smo se razšli z željo, da skliči OZ še več podobnih sestankov po drugih mestih Slovenije.
Brezobzirna vožnja z avtom.
v nedeljo popoldne je iz Škofje ulice proti šentpeterskemu mostu v Ljubljani v divjem diru priletel avto, v katerem so sedele poleg šoferja in lastnika avtomobila Ivana Lupša same dame. V smeri proti mostu je avto vozil tudi po napačni strani. Vsled divjaškega dirjanja in vožnje na napačni strani so prišle v nevarnost gojenke Lichten-thurnovega zavoda, ki so se ravno vračale s sprehoda. Eno izmed gojenk, učenko III. razreda meščanske šole Stanko Novakovo, doma iz Šent Vida pri Lukovici, je avto res podrl in ji prizadejal zelo hude poškodbe po rokah in nogah, da so jo morali prepeljati na odredbo zdravnika dr. Mar-čiča v bolnico, kjer so ugotovili, da so njene poškodbe sicer težke, vendar pa ne smrtno nevarne. Kljub temu je avto z damami v divjem diru dirjal naprej in se ni ustavil, dasiravno je to zahteval častnik, ki je nesrečo videl. Klical je, da naj ljudje ustavijo bežeči avto, kar pa je bilo radi divjaške vožnje naravnost nemogoče. Vendar so po opisu očividcev avto, oziroma njega lastnika še isti dan izsledili. Kdor je zakrivil divjo in napačno vožnjo, ki M lahko stala eno ali pa tudi še več človeških žrtev, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Javnost bt pozdravila eksemplarično kazen, kajti škandal je, da se v Ljubljani, kjer je promet v primeri z drugimi mesti minimalen, pa še posebno na takem maloprometnem kraju, tako malo pazi pri vožnji, da se dogodi sploh kakšna nesreča.
Pri pleskarski in lakirarski tvrdki Wergles na Koroški cesti v Mariboru je bil zaposlen šest let kot pomožni delavec že precej nad 50 let stari Piklerič. Bil je tih, miren, vesten ter trezen in kot tak zelo priljuoljen pri tvrdki in strankah. Zadnje čase je imel razne neprijetnosti in posebno zadnje dni je tožil, da ga neznosno muči glavobol. Zadnji petek ga ni bilo več na delo, žena je tudi izjavila, da ga doma ni. Začeli so ga iskati in povpraševati po njem pri sorodnikih ter znancih, a nikdo ga ni videl. Po temeljiti preiskavi doma na stanovanju je žena dognala, da ni nikjer več moževega samokresa. Izgin samokresa je bil povod sumnje na samomor. Včeraj so ga pa našli pri Sv. Urbanu nad Mariborom s prestreljeno glavo in v žepu listič, na katerem jo bil zabeležen vzrok prostovoljne smrti.
V	petek popoldne se je ustrelil v št Pavlu pri Preboldu Pavel Urankar. Bil je že v zadnjem štadiju tuberkuloze, kar je najbrž nad šestdesetlet-nega moža gnalo v smrt. Našli so ga s prestreljenimi prsi v zadnjih zdihljajih, poleg pa pištolo in šibice. Pištola je bila namreč še starega sistema brez petelinčka ter si je moral Urankar smrtonosen strel prižgati s šibico.
Sploh se je tudi po savinjski dolini začela širiti manija samomorov. Pri moških krogla ali pa vrv, pri ženskah strup ali voda naj skrajša že itak kratko življenje. Pretekli teden so pokopali v Bra-slovčah kar dva, v Gomilskem je neka deklica tudi vzela preveč ozdravil« in komaj se jo je posrečilo rešiti.
V	Gaberju pri Celju se je hotela v četrtek preteldega tedna zastrupiti z lizolom neka I. G. Odpeljali so jo takoj v bolnico, izčistili ji tam želodec in jo nato oddali v domačo nego. Vzrok so bili baje domači prepiri.
Na poti v Chkago.
Innsbruck, dne 5. junija 1926.
Zdravi in veselo razpoloženi smo dospeli 9 Innsbruck. 31 Slovencem se je v Ljubljani pridružilo 104 Hrvatov; lepo število romar-|ev, ki jih spretno vodi g. Jakob Gorjanc, ravnatelj prevozne družbe White Star Line v Ljubljani. Pisana družba: 3 škofje, 1 kanonik, 8 frančiškani in 9 drugih duhovnikov; dalje moški in ženske skoraj vseh stanov in od vseh krajev naše domovine. Vse druži en cilj, kakor naj vedno bolj vse objema ena velika beseda: Evharistija.
Potovanje je postalo živahno takoj od za-Setka: v Št. Vidu in v Kranju je namreč precejšnja množica ljudi prišla pozdravljat presvetlega gospoda škofa, ki se je v mladeniškem razpoloženju podal na tako daljno pot. Na obmejni avstrijski postaji Podroščica smo naleteli na precejšnjo neprijaznost policijskih organov. Avstrija še ne čuti potrebe po živahnem tujskem prometu, kakor n. pr. Italija, ki je posebno v zadnjih časih dobro pokazala, kako se mora tujcu postreči, ko gre po njeni deželi.
V Beljaku je osorni sprevodnik hotel sredi noči izprazniti nekaj voz in nas na tesno spraviti skupaj. Ker za to ni bilo vzroka, se je g. Gorjanc prav odločno potegnil za poto-valce in tako preprečil neumestno zahtevo.
Zgodnje jutro nas je prebudilo v Gasteinu. Od tu pa do Innsbnirka se prav nizko sega
sneg. Ob petih zjutraj smo izstopili v Schvvar-zach-St. Veit. v 3 urah smo imeli dovolj časa za službo božjo; oskrbeli so nam jo ljubeznivi gospodje lazaristi, ki so nam napravili prijazen sprejem na postaji. Med tem, ko so pri stranskih oltarjih maševali naši škofje, je bila pri glavnem oltarju sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Petje je bilo preprosto, a čedno; blagoslova kar dva. V cerkvi je bilo mnogo usmiljenk, ki imajo tukaj bolnišnico. Pri sv. obhajilu je bilo precej ljudi. Pobožnost, cerkvica, postrežljivost g. patrov: vse je napravilo prijeten vtis. Sestre usmiljenke bi bile rade kar na vse zgodaj pripravile gostijo. Med brati smo našli tudi enega Slovenca Iz ptujske okolice, ki je letos praznoval že 50 letnico svojega poklica.
Ob osmih smo se odpravili proti Inns-brucku. Tako primerno so jo udarili v vagonu: >Moj fantič je na Tirolsko vandrov.« Prav lepo dopoldne. Le po najvišjih vrhovih so lazile megle, pa še te so se včasih umaknile, da so mogle naše oči pozdraviti tudi vrhove Velikega Kleka (Groftglockner) in njegovih sosedov. Po dolinah smo opazovali lepo pinc-gavsko živino. Lepo meliorizirane in očiščeno planine kažejo visoko razvito živinorejo. Ko smo se odpeljali mimo mičnega Zeli am See (letovišče z velikim jezerom), se je začela železnica dvigati in dosegla višino 960 m, nakar se spusti v romantično Innovo dolino. V Wttr-glu se odcepi železnica proti Miinehenu; tukaj je ljudstvo med vojsko zbralo vse živinske
zvončke, da je tako rešilo cerkvene zvonove, ki bi jih bila sicer oblast vzela.
Potovanje Je vedno zanimivejše. Vožnja pa tako družabna in domača, da slovenska pesem kar noče prenehati.
Ko bo prilika, sporočimo seveda še o na-daljni poti.	2.
-o—
Dr. F. S.:
Cankarjeva proslava.
Točno 25 minut po določeni uri se je začelo. Rodoljubno občinstvo se je zbralo deloma v svatovski h oblačilih; toda še mnogo je bilo praznih prostorov, ker gospodar ni storil po evangeliju in ni šel na ceste, da jih nabere ...
V nebesni modrini je bila med oleandri proletarska slika našega velikega desetega brata. Sam Bog ve, kako mu je bilo med nami.
Pa je bilo nekaj spiritistične seje, ko je govoril dr. Izo Cankar z zavelim, pokritim glasom. Mojemu sosedu je bilo hladno, čeprav je veren avtonomist. Gospodu pred menoj je bilo vroče, čeprav je vnet unitarist.
Tako je dvigal lik velikega našega človeka pred nami, da je z rafinirano nesebičnostjo klofutal in podiral malike: politično in profjtarsko bogoljubje in monopoli zirano ro-doliubie. Širok® in svobodne ao bile besede.
Nesrečna ljubezen je dala v Splitu 16 letni detlici steklenico lizol« v roko, da jo je izpila, v Zagrebu pa 25 letni Šivilji škrinjarič satmijak. V bolnici so obema kandtdatinjama smrti JzpraM želodec.
V	Zagrebu so iz valov Save režili 19 letno sl» šaleljico trgovske šole Marijo Leskovšek, ki je hotela izvršiti samomor. Vzrok je neznan.
Ta manija ni samo znak žalostnih socialnih razmer, ampak, kakor je baš iz teh »lučajev ra»-vidno, še bolj zmede in propadanje moralnih pojmov.
Kača pičila fantka.
Zadnji petek je pičil modras Alojzija Kora*, učenca prvega razreda v Trbonjah nad Muto. Fantek je našel kačo na paši in se je hotel » njo po. igrati. Kača se mu je ovila okoli roke in ga pičila. Z malim pastirjem je bila njegova šestletna sestrica, ki je kačo potegnila za rep in jo potegnila po piku z roke radi strahu in bolečin kričečega brata. Dekletcu ni storil modras nič. Pičenemu otroku je nudil prvo pomoč vuzeniški zdravnik. Neprevidni fantek bo okreval.
Strela zažgala hišo.
v petek 4. junija popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje kovača in posestnika G»-Iufa r,a Vodenovem na štajerskem. Požar je un* čil poslopje do tal.
Zopet obsojen novinar.
Urednik »Narodnega Glasa« Ljubomir Ninid je bil obsojen radi klevete, ker je očital, da je Sava Pavlovič kot advokat Rade Pašiča posredoval, da se vrne depozit dveh milijonov dinarjev agrarni banki iz Pešte, na 4 mesece zapora in 10.000 Dia denarne kazni. 3000 Din pravilnih stroškov in 50 tis»č dinarjev odškodnine.
i človek.
Pretekli petek je v Pančevu neki delave« i-arko Lackovič zapeljal dve mladi deklici v gozd blizu Donave in nad njima izvršil grd zločin. Misleč, da bo mrtva Donava molčala, ju je zagnal v vodo, kjer ste obe utonili. Ko so drugi dan deklld pogrešali, so se spomnili, da jima je Lackovič na sejmu nekaj kupoval in nato odvedel. Oblast Je nato Lackoviča aretirala. Lackovič je dejanje priznal. Mož ne zasluži drugega kot vešala in prav hitro!
SMRTNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
V	Dubici je v soboto čistil progo delave« Franjo Mihaljevič. Ko je zavozil vlak proti postaji, je dajal znamenja, a Mihaljevič jih ni slišal. Via-kovodja tudi ni mogel več ustaviti vlaka in lokomotiva je zgrabila Mihaljeviča, mu odtrgala nogi in roki, da je smrt kmalu nastopila.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Med Kalinovškom in Trnovo v Bosni je padel ! vojaški avtomobil v šest metrov globoki jarek in se popolnoma razbil. Šofer je težko, dva vojaka sta pa lahko ranjena. Slaba cesta je povzročila na istem mestu že dve težki avtomobilski nesreči.
OBSOJEN GENERAL.
General v pokoju Okanovič je napisal v »Balkanu« članek proti Dragiši Stojadinoviču, vsled česar je vložil Stojadinovič proti njemu tožbo. Okanovič je bil obsojen radi klevete na mesec dni zapora in 4000 Din denarne kazni.
VIHAR V PANCEVU.
Okrog Pančeva je v soboto divjal silen vihar. Mnogo stavb je porušenih. Na Temešu je vihar vrgel na obal motorni čoln, od tam pa nazaj v vodo. Moštvo ge je rešilo. Čoln se je potopil.
UM SE JI JE UMRACIL.
Ob priliki procesije v Zagrebu je neka žena skočila iz vrste ter začela vpiti, da vidi Kristusa. Bežala je proti oltarju, metala z njega cvetje in neprestano vpila. V splošni paniki se je posrečilo stražnikom, da so jo odvedli v bolnico, kjer so ugotovili močno omračenje uma.
močne, ker niso bile agitatorske. S profesor-sko učenostjo povedana preprosta veličina umetnikova: da ni proiciral svoje osebnosti z visokih aksiomov, nego rastel in kipel iz najtesnejšega kroga svojega nebogljenstva in svoje Vrhnike in svoje matere do domovine in do Boga Lepote, Življenja in Mladosti.
Vsa relativnost vrednot, ki jim življenje šele daje absolutnest. In vsa organska rast umetnikova, ki ga dela velikega slovenskega človeka.
France Koblar je glediški človek. Čudno, da baje Ljubljana ni bila zadovoljna z reoita torskimi zmožnostmi naših književnikov.
Ciničen in samozavesten jo Koblar le
bolj
rumen in bled je bil pred razžarjrno modrino zaves. Bela krizantema je bila visoka in za meglami, aristokratska kakor Koblar in »Dom in svet.< škoda, da ni imel v gumbuiai bele krizanteme.
O. Zupančič je bil prisrčen in preprost Velja kot literarni kriterij, da so njega in Finžgarja pozdravili že pri nastopu; tudi Al-breehta, sicer nekoliko šibkeje.
Gospod v parterju je razložil sosednem« bubiju:
»Das ist unser groflter Dichter!«
Seveda, nemški bubi ni prišel književnikom na ljubo.
Oglato se je kret.il in po domače kotaldl
jezik naš Zupančič. Zardel se ie včn«ih ko da
ni tolmač v dolino, temveč beseduje g prijateljem na visoki gori.
Dnevne novice
k Na ndanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ob priliki svečanosti »mladinskega dne« Jugoslovanske Matice v Ljubljani, je Nj. Vel. kralj blagovolil odrediti, da se Vam izreče Njegova srčna zahvala. — Minister dvora-
★	Zahvala poslancem Jugoslovanskega kluba. Na občnem zboru Delavske zveze v Trbovljah je bilo soglasno sklenjeno, da se Jugoslovanskemu klubu izreče zahvala, kar so poslanci s številnimi interpelacijami na ministre, z nastopom pri drž. proračunu z vso vnemo zagovarjali koristi rudarja in slovenskega delavstva sploh. Delavska zveza odnosno strokovna zveza rudarjev se je večkrat obrnila na poslance in vselej so ji šli na roko ter se zavzeli za naš proletarijat.
k Duhovniško vesti. Duhovnim svetnikom je imenovan g. Janez Medvešek, dekan v Vidmu. — G. dr. Edgart pl. Geramb, kaplan v Hočah, odide v krško škofija
★	Pevskim zborom Z. S. P. Z. v likv. — Skupni koncert, ki je bil nameravan za nedeljo dne 13. t m. ob priliki ustanovnega občnega zbora ljubljanske župe J. Z. S., je preložen na začetek oktobra t. 1., ker je večini včlanjenih zl>orov radi različnih nepredvidenih tehn. ovir sedaj sodelovanje nemogoče. Iz tega razloga je preložen na jesen tudi ustanovni občni zbor župe. Podrobnejša navodila v okrožnici. — Odbor Z. S. P. Z v likv.
★	Nagla smrt. 7. junija je umrl v Tehar-ph pri Celju nagle smrti veleposestnik Karel Gorišek. Zadela ga je zjutraj ob petih kap na travniku pri košnji. Občina Teharje izgubi z njim neumorno delavnega odbornika, nekdanjega večletnega župana, vzor-gosoo-darja in moža-poštenjaka, ki ga je spoštovala in ljubila vsa župnija. Zapušča ženo in 11 otrok, šest še nepreskrbljenih. Pogreb bo v sredo ob 8. Glolxiko potrti družini naše iskreno sožalje! Dobremu in skrbnemu očetu pa l>odi Bog obilen plačnik.
k Nabori in naknadna zaprisega. V območju komande Ljubljanskega vojnega okrožja se vrše letošnji nabori in naknadna zaprisega obveznikov, kakor sledi:15., 16., 17., 18.,
19.	in 21. junija za nabornike mestne občine ljubljansko v Ljubljani, Mostni dom. — Dne 22., 23., 24., 25.^ 26., 28., 29. in 30. junija ter 1. juli ja za nabornike iz Ljubljana-okolica izvzemši one, ki so pristojni v občine Horjul, Sv. Jošt, Log, Borovnica in Vrhnika, za katere se vrši nabor dne 28. avgusta in 30. avgusta na Vrhniki, za pTej navedene v Ljubljani, Mestni dom. — Dne 27. junija se vrši naknadna zaprisega obveznikov mestnega magistrata Ljubljane in okrajnega glavarstva Ljubljana okolica ob 9. uri predpoldne v kasarni vojvode Mišiča. — Dne 2. julija, 3., 4., 5. in 6. julija v Kamniku in dne 7. julija in B. julija v Lnkovici za nabornike iz okraja Kamnik. Dne 4. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kamniku in 8. julija v Lnkovici, vsakokrat ob 11. uri predpoldne. — Dne 10. julija. 12. julija, 13. in 14. julija na Jesenicah in 15. julija, 16., 17. in 19. julija v Radovljici za nabornike iz okraja Radovljica. Dne 11. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov na Jesenicah Ln 18. julija v Radovljici — vsakokrat ob 11. uri predpoldne. — Dne
20.	julija, 21., 22., 23., 24. in 26. julija v Kranju in 27. julija, 28., 29. julija v Skofjiloki ra nabornike iz okraja Kranj. Dne 25. julija se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Kranju in 29. julija v Skofjiloki — vsakokrat ob 11. uri predpoldne. — Dne 31. julija, 2. avgusta in 3. avgusta v Cerknici in 6. avgusta ta 7. avgusta v Ložu za nabornike iz okraja Logatec. Dne 1. avgusta se vrši naknadna zaprtega obveznikov v Logatcu, 5. avgusta v Cerknici in 8. avgusta v Ložu — vsakokrat ob 11. uri predpoldne. — Dne 9., 10. in 11. avgusta v Ribnici. 12., 13. in 14. avgusta v Kočevju in 16. in 17. avgusta v Velikih Laščah
za nabornike iz okraja Kočevje. Dne II. avgusta ee vrši naknadna zaprisega obveznikov v Ribnici, 15. avgusta v Kočevju ta 17. avgusta v Velikih Laščah — vsakokrat ob 11. uri predpoldne. — Dne 18. avgusta in 19. avgusta v Trebnjem, 20. avgusta in 21. avgusta v Žužemberku ter 23., 24., 25., 26. in 27. avgusta v Novem mestu za nabornike iz okraja Novo mesto. Dne 19. avgusta se vrši naknadna zaprisega obveznikov v Trebnjem, 22. avgusta v Žužemberku in 26. avgusta v Novem mestu — vsakokrat ob 11. uri predpoldne.
k V drž. gluhonemnico v Ljubljani bodo sprejeli za šol. leto 1926-27. nove gojence in gojenke na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. julija pri zavodnem ravnateljstvu. Pogoji sprejema eo razvidni v Urad. listu štev. 51. od dne 1. junija 1926.
k Dobavitelji obvezilnega materijala se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo ob-vezil okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je objavljen v št 51 Uradnega lista.
k Pobegnil je ponoči od petka na soboto iz radovljiških zaporov znani cerkveni tat in postopač 1/ovro Krmelj, ki je bil nedavno aretiran zaradi suma, da je vlomil v postajo na Otočah. V zaporu je izpodkopal zid ter skozi odprtino pobegnil. Orožniki so ga pričeli takoj zasledovati in se jim je v nedeljo zjutraj posrečilo, da so ga v Vrbnjah zopet aretirali. Mož mora biti jako premeten, kajti pobegnil je, ko je vendar telesno ves pohabljen ter ima baje še eno nogo umetno. Sedaj ga bodo radi večje varnosti prepeljali v ljubljanske sodne zapore.
* 50.000 brezposelnih v industriji. Na
redni skupščini pokrajinske zveze hrvatskih industrijcev, ki je bila 6. t. m. v Zagrebu, se je ugotovilo, da brezposelnost industrijskega delavstva čedaljebolj narašča in da je doseglo število 50.000, to je 20% vsega industrijskega delavstva. Za naše razmere je to število ogromno.
k Kongres jugosiov. nacionalnih železničarjev. V nedeljo je bil v Ljubljani kongres »Udruženja jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev« v Narodnem domu. V tem društvu je organiziranih okolu 25.000 železničarjev. Tzpregovorjeni so bili razni pozdravni govori, nakar so sledili referati osrednjega odbora. Govorilo se je o vprašanju bolniškega fonda, pravilnika za pomcžno osobje in delavce, penzijskega fonda za delavce, pravilnika o kompetenci, obleki in brezplačni ter režijski vožnji, delavskih premij, čezur-nega dela v delavnicah, zlasti pa zakona o državnem prometnem osobju, ki pride v avgustu pred skupščino, ako pride. Udruženje je imelo v letu 1925. 367.000 Din prometa in 120.000 Din premoženja. Društvu so pristopili tudi nacijonalni mornarji, zato se bo odslej imenovalo »Udruženje jugoslovanskih željezničara i brod ara«. Sprejele so se resolucije, ki grajajo, da so za delavstvo določeni krediti za 200 milijonov Din premajhni, da je v upravi nered, da so se delavcem in železniškemu osobju zgodile krivice, ki se morajo popraviti. Zvečer se je vršila veselica v vseh prostorih Narodnega doma.
if Nesreča v Framu. V spodnjih Račah pri Framu se je težko ponesrečil tamošnji posestnik Josip Rop. Zlomil si je desno nogo in prepeljati so ga morali v mariborsko bolnišnico.
*	Promocija sina Franca Ferdinanda. V
soboto je promoviral na graški univerzi sin bivšega prestolonaslednika Franca Ferdinan-za doktorja prava.
*	Danski turisti v Dalmaciji. Svoj prihod je javilo Splitu 30 danskih turistov, ki posetijo v juniju, Split, Trogir, Solin in okoliška mesta.
Ko je prišel Igo Gruden, je bila gospodična za menoj razočarana:
>Tako debel je postal!«
Zato pa je čital z vedrim tenorjem in si «rnil njene simpatije.
V gorjanskem basu je povedal Finžgar pridigo iz »Kačurja« in bi bil moral imeti ge gorenjske škornje in gorenjsko nasajenost. Njegova je bila pridiga, iz njegovega zdravja ta njegove sočnosti; za njim je bledel Ivan Cankar. Zato njegova druga recitacija iz »Podob iz sanj« ni bila tako zlita v soglasje z njim; tam je bil le recitator, res da vzoren.
Fran Albrecht mami karikista. Njegov »Anastasius von Schiwitz« je bil raditega še uspešnejši in razpoloženje med rodoljubnim občinstvom izborno. Seveda le na račun rajnega Anastasiusa von Schiwitza ...
Čuden večer je to biL
V svojih oblikah preprost ta siromašen. Iz tiste šestorice pa, ki je prihajala pred umetnikovo podobo z aristokratsko rezervira-nostjo, je govorila beseda z najvišjih naših
•vrhov.	.
In ko smo preobjedeni svetih in zveličavnih in čistih programov, ta ko smo razjedeni E nevero v besednike, nam je bila beseda Umetnikova, vlita ta zlita v najgloblje duhove naše, razžarjena dalja naših blodnih poti.
Tisti, ki niso imeli src s selx>j, so se dolgočasili. ' Zato mnogi rodoljubi rajši prišli
niso.
Mi pa smo se potem še krecab.
Tisti ki so za federalizirano Ljubljano z okolico, so pomilovalno kimali ujedinjašem.
»Nccoj ste jih pa slišali,« ter mahnili z roko, češ: bič je pel.
»Vi ste jih slišali; duhovnik Cankar Vam i jih je povedal!«
V vseh je bil Ivan Cankar Na jeziku, v rokah: kakor spačen kip. Z njim smo zamahovali drug nad drugim, tolkli drug drugemu i po glavah. Drug nad drugim: o, univerzalni naš. oboestveni naš Ivan Cankar!
»Katoličan je bil.«
»Zato proti klerikalcem.«
»Slovenec je bil.«
»Aus — Krain,« porogljivo trepetajoče, kakor je povedal Albrecht
Ubogi Cankar 1
Ce si bomo udarjali s Teboj po rodoljubnih glavah, Ti bomo odbili nos ali pa še kaj več; za naše glave ni strahu, ker so trde dovolj.
V nedeljo, 13. juniia bo celodnevna prireditev Trebanjskega orlovskega okrožja v Tržišču
Najboljši ln najtrpežnejSl češki
čevlji TIP-TOP in BALY-ŠVICA
,c dobe le v trgovini ŽIBERT- Prešernov« »lica.
*	Proslava 700 letnice reda sv. Frančiška v Dalmaciji. Za proslavo 700 letnice frančiškanskega reda v Dalmaciji pripravljajo dalmatinski frančiškani velik album, v katerem bodo reproducirane slike umetnin iz vseh 18 samostanov v Dalmaciji.
it Redukcija. V zagrebškem gledališču je reduciranih skupno 36 moči.
it Pogreb Šumana. V soboto zvečer so pripeljali v Belgrad truplo ponesrečenega slovenskega aviatika Šumana ta ga v nedeljo na svečan način pokopali.
it Proslava »Rdečega križa« se je izvršila kar najslovesnejše in z velikim materi-elnim uspehom. Velike svečanosti so se vršile zlasti v Belgradu in Sarajevu.
it Odlikovanje Kragujevca. V nedeljo je čehoslovaški poslanik na našem dvoru g. Šeba izročil mestu Kragujevac odlikevanje »vojnega križa«, s katerim je predsednik Ma-saryk odlikoval to mesto. Odlikovanje se je izvršilo v najsvečanejši obliki.
it Umetniška odlikovanja. Na predlog prosvetnega ministra je kralj odlikoval: z redom sv. Save III. razreda M. K. Crnčiča, slikarja in profesorja na Umetnostni akademiji v Zagrebu; z redom Belega orla V. razr. Sve-tislava Jovanoviča, slikarja v Parizu; z redom sv. Save IV. razr. dr. M. Cililar-Nebajeva in Arturja Benko-Grada, oba književnika v Zagrebu, dr. Safet bega Bašagiča, književnika in kustosa drž. muzeja v Sarajevu, ta go. Ivo Despič, kiparioo v Sarajevu; z redom sv. Save V. razr. Dušana Mitroviča, člana opere Nar. gledališča v Osjeku.
*	Uradniki pravosodja. V ministrstvu pravde je pripravljen ukaz o sprejemu ozir. premestitvi večjega števila uradnikov pri sodiščih.
it Ministrstvo za vojno in mornarico
sprejme 100 gojencev v aviat. podčastniško šolo v Petrovaradinu. Rok prijave traja do 1. oktobra.
it Osebna vest. Upokojen je Josip Klemenčič, uradnik poštne hranilnice v Ljubljani.
it Ukaz o profesorjih. V ministrstvu za prosveto je podpisan ukaz o sprejemu oziroma premestitvi profesorjev na srednjih šolah, kakor tudi učiteljstva na ljudskih šolah.
k Nov državljan. V jugoslovansko državljansko zvezo je sprejet dosedanji avstrijski državljan dr. Rudolf F ran z. industrijec v Mariboru.
*	Vpokojitev. Vpokojen je Rajko R i t -manič, kancelist na okrajnem glavarstvu v Logatcu.
it Imenovanje. Za ravnatelja v tobačni tovarni v Senju je imenovan Karel Hlad-k y , doslej načelnik oddelka v tobaomi tovarni v Ljubljani.
k Iz carinske službe. Pri glavni carin aT-n!ci II. vrste v Koprivnici je imenovan za glavnega revizorja in vršilca upravniške dolžnosti Anton Šega, dosedaj glavni revizoT pri carinarnici v Mariboru.
k Iz zdravstvene službe. Za zdravnika pripravnika v splošni bolnioi v Ljubljani sta imenovana dr. Marija S t u h e c in dr. Rajner B a t s i n ; za zdravnika volonterja v istem zavodu dr. Ciril Porekar in dr. Edvard F a j d i g a.
k Iz gozdarske službe. Vpokojen je Gustav Lah, višji gozdarski svetnik in referent pri okraj, glavarstvu v Čakovcu.
k Imenovanje na muzeju v Skoplju. Za kustosa na zgodovinsko-arheološkem muzeju v Skoplju je imenovan dr. Vojislav S. Rado-vanovič, vpokojeni izredni profesoT na zagrebškem vseučilišču.
k Napredovanja pri poštni upravi. V poštnem in brzojavnem ministrstvu sta napredovala višji kontrolor dr. Fran Rapotec iz pete v 4. skupino in Matija Horvat iz 6. v 5. skupino I. kategorije. Nadalje so napredovali sledeči poštni in brzojavni pripravniki iz 5. skupine v 4. skupino II. kategorije: Kuntarič Janko, Kandus Pavel in Vrtovec Ana pri pošti Maribor, Znidaršič Franc in Rupnik Josip pri pošti Ljubljana 1, Pezdirc Ana pri pošti Črnomelj, Bernik Ana pri pošti Križe na Gorenjskem in Peternelj Ivana pri pošti Škofja Loka. Poštno in brzojavno ministrstvo je brzojavno upokojilo upravnika poštnega urada v Celju ter je brez razpisa imenovalo za upravnika iste pošte Konte Ivana, dosedanjega poštnega in brzojavnega uradnika II. kategorije 2. skupine pri pošti Ljubljana 1.
*	Dva kompasa in sicer števec in mi-nutnik, kakršni se uporabljajo pri kaki električni napravi, ali pri avtomobilih, so zaplenili orožniki iz Luč povodom aretacije nekega Martina Bevca iz Družmirja. Lastnik se lahko zglasi tudi pri ljubljanski policiji.
*	Odkritje spomonika kneginji Zorki. Dne 4. t. m. so v Belgradu na najslovesnejši način odkrili spomenik pok. materi našega kralja, kneginji Zorki. Spomenik je postavilo žensko društvo »Kneginja Zorka«, ki mu je bila plemenita pokojnica pokroviteljica. Izdelal je spomenik — poprsje v bronu — kipar Stamenko Gjurgjevič. Slovesnosti odkritja sta prisostvovala knez Pavle, kneginja Olga in kraljeva teta ga Andja Petrovič-Njegoš, ki je z mnogimi drugimi Črnogorci prispela na slavnost iz Črnegore; navzoči so bili dalje tuji diplomati in celokupna vlada. Občinstva je bilo na tisoče. Po izvršenem verskem obredu je kipaT Gjurgjevič s kratkim nagovorom odkril spomenik, pri čemer so z Grada zagrmeli topovi. Predsednica društva »Kneginja Zorka« edč. Milica Jovanovič je z lepim govorom
izročila spomenik v varstvo mestne občine. Govoril je tudi cetinjski župan Toma Milo. ševič. V imenu nar. skupščine je položiil pred spomenik venec predsednik Marko Trifkovič. — To je prvi ženski spomenik v JugoslavijL * Divji prošiČ. Lovci iz Vel. Lašč in okolice tu ta tam poročajo, da čutijo na lovu div-j je prešiče. Do sedaj jim nismo dosti verjeli. | V soboto dopoldan nas pa vendar iznenads ' novica, da se je posrečilo g. Jožefu Hočevarju, gostilničarju in mesarju v VeL Laščah, : ustreliti lepega divjega prešiča. Ljudi se je zbralo veliko in ogledovalo to nenavadno i živaL
£/,. Jblfana
O Garancija mestne občine ljubljanske stavbni zadrugi državnih nameščencev. Ljubljanski uradni list z dne 5. t m. objavlja sledečo naredbo velikega župana: Na podlagi § 81. občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da prevzame mestna občina ljubljanska garancijo stavbni zadrugi državnih nameščencev in upokojencev »Dom«, r. z. z o. j. v Ljubljani, za posojilo do 2,000.000 Din (dva milijona dinarjev) zaradi zgradbe stanovanskih hiš ob nastopnih pogojih: 1. Graditi se morajo le visokopritlične in enonadstropne hišice za eno ali dve družini. 2. Vse stavbe se morajo izvršiti v območju mestne občine ljubljanske.
3.	Mestna občina si pridržuje predkupno pravico za vse stavbe, zgrajene s tem posojilom.
4.	Mestna občina ima pravico, kadarkoli vpo-gledati v zadružne knjige zaradi kontrole nad gospodarstvom. 5. V vsakokratni odbor te stavbne zadruge morata biti vedno izvoljena vsaj dva zastopnika mestne občine. 6. Mestna občina si pridržuje pravico, sodoločati in odobravati najemnino za prostore, oddane v teb hišah. 7. Vsak član mora prispevati k zgradbi tretjino stavbne glavnice iz lastnih sredstev.
8.	Posamezni člani prejmejo iz tega posojila v gradbene svrhe po 50.000 Din do 100.000 Din.
9.	Posojilo se zavaruje na dolžnikovih nepremičninah hipotekarno na prvem mestu. 10. Posojilo se zaznamenuje na dolžnikovih službenih prejemkih. 11. Posojilo mora biti amortizirano najkesneje v desetih letih. 12. Kredit je dovoljen neposredno zadrugi sami in ta jamči za popolno poravnavo najetega posojila. 13. Vsak član-dolžnik mora podpisati zase še posebe dolžno pismo o kreditiranem posojilu. 14. Izplačila članom kakor tudi povračila članov se morajo vršiti le po zadrugi sami. 15. Poročenim članom mora jamčiti za posojilo tudi zakonski drug, neporočenim pa drug porok, ki ne sme biti član zadruge.
© Smrtna kosa. Rodbino g. podpolkovnika Viktorja Andrejka je zadel hud udarec. Umrl ji je včeraj zjutraj edini sinček Marko. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje!
O Seja krščanskega ženskega društva bo
danes popoldan ob 5 v Jugoslovanski tiskarni.
0 Rokodelski dom. Pevski zbor ima danes ob osmih vajo. Prosimo točne in polnošte-vilne udeležbe.
O Aljažev klub SPD ima svoj letni sestanek danes 8. t. m. ob 8 zvečer na kegljišču Rokodelskega doma. Po razgovoru navadni torkov spored.
© Ruski dan v Ljubljani. Slavno občinstvo se uljudno obvešča, da se za torek 8. junija v dramskem gledališču napovedani koncertni in dramski večer vsled nepričakovanih okolnosti ne bo vršil ta dan. Vsem umetnikom, ki so prijazno obljubili svoje cenjeno sodelovanje, najtoplejša zahvala. Vplačana vstopnina se dobi nazaj pri gledališki blagajni (operno gledališče). — Odbor.
O Jugoslovanska strokovna zveza, skupina tobačne tovarne, priredi v nedeljo 27. junija romanje na sv. Višarje. Uljudno vabljeni tudi vsi prijatelji tobačnega delavstva. Natančna pojasnila glede romanja se poizvedo v kon-sumnein društvu na Kongresnem trgu 2.
O Članstvu »Krekove mladine« v Ljubljani! Člani in članice, ki se nameravajo udeležiti kongresa krščansko socialistične delavske mladine v nedeljo v Celju, se vabijo na sestanek, kateri se bo vršil v petek 11. junija ob osmih zvečer v društvenih prostorih na Starem trgu. Razgovor o kongresu. Prosim ločno udeležbo! — Tajnik.
O 280 Francozov pride danes, dne 8. ju nija ob 15.20 iz Belgrada v Ljubljano, da si ogledajo naše mesto. Med njimi je mnogo senatorjev, dam in drugih odličnih oseb. Družba ostane tu le do 19.20. Ljubljansko občinstvo se vljudno vabi, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na glavnem kolodvoru, da izkaže prišlecem ono vljudnost in simpatijo, katero po vsej pravici pričakujejo od nas zastopniki francoskega naroda, našega velikega prijatelja in zaveznika.
© Dan Rdečega križa se vrši v Ljubljani 12. in 13. junija 1926. V soboto, dne 12. t. m. popoldan je akademija za ljubljansko šolsko mladino, ki se za ostalo občinstvo ponovi v nedeljo, dne 13. t. m. dopoldan. Spored je velezanimiv. Razen tega se vrši v soboto popoldan med 6. in pol 8. uro v Zvezdi promc-nadni koncert godbe dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Med promenadnim koncertom se bodo pobirali prispevki za Rdeči križ, sprejemali člani, prodajale cvetke, znaki in koleki. Prodaja cvetk in odkupnih znakov se vrši tudi v nedeljo. Prosimo občinstvo, da pridno sega po
predmetih, ki bodo na prodaj in ne zavrača nabiralcev. Organizacija rdečega križa se je že v neštetih slučajih izkazala za prepotrebno tudi pri nas. Pomislimo na čas velikih poplav v Slovenijil — Del nabrane vsote bo služil v kritje izdatkov za ferijalne kolonije naši deci. Tukajšnji odbor Rdečega križa odpošlje tudi to poletje mnogo otrok na Gorenjsko, da se tam duševno in telesno okrepijo. Odprite srca!
O Ogenj v prekajevalnici. V prekajevalnici mesarice vdove Frančiške Ocvlrkove na Poljanski cesti so zapazili stražnik Martin Erjavec in pasanti v dimniku izredno močan dim. Poklicali so domačo hčerko, ki je hitela takoj pogledat, kaj se je zgodilo. Toda bilo je že prepozno. Ogenj je izbruhnil v prekajevalnici in je našla že vse blago, katerega je bilo precej v prekajevalnici, v ognju. Pogasili so domači in ni bilo treba klicati gasilcev. Zgorelo je 800 klobas, 120 kg suhega svinjskega mesa in pa 50 kg slanine, v skupni vrednosti 4250 dinarjev. Ogorela so tudi vrata in bo tudi to popravilo precej stalo. Ogenj je nastal tako, da so se vsled prehude vročine vnele vrvice s katerimi so bili zvezani kosi mesa. Ocvirkova je bila sicer zavarovana, toda vprašanje je, če bo krila zavarovalnina napravljeno škodo.
O Nesramna beračica. Neka Marija Logarjeva, doma tam nekje od Logatca, ljubljanskim in drugim varnostnim oblastem že znana nevarna vlačuga, dasi je stara komaj 24 let, je odpeljala komaj 14 letno deklico Marijo Skokovo iz Toplic v Ljubljano. Vzela je dekletu iz ušes 100 Din vredne uhane z modrim kamenčkom. V Ljubljani jo je zapeljivka vodila od hiše do hiše in jo navajala k beračenju. Skokovo so prijeli in jo izročili staršem, brezvestno zapeljivko Logarjevo pa so izročili sodišču.
O Dva mnogoobetajoča »malčka«. Dva sladkosnedeža, stara od 14 do 16 let, čedno oblečena, sta vlomila v delavnico Misslna Modi v Ulici na grad 5 in odnesla za 500 Din raznobarvnega sladoleda.
O Žrtev nočnega napada ali pa pretepa. Na šišenski stražnici se je zglasil včeraj zjutraj zarana France Jerše, precej okrvavljen, s težko rano na hrbtu. Vsled velike izgube krvi se je Jerše na stražnici onesvestil. Zato so ga kar za silo obvezali, da so mu ustavili krvav-ljenje, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer so mu ugotovili globoko in precej nevarno rano v hrbtu. Povedal je, da ga je ranil krojač Leopold Kovač iz Šiške. Pozvali so Kovača, ki je izpovedal, da se je vračal usodni čas s svojim tovarišem iz gostilne pri Kamniti mizi v Zgornji Šiški. Ko sta šla mimo Šusteršioevega dvorišča, ju je napadel Jerše s kolom. Kovač pa je prvi udarec pre-strigel, potegnil iz žepa nož, ga odprl in sunil Jeršeta in ga zadel v hrbet, nakar je s svojim tovarišem zbežal in sta pustila Jeršeta samega. Ta se je kljub hudi krvavitvi priplazil do stražnice. Kako se je cel dogodek v resnici vršil, pa bo pokazala šele preiskava, ki je že uvedena.
O V pojasnilo. Glede na anonso, da se oddajo doslej >Jadranovi< prostori na Dunajski cesti 9, ugotavljamo v izogib napačnih mnenj, da je tvrdka lokale sama odpovedala, ker se preseli s 2. avgustom v večje prostore na Gosposvetski cesti 6 a.
Nevihta s točo nsd Mariborom.
Včeraj popoldne je razsajala v Mariboru In okolici naravnost katastrofalna nevihta s točo, kot je ne pomnijo najstarejši ljudje. Po-poldne okrog 2. ure se je nenadoma pooblačilo nebo in med strašnim grmenjem je pridela padati toča, debela kot orehi. Padala je le kakih 10 minut. Toda v tem kratkem času je napravila strahovito škodo. Naravnost strašen je bil učinek tega neurja. Toča je klestila veje z dreves, pobijala stekla v oknih in opeko na strehah, najbolj pa je pustošila po poljih in vrtovih. Za točo pa se je vsul gost dež, ki je nenadoma poplavil celo mesto. Voda je od parka lila po vseh cestah proti Dravi. Vejevje, ki ga je voda nosila seboj, je hitro zamašilo vse kanale, nakar je voda udrla v kleti. Vi da je udrla tudi v kapelico v gradu, kamor je nanesla veliko prsti in peska.
Nevihta je prišla po Dravski dolini od koroške strani in je divjala naprej proti št. Ilju. Toča je zadela najrodovitnejše kraje v okolici Maribora. Zlasti hudo so oškodovani vinogradniki Letošnja letina že itak ni kazala dobro, toda toča je vinogradnikom podrla še zadnje upanje. V mestu samem je trpel največ mestni park. šele pred kratkim je bil nanovo preurejen in gredice so bile zasajene z novim cvetjem. Ves park je bil v najlepšem cvetju. Sedaj je toča opustošila vse lepe nasade. Škode zaenkrat še ni mogoče natanko preceniti, gotovo pa je, da znaša več milijonov dinarjev.
Maribor
□ Veliko županstvo y Mariboru in Telova
proccsija v frančiškanski župniji. Ob sijajnem vremenu in ogromni udeležbi se je vršila na »lepo nedeljo« procesija Sv. Rešnjega Telesa v predmestni župniji. Vse hiše ob ulicah in cestah, kjer se je vila procesija, so bile okin-čane, okna razsvetljena. Edina izjema je bila letos uradna palača g. velikega župana. Vsa leta je tudi ta hiša bila ozaljšana s cvetlicami in gorečimi svečami, da se tako počasti Najsvetejše. A letos smo opazili pri golih neokin-
čanih oknih samo radovedne gospode in gospodične. Prav nobenih cvetk, nobenih sveč. Vse drugače sq počastili Sv. Rešnje Telo drugi uradi. Na Telovo je bila slikovito okinčana palača glavne pošte, finančno ravnateljstvo, policijski komisariat, magistrat in drugi uradi, mimo katerih je šla procesija. Na lepo nedeljo je bil okinčan glavni kolodvor, kolodvorska pošta in carinarnica, le veliko županstvo, v katerem se nahajajo okrajna glavarstva, davčni urad in okrajna davčna oblast, je delalo čudno izjemo.
□	V poko| je stopil na lastno prošnjo upravnik mariborske ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Viljem Močnik. Začasno vodstvo ekspoziture je prevzel g. Franjo Smoletnik.
□ Nevarne sifonske steklenice. Opasna nezgoda je zadela prošlo nedeljo natakarico »Pri zlatem konju« EIzo Babian. Eksplodirala je sifonska steklenica in stekleni drobci so zadeli natakarico pod kolenom s tako silo, da je dobila na desni nogi nevarno rano; presekana ji je bila žila odvodnica.
□	Gotovo nedostatek. Pri Cankarjeni proslavi v soboto večer nas je zelo motilo, ko je bila v nadstropju gledališča glasbena vaja, da je bila recitacija spremljana z godbo, pa brez potrebe.
□	Proslava 25 letnice Marijanišča je posebno pri popoldanski prireditvi dobro učinkovala. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila popolnoma zasedena. Poselska zveza, ki je začela živahno delovati, je dala s svojo proslavo pobudo, da bo učinek viden v napredovanju in stalnem razvitku Marijanišča.
□	Požar v stanovanju. Ob priliki nedeljske procesije v frančiškanski župniji se je dogodila v stanovanju gospe Ane Hobacher na Aleksandrovi cesti opasna nesreča, ki bi lahko postala usodepolna za celo hišo. Ker je
poleg omenjene hiše procesija z Najsvetejšim, so bila okna okrašena ter so gorele na njih sveče. V stanovanju gospe Hobacher je pa prepih potegnil zavese v okno, prišle so v stik z gorečo svečo in v hipu so bile v plamenu. K sreči je opazil nenaden ogenj straž-s ceste ter hitel v stanovanje, kjer ga je pogasil s pomočjo gospodarice. Zgorele so 4 zavese, 2 preprogi in skoro se je že vnel klavir. Da ni pomoč tako hitro prispela, pa bi zgorelo celo stanovanje in mogoče še hiša.
□	Hud razgrajač je neki Viktor P., ki je imel radi razgrajanja že mnogo opravkov s policijo. V nedeljo ponoči je razgrajal tudi po Aleksandrovi cesti ter kričal na vse pretege. Na stražnikov opomin je pričel še huje vpiti, nakar ga je stražnik aretiral. P. pa se je vlegel enostavno na tla in priti je moralo več stražnikov, da so ga odnesli v policijske zapore. Pri tele sni preiskavi se je postavil v bran in končno so ga zopet morali nesti v celico, kjer pa zopet tako dolgo ni dal miru, dokler ga niso zvezali. Zjutraj pa, ko se je prespal, se ni hotel ničesar spomniti ter je milo prosil, naj ga izpuste. Kljub prošnjam bo pa odsedel radi razgrajanja večdnevno kazen.
□	Zrelostni izpili na učiteljiščih. Na moškem učiteljišču se začno ustmeni zrelostni izpiti v ponedeljek. Izpita se od 36 četrto-letnikov udeležuje 31. — Na ženskem učiteljišču se udeležuje 31 čctrtoletnic izpitov, ki se začno v sredo. Kot ministr. odposlanec je določen dr. A. Pečovnik, oblastni inšpektor v Mariboru.
□	Procesiji presv. R. T. pri župniji Matere Milosti in pri župniji sv. Magdalene sta potekli v svetem nabožnem razpoloženju ob veliki udeležbi posebno delovnega ljudstva.
□	Vabilo. Katoliška mladina priredi v nedeljo popoldne veliko vrtno veselico na vrtu g. Birtiča pri klavnici. Nudila se bo poštena zabava. Razun godbe bo tudi amerikanski zapor, šaljiva pošta in podobno, Ker bo čisti dobiček namenjen za zidavo novega društvenega doma, se vsi prijatelji mladine vljudno vabijo.
Odbor.
□	Mariborska protituberkulozra liga bo zidala. Javnosti je že itak znano, da pobira protituberkulozna liga že nekaj časa prostovoljne denarne prispevke za zgradbo zdravilišča jetičnih in sploh na pljučih obolelih ljudi v mariborski javni bolnici. G. docent dr. Matko
j se je veliko trudil, da je nabral v zgoraj namenjene namene že lepe svote. Zadnji petek se je mudila v bolnici magistratna komisija, ki je pregledala in odobrila prostore, kjer se bo uredilo protituberkulozno zdravilišče, ki je Mariboru ravnotako potrebno kakor porodnišnica.
□	Posredovalnica dela v Mariboru. Pri posredovalnici dela v Mariboru je v tednu od .11. maja do 6. junija t. 1. 811 moških in 704 ženskih, t. j. 1515 oseb iskalo dela; 618 osebam, t. j. 409 moškim in 209 ženskim se je delo ponudilo; urad je posredoval uspešno pri 41 moških in 34 ženskih, t. j. 75 osebah, odpotovalo je 19 moških in 8 žensk, skupaj 27 oseb, odpadlo jih je 4 moške in 2 ženski, skupaj 6 oseb.
□	Razne tatvine. 2. Josip je komaj 13 let star ter zahaja v III. razred ljudske šole, pa že kaže, da se bo iz njega napravil izboren dolgoprstnež. Ukradel je namreč v železniškem trikotu 20 kg železa in 1 kg cinka — last železnice — ter skušal vse skupaj prodati. Prišel pa je v roke policiji, ki mu je prisodila primerno kazen. — V soboto popoldan
| ie ustavil policist Valentina Lacarja, zagorskega | Hrvata, ki se mu je zdel precej sumljiv. V na-, hrbtniku so potem pri preiskavi odkrili razne nredmete, za katere Lacar ni movel navesti.
k»e lih je dobil. Tako je nosil 13 m dolg gonilni jermen, čevlje, razne orodje itd. Za del blaga je priznal, da ga je ukradel sestram Kolt v Gradcu, drugo, pa pravi, da je kupil, kar p« le malo verjetno. — Grofu Herbersteinu sta bili ukradeni iz garaže dve avtomobilni uri in dva kilometerska števca, vse v skupni vrednosti 6800 Din. Policija je storilca izsledila v osebi bivšega Herbersteinovega šoferja Voj-teha Strausa iz Trsta. Štraus je prodal ukradene predmete nekemu avtomobilnemu lastniku. katerega sedaj dolži soudeležbe pri tej tatvini. _ Oba sta bila aretirana in oddana sodišču.
Cel/e
& Zahvala. Državna krajevna zaščita otrok m mladine v Celju izreka v imenu bednih otrok tem potom toplo zahvalo vsem onim, ki so se odzvali njeni prošnji in s svojo radodarnostjo pripomogli do doseženega uspeha cvetličnega aneva, prirejenega v soboto 5. t. m. Dolžne se čutimo izreči srčno zahvalo gospej dr. Kala-novi in gdč. šol. upraviteljici I. Zupančičevi za požrtvovalno sodelovanje. Prav lepa zahvala gre gg. vrtnarjem: Jelovšku, Hillingerju, Koko-šinku in Zelenku za vse podarjene cvetlice. Končno pa iskrena zahvala marljivim deklicam, ki so s tako vnemo prodajale cvetlice za svoje bedne bratce ln sestrice. Naj bo vsak in vsi uverjeni, da so storili dobro, človekoljubno delo, za kar jim bodo naši revčki srčno hvaležni.
^Staro poslopje, v katerem je sedaj nastanjeno okrožno sodišče, ki je znano pod imenom stara grofija, namerava mestna občina prenoviti. 2e v eni zadnjih sej se je mestni svet bavil s tem vprašanjem in stavil prvotno v proračun za ta najnujnejša dela svoto po 50.000 Din v proračun. Ob priliki tozadevne debate v občinskem svetu je pa obveljalo načelo, da bi male krparije na tem poslopju ne izdale veliko, temveč, da se mora žrtvovati za popravilo tega poslopja, ki je v zgodovinskem in arhitektoničnem oziru eno najpomembnejših v našem mestu, večji znesek, ki bi zadostoval, da se to poslopje svojemu značaju odgovarjajoče popolnoma prenovi. Te poprave pa naj bi se vršile pod veščo roko strokovnjaka. Zato je pretekli teden prišel iz Ljubljane konservator g. dr. Fr. Štele, ki si je poslopje natančno ogledal in ugotovil, da je treba na njem izvršiti velike poprave, Obenem je tudi to poslopje označil v arhitektonskem oziru kot eno najlepših stavb in se posebno izredno pohvalno izrazil o veliki vrednosti slik, ki se nahajajo na stropu porotne razpravne dvorane. Te slike so slikane na platno, ki je pritrjeno na strop dvorane in so pokrite s preprogo, da se ne pokvarijo. Namera mestnega magistrata odnosno občinskega sveta je hvale vredna, to toliko bolj, ker poslopje samo na sebi že skoro razpada. Seveda bodo ta dela stala še precej.
Pretresljivi klici na pomoč so se slišali eno poslednjih noči na Bregu. Klici so prihajali iz gozda, ki leži nasproti Bregu, in so vznemirjali mirne Brežane, ki so mislili, da hoče kak ropar oropati in umoriti obupno se branečega klicatelja. Da tega rešijo, se je oju-načilo nekaj oseb, ki so šle oborožene proti gozdu. Ko pridejo tja, zagledajo na tleh ležečo priletno žensko, pijano do skrajnosti, ki se je na tleh vsled preveč zavžitega alkohola zvijala in klicala na pomoč. Lep sad nesrečnega alkohola!
•0" Cvetlični dnevi se v našem mestu vrste kar eden za drugim. Mislimo, da so taki pogosti cvetlični dnevi v škodo samim prirediteljem, ker se občinstvo čuti vendar preveč ! nadlegovano, ako vsak praznik in nedeljo in 1 marsikdaj še celo ob delavnikih srečajo de- ! klice, ki mu na vsakem voglu ponujajo cvetlice. 1 Zato tudi uspeh teh cvetličnih dnevov ne more 1 biti prav velik, čeravno imajo prireditelji istih ! lepe cilje in namene. Tudi mora prireditelj pri ' tem gledati, kak čas in dan si v ta namen iz- I be re. Po našem mnenju je prodajanje in ponu- ' janje cvetlic med in ob procesiji sv. Rešnjega ! Telesa prav neprimerno.
& Pevska vaja zbora Prosv. društva se vrši ta teden v sredo zvečer ob 8 in ne kakor" I po navadi v četrtek. Vabljeni so vsi pevci in I pevke, da se te vaje prav gotovo udeleže.
r* Tombola Društva invalidov, podružnica Celje, je v nedeljo izpadla prav povoljno. Za tombolo je vladalo veliko zanimanje in to izrecno radi tega, ker so jo priredili naši največji socijalr.i reveži, to so invalidi, ki ne morejo od svojih invalidnin živeti ne umreti. Na Dečkovem trgu se je zbrala množica nad 3000 ljudi, med katero je tekom celega časa tombole vladalo prav lepo in veselo razpoloženje. Bilo je za tombolo samo 16 dragocenih dobitkov, katere so zadele izključno samo take osebe, ki so člani najrevnejših slojev, to so delavci in delavke ter vojne vdove.
0 Električna razsvetljava je bila včeraj v Vojniku otvorjena. Ta dogodek so Vojničani praznovali zelo veselo. Imeli so med seboj maledolsko godbo, ki je posebno igrala v sprevodu, ki se je vil po trgu. Tudi ognjegasci so nastopili. Ljudi se je zbralo zelo veliko, topiči so pa tako grmeli, da jih je bilo slišati celo v Celje.
•©■ Nesreča. Dva motociklista sta v nedeljo zvečer ob pol osmi uri trčila skupaj pred Plavčevo trgovino na Vrazovem trgu. Na istem mestu je križišče, kjer se režeta dve cesti, ena proti invalidr.ici, druga proti javni bolnici. Eden izmed motociklistov je privozil v smeri od invalidnice, drugi pa od mestnega gledališča. Ravno pred trgovino na votfalu sta trčila
skupaj tako močno, da sta se motorja poško-dovala, eden motociklist pa zadobil težke poškodbe. Padel je v nezavest. Poškodbe pa niso smrtnonevarn«.
Savinjska dolina
*<■ Pave1 P^ Preboldu. Požarna bramba na Grablju si je omislila novo motorno brizgalno. Tako v Pnhodnjih dneh Savinjčani drugo mo-j orno brizgalno. - Zgodovinar, kateri bo mogoče kdaj opisoval zgodovino Št. Pavelske občine, posebej pa še Grablja, pač ne bo mogel Izpustiti velike mlake na pešpoti na oglu Sadnikovih hlevov. kdaj se je začela, menda itak nihče ne pomni, a v spominu bo ostal, kdor jo zasuje ter tako orno-goči lažje prehod, posebno delavcem ponoči
Polzela. Kakor slišimo, si namerava tukajšna požarna bramba nabaviti voz za Članstvo. Urejen bo tako, da se bo z majhnim trudom dal preurediti v mrtvaški voz, kateri bo v naši dolini prvi in zaenkrat tudi edini. Znamenje napredka. - Na telovo pri procesiji smo videli nekatere v procesiji, ki so mesto spredaj kot navadni Zemljani, imeli roke sklenjene na hrbtu. Ali je to nova moda ali znak posebne prosvetljenostl, ne vemo; dejstvo je, da so se ljudje zgražali nad tem. - Vsled pogostih nesreč je postal avtomobil strah pešpotnikov in
nf™ ,Da p,a pri nas ni te*a s,rahu. lahko sklepamo po tem, ker na naših ovinkih, katerih imamo precej in nevarnih, ne opazimo nobenega svarila za previdnejšo in počasnejšo vožnjo. Kaj mislijo o tem naši gg. občinski odborniki?
Trbovlje
^ M"'1«1"'« Rudnik je naročil za svol obširni obrat uro, kakršna se ne dobi kmalu ali nikjer v naši državi. Uro bo gonil električni tok. avtomatično se bo sama sprožila ob času klicanja delavcev na delo in z dela. V slučaju požara bo treba na gotovih mestih pritisniti samo na električni gumb in sirena bn že dala znamenje, v katerem kraju da j'e požar. V ta nan.en se bodo okraji ra a-delili in bodo označeni s številkami. Ura je izdelana jako precizno, čas bo natanko kazala in če bi slučajno tok odpovedal, ima ura napravo, da be tekla naprej.
& Skušnj-a železničarjev. V nedeljo »e je ves dan vršila skušnja onih železničarjev, ki jim pripada višja kategorija drž. uslužbencev, katero so dosegli z večletno službo, jim pa ni mogoče napredovati glasom nove službene pragmatlke v viSjl čin, ker ne morejo dokazati usposobljenosti v obliki izobrazbe vsaj najmanje meščanske šole. Prijavilo se je 25 železničarjev in so skušnjo vsi prestali z dobrim uspehom.
O Meščanska šola v Trbovljah. Ta potrebna šola je bila že pred let potrjena od vladnem pro-svetnega oddelka, ni se pa še do danes otvorila. Prebivalstvo, ln se rekrutira večinoma iz delavskih slojev, težko čaka, da šola začne delovati in se mu izpolni dolgoletna želja, da svoje otroke odgoji za kaj boljšega. Načelno sicer nismo navdušeni ki meščansko !k>lo, primernejša bi bila kakšna srednja ohrtna šola za naš veliki industrijski okraj, biti bi morah zadovoljni vsaj z onim, kar se nam nudi Žalostno je gledati danes našo mladino, ki po osem-razredni osnovni šoli, ki jo konča s štirinajstim letom, ne more nadaljevati nobenega pouka, pri rudniku pa nedobl dela pred šestnajstim letom, kakor nekdaj. Čudno ni potem, da se mladina kmalu po izkopu iz ljudske šole pol-vari, kar bi se z otvoritvijo meščanske šole preprečilo. Absolventom meščanske šole bi bilo omogoforo stopiti v razne stroko državne ali privatnih služb, sedaj je navezma mladina samo na rudnik. Prostora »n dva razreda bi se dobila že nn trboveljski šoli drueo bi se uredilo. Dovoljena je ž" vsota 170.000 Ti In v letošnjem proračunu ln č« bi gospodje ali prebivalstvu na roke. bi že letos otvorili meščansko šolo in s tem pokazali, da so resnični prljatelil delavske mladine.	r ' J
ViSnja gora. Naše pevsko društvo priredi * nedeljo dne 13. junija v mestni cerkvi sv. Ane v Višnji gori cerkveni koncert z bogatim spo-ledoin. Začetek ob 3 popoldne. Za izletnike — ljubitelje prijazne Dolenjske lepa prilika, da si ogledajo slavno Višnjo goro in čujejo lepo pesem. Zveza vlakov ugodna. Ves dobiček je namenjen za prenovo cerkve sv. Ane. Preplačila vstopnine s® hvaležno sprejemajo.
Kropa. Danes dne 8. junija se tukaj poročita g. učitelj Franco Hafner, sin trgovca Luke in brat župnika Jerneja in gdč. Lizika Smrekar. hči peka in trgovca v Kropi. Poročil ju bo g. župnik Jernej Hafner.	'
Stari trg pri Ložn. Dež je prestavil procesijo sv. R. T. na nedeljo. Vzlic negotovosti pa je bila procesija zelo veličastna. Skoraj od Starega trga do Loža se je razvit sprevod, v katerem je plapolalo 13 bander in 4 zastave. Vse šole so bife dobro zastopane, požarna bramba zelo disciplinirana, velika četa belo oblečenih deklic itd. Pofrre-šali pa smo — slavnostnega streljanja.
Turjak. Tudi mala turjaška fara, ki šteje komaj 300 duš, je s pomočjo rodbine grofov Auer-spergov in dobrih sosedov napravila nove bronaste zvonove, delo tvrdke Samassa v Ljubljani. En zvon je nabavila gospa grofica sama Kljub težkim časom so ljudje z veseljem prinašali svoje darove, da nadomestijo, kar jim je vzela kruta vojna doba. To je najboljši zjiak. da narod še ne podlega valu materijalizma, lei veje tudi preko naše domovine, ampak da hoče ohraniti vzore svojih dedov. Prisrčen je bil sprejem novih zvonov in slavnost blagoslovljenja. Farani se tspreno zahvaljujejo č. g. župniku Hitiju, ki je imel največ truda pri nabavi novih zvonov.
Noto mesto. V nedeljo dne 80. maja je bila na kandijskem sejmišču razstava živine. Posebno veliko je bilo konj, lepih zlasti iz šentjernejsko doline, tudi goveje živine Je bilo veliko, manj pa prašičev. Posestniki so bili z razstavo zadovoljni, zlasii oni, ki so dobili nagrade.
Št. Jurje pri Grosupljem. Orlovska proslava dne 30. maja je prav lepo izpadla. Sprevod, ki Je otvoril celodnevno prireditev, je bil krasen, kljub temu, da je bilo na predvečer jako slabo vreme in da je tudi v nedeljo zjutraj gosta megla pokrivala ozračje in obetala slabo vreme. Toda megla se je kmalu razkadila ln nastal je lep dan. Tabor je otvoril br. predsednik Trontelj s pozdravom na navzoče. V imenu občine je pozdravil starešina Orla br. Bedenčič, obč. svetovalec. Govor g. dr. Čampa o Orlovstvu je napravil na poslušalce lep vtis. Na pokopališču pri poklonitvl vencev umrlim bratom in v spomin v vojni padlih In v tujini umrlemu je zapel moški zbor žalostinke. Telovadne točke javnega nastopa so se prav lepo izvajale, po .javni telovadbi se je razvila neprisiljena ljudska zabava. Tukaj smo imeli priliko poslušati lepo slovensko pesem, ki je napolnjevala ozračje v lepih akordih petja in godbe, udeježba je hila prav velika. Do mraka se je ljudstvo zadovoljno razšlo, v »avesti, da se na orlovskih orueditvah v«iiiu> bolj
poiteno zabava, kakor prt veselicah, pri katerih je na sporedu pleB. — Iskreno se zahvaljujemo časti-temu g. Petru Pristavil sa opravljeno daritev »vete maše in za lepo izbrani cerkveni govor in tudi našemu g. župniku za naklonjenost in pomoč, g. dr. Čampi za krasen govor o Orlovstvu. Zahvaljujemo se domači godbi in gasilnemu društvu, kt nam je šlo v vseh osirih na roko, in vsem darovalcem dobitkov in darov za srečolov ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali k naši prireditvi. Posebno se zahvaljujemo br. Orlom, sestram Orlicam ter vsemu mnogoštevilnemu občinstvu za poset. — Bog živil
Šmartno ob Savi. V nedeljo 13; t. m. bo pri nas slovesno odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov za vasi Šmartno, Obrije in Hrastje. Ob 9 sv. maša, katero bo daroval č. g. vojni kurat Bonač. Po sv. maši takoj blagoslovitev plošče, nakar bo sledilo več govorov in par deltla-macij; udeleži se tudi predsednik zveze bivših vojakov g. major v pok. Colarič, č. g. Bonač in več zastopnikov raznih podružnic. Pohitimo vsi na ta kraj slavnosti, da čim bolj počastimo spomin žrtev svetovne vojne! — Odbor.
Brezje pri Dobu. V nedeljo, dne 13. t. m. se »rti pri tukajšnji podružni cerkvi odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov-doma-Uinov. Ob 10 dopoldne bo sv. maša, potem pa odkritje plošče na pokopališču.
Hajdina pri Ptuju. Pogreb pokojnega župnika GaSperja Zrnko zadnji petek se je završil ob nepričakovano veliki udeležbi. Težko se bo kje na kmetski župniji zbralo ob pogrebu duh. sebrata 66 duhovnikov, kakor se je tukaj; ljudske množice pa nI mogla obseči obširna cerkev. Ne le domačiji i, ampak tudi sosedne župnije, deputacije rojstne župnije pokojnikove od Sv. Križa nad Mariborom in prejšnje njegove župnije D. M. v Puščavi, so prihitele jemat slovo od nepozabnega g. Gašperja. Domače gasilno društvo je imelo dosti dela, da Je okrasilo v cerkvi potreben prostor za krsto in du-hovSčino. Stolni kanonik dr. Vraber ob asistenci dveh tovarišev pokojnika — župnikov iz lepe Savinjske doline — je opravil mrtvaška opravila ter pregovoril na prižnici prisrčne poslovilne besede
rajnkemn prijatelju. Is cele pokojnikove osebnosti se je srealtl opomin Gospodov: »Ako ne boste kakor otroci...« bil je res otrok, ponižen, tih, ls srca pobožen, odtod skrivnost njegove privlačnosti tudi po smrti. Tudi ob pogrebu otroka tečejo obilne solze, a te solze so solze neke vesele žalosti, tako tudi tukaj. Počivaj dragi tovariš v miru t
Primorsli©
Imenovanje dekana. Za dekana v Trnovu-Bistrica je imenovan g. Janko Dolenc, doslej vikar ▼ Pod grajah, Istra. Zanimivo je, da sta za Trnovo prosila samo dva, gori imenovani in neki stari župnik iz Istre. Slovesna inštalacija se je vršila včeraj dne 7. junija. Izvršil jo je škof z Reke.
Obnova cerkvice sr. Roka na Krnn. Na Krnu domači ljudje popravljajo cerkvico sv. Roka, ki je bila v vojni razdejana. Na sv. Roka dan jo bodo blagoslovili.
Smrtna kosa. V Gorici je umrla gdč. Rozal-ka Medvešček sestra dr. Petra Medveščka.
Iz Sv. Križa. Pretekli teden so razpošiljali na vsa šolska vodstva pozive, naj vabijo učence k vstopu k fašistovski organizaciji najmlajših »Balila«. Med tem ko so se v drugih šolah tržaškega ozemlja omejili na bolj ali manj energičen pritisk na otroke, so učitelji šole pri Sv. Križu, med njimi pred vsemi učitelj Ermanni, poslali vsem staršem pristopnice. Dasi so ti pristopnice povečini zavrnili, so vse otroke vkljub temu vpisali. Proti temu so šle matere korporativno protestirat v šolo. Radi tega so istega dne zvečer pozvali očete na sedež fašja. Očetje se niso odzvali vabilu. Nato so jim fašisti dali razumeti, da bodo vse one, ki so kjerkoli nastavljeni, dali odsloviti.
Preiskave v Istri. Na Binkoštno nedeljo so orožniki preiskali stanovanje Ane Marijon, predsednice ženskega društva pri Sv. Ivanu pri Buzetu. Ne ve se, kaj ali koga so iskali. Odnesli so nekaj knjig. Enako so istotam po deseti uri zvečer pretaknili hišo učitelja Šepiča. Vdrli so v hišo, ko so že vsi spali. Baje. so iskali neko osebo, ki je prišla iz Trsta aJi Opatije.
Porotna zasedanja.
Ljubljanska porota.
MLAD ROPAR.
Danes sta se vršili prvi dve porotni obravnavi v Ljubljani in sicer prva proti komaj dvajsetletnemu delavcu Janezu Pogačarju na Krnici pri Gorjah na Gorenjskem. Fant je potrjen k vojakom in si je hotel na zelo nečeden način pridobiti ca nastop vojaške službe nekaj denarja. Posebno" nerodno je bilo za fanta tudi to, da se je vedno prepiral s svojim očetom, tako da ga je ta spodil od hiše in je moral iti fant služit. Dne 8. marca letos se je sestal s svojim tovarišem Francetom Dijakom, s katerim sta vozila hlode na žago v Potočnikovi gostilni na Krnici pri Gorjah, kjer sta vsak nekaj pila. Ko je Dijak plačeval ceho, je tovariš in soprvec Pogačar opazil, da ima tovariš nekaj metuljčkov po 100 Din v svoji listnici in porodil n mu je in naklep v duši, katerega je tudi kmalu nato izvršil. Ko je namreč Divjak odšel proti svojemu domu, je ostal obtoženec še nekaj časa v gostilni. Nato pa je skočil za njim in sicer po bližnjici, tako da ga je kmalu dohitel. Skočil je proti njemu, ga udaril z debelim polenom po glavi in eicer tako silno, da je Dijak takoj padel in obležal nezavesten. Ropar pa mu je vzel listnico in je zginil v temi. To se je zgodilo okoli 11 ponoči. Pobiti Dijak je prišel k zavesti šele okoli četrte ure ejutraj. Takoj so osumili Pogačarja, ker je bil on sam ž njim zadnji v gostilni. Orožniki so drugi dan naleteli nanj na poti s hriba. Ko jih je fant zagledal, je stopil malo v stran in hitro je vrgel listnico v grmovje. Toda bilo je prepozno, orožnika sta ga opazila, pobrala listnico in ga aretirala. Listnica fe bila last prejšnji večer napadenega in oropanega Dijaka. In tako je stopil pred poroto enoindvajset-letni domač fant — kot ropar, kar je pač redek slučaj pri nas. — Obtoženi je dejanje z vso odločnostjo tajil, pa z zelo ničevimi razlogi. Z ozirom na pravdorek porotnikov je bil nato Janez Pogačar obsojen radi hudodelstva izvršenega ropa na tri lete težke ježe.
VELIKA SUROVINA.
Popoldne se je vršila druga obravnava in si-
r proti Martinu Š k rab a, posestnik v Mateni 50, ki je obtožen, da je dne 11. oktobra 1925 na Igu v veži Toniieve gostilne udaril Antona Ster-leta, a katerim živi že več kot tri leta v hudem sovraštvu, najprej z nožem in sicer z ročajem po glavi, nato ga je pa sunil z odprtim nožem v hrbet. Rana je šla tako globoko v hrbtenico, da je bil prerezan mozeg! Rana je težka, bila je smrtno nevarna in je združena z vednim bolehanjem in z neprestano nezmožnostjo opravljati delo. Dalje je obto-8en Skraba, da je pretepaval s polenom tudi svojo dveinpoltetno hčerko Marijo, in jo je na obrazu in sicer na očeh lahko poškodoval. Mož je znan kot sirov človek, ki je bil tudi že štirikrat kaznovan radi pretepa ln živi v vednih prepirih s svojimi sosedL Obtoženec se je poročil z Marijo Fistrovo, s katero je imel že prej otroka Marijo. Značilno je, da je ze pred poroko Izjavil proti priči Mariji Platnarjevi, da bo Marijo Fister res poročil, da pa »dolgo ne bo<, ker bo morala ob dveh zjutraj ■»stajati, mnogo delati in malo jesti. Svojo sirovost
!e stresal tudi nad dveinpolletnim otročičkom. Tako e meseca avgusta 1925 opazila njegova žena, ko se e vrnila iz Ljubljane, da ima otrok zlomljeno desno nogo. Osumila Je takoj moža, toda ta se je izgovoril, da si je otrok zlomil nogo, ko je padel s Stola. Dne 26. septembra 19K pa je našla žena otroka zopet stepenega z zateklinami na očeh. Vsled teh in še mnogo drugih sirovosti, posebno napram otroku, mu je žena ušla. Pravijo, da je obtoženec otroka zato tako sovražil, ker se je moral radi njega poročiti. Med drugim je Škraba posebno tudi sovražil 50 letnega posestnika Antona Sterleta, ker ga je ta enkrat ovadil, da je kradel smreke na cerkvenem svetu, in je bil na podlagi te ovadbe tudi obsojen tn zaprt. Dne 10. novembra sta trčila (a dva skupaj v Tonijevi gostilni. In začela sta se prepirati, nakar ga je, kakor že uvodoma omenjeno, t noiem poškodoval do popolnega in trajnega ohromljenja, ker se mu suši desna noga. Obdolženec se Je zagovarjal s silobranom. Glede otroka pa trdi, da ga je imel vedno rad In da ga je le včagih S prosto roko »malo« nasekal. Po zaslišanju obto-lenca ln p« več kot deset prič je stavil senat porotnikom sedem vprašanj.
Porotniki so po kratkem posvetovanju izrekli pravdorek, na podlagi katerega je bil Martin škraba obsojen na dve leti teik« ječe in mora plačati tei 80.000 Din stroškov za zdravljenje in odškodnino.
Sodnemu senatu le predsedoval sodni svetnik Vehovar, votanta sta bila sodna svetnika Lajovio ln Merala. Tožil je oba obtoženca državni pravdnik dr. Mastnjak, zagovarjal Je prvega obtožene« dr. titko, drugega p« dr. Poček. Kot zasebni udeležena za poškodovanca je Ml dr. Frlan, kot sdrevnika
ClMdMM m djr. A vrano'-ič is dr. Korak- Bomtaa
7. Junija 126.
dvorana je bila ves dan nabito polna. Obe obravnavi sta trajali z enournim opoldanskim presledkom od devetih dopoldne do devetih zvečer.
Danes se vršita zopet dve obravnavi in sicer proti Janezu Rosina radi težke telesne poškodbe in proti Antonu Bekšu radi hudodelstva ropa.
Novomeška porota.
OBSOJEN TAT IN VLAČUGAR.
Novomeško porotno sodišče je danes pod predsedstvom dr. Polenška razpravljalo o tatvinah Andreja Trpinca, 30letnega pekovskega pomočnika brez stalnega bivališča, rojenega in pristojnega na Bled. — Trpine, ki je neoženjen, je bil že opetovano kaznovan zaradi tatvine in klateštva. Zadnjo 18 mesečno ječo radi tatvine je presedel junija 1925 v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Odtlej se je potepal po Kranjskem pod' pretvezo, da išče dela, pri tem pa kradel, kjer je kaj dosegel. Okradel je razne stranke v Mirni Luži, Prapre-čah, Stični, Vidmu itd. za skupaj nad 40.000 kron vrednosti. V preiskavi je Trpine vse tatvine enostavno tajil, toda več prič ga je zanesljivo spoznalo, da jim je ponujal ukradeno blago ali se potikal v bližini hiš, v katere je potem vlomil. — Porotnikom ste bili stavljeni dve vprašanji: glede tatvine in glede vlačugarstva. Prvo vprašanje so potrdili z osem da, drugo pa soglasno. Andrej Trpine je bil nato obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem. Po prestani kazni ga bodo oddali v prisilno delavnico.
Mariborska porota.
DVA DET0M0RA.
Danes se je pričelo poletno zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Porota je obravnavala dva slučaja detomora. Dopoldne se je zagovarjala Marija Lotersberg, rojena 1902 v Bre-slavi pri Ptuju. Služila je kot dekla v Gajevci, kjer se je seznanila z Ivanom Kukovcem, kar pa ni ostalo brez posledic. V noči 19. februarja letos je povila zdravo žensko dete. Sporočila jo to očetu nezakonskega otroka, ki pa je izjavil, da je ne more poročiti. Obenem pa je dobila od neke prijateljice v Ptuju pismo, da lahko takoj nastopi dobro službo v Ptuju. To je nanjo tako delovalo, da je sklenila, da bo dete umorila. Čez dva dni po porodu je otroka res zadavila. Obtoženka se je zagovarjala, da je bila vsled skrbi tako zmedena, da se svojega dejanja ni zavedala. Porotnikom sta hili stavljeni dve vprašanji radi umora in radi detomora. Umor so porotniki zanikali, delomor pa potrdili, nakar je bila obtoženka obsojena na 3 leta težke ječe, poostrene z enim postom na mesec. Obtoženko je zagovarjal dr. Mulej.
Popoldne se je zagovarjala radi istega zločina Marija P o š i n e k, rojena 10. avgusta 1904 v Medvedcih pri Majšperku. Sedaj je omožena v KoSnici pri Mariboru. Obtoženka se je poročila z Antonom Pošinekom, ko je bila že noseča. Tri mesece po poroki je porodila dne 16. aprila letos moško dete. Obtožnica dolži imenovano, da je sklenila umoriti dete radi opravljanja zlobnih jezikov. Zadušila je otroka, ga vrgla v lonec, katerega ji je mož postavil pod posteljo, nakar je čez nekaj dni zakopala truplo za hišo. Obtoženka je zanikala očitani namen umora ln se je zagovarjala s tem, da je bila ob času poroda popolnoma brez tuje pomoči in je izgubila zavest. Ko se je prebudila, je bilo dete mrtvo. Porotniki so z 8 proti 4 glasovom potrdili glavno vprašanje, ali je nastopila smrt vsled malomarne opustitve. Obsojena je bila na 5 mesecev strogega zapora, po, ostrenega z enim postom na teden in trdim ležiščem.
Celjska porota.
UBOJ.
Danes so se pričele pri nas porotne razprave. Prvi dan je stal pred porotniki Danijel Ajster iz Brežic, še ne 20 let star mladenič, ki je obtožen uboja Karla Hribarja in nedovoljene posesti orožja. Na nedeljo 28. marca 1926 se je nahajal obtoženec v gostilni pri Gabriču v Brežicah. Tja je prišel nekako ob pol osmih zvečer tudi Karel Hribar, oče štirih nepreskrbljenih otrok, človek zelo razburljive narave, ki se je rad obregal ob ljudi, uslužbenec domačega gostilničarja, lri je trgoval tudi s lesom. Ko je prišel v gostilno, je pričel takoj Ajsterja štenkariti. To je Ajsterja precej razburilo in pričel se je radi tega prepir. Med prepirom je Sel Ajster iz gostilne, poiskal ob plotu močno kratko lato in jo naslonil ob vogal sosedove hiše. Priče so ga slišale, kako je pri tem grozil, da bo danes Hribarju pokazal, ker da se on ne pusti od njega štenkati. Nato se je vrnil v gostilno in tu se je vnel ponovni prepir. Karel Hribar je bil v tem Sssu teko pijan, da je komaj stal na nogah. Ajster ga je na spreten način med prepirom zvabil is gostilne na dvorift« kjer ste ae anrijete po-
novno. Med ruvanjem je Hribar udaril s svojo palico obdolženca po glavi, ta je pa zagrabil za že pripravljeni kol ln udaril z njim Hribarja tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Hribar je j takoj padel na tla, kjer ga je Ajster še naprej ' obdelaval s palico. Gostje Iz gostilne so nato od- j nesli Hribarja na njegov dom, kjer se je za nekaj ! ur onesvestil, drugI dan zjutraj ob osmih pa umrl. Obdolženec, ki je po udarcu takoj zginil, je prišel kmalu nato spat na dvorišče z dolgim mesarskim nožem v rokah in Iskal Hribarja kričeč, da mu bo še glavo odrezal. — Porotniki so vprašanje na uboj enoglasno potrdili, enako tudi vprašanje glede prepovedane nošnje orožja. Nato ga je sodni dvor obsodil na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in trdim ležiščem, vsako leto na dan umora pa na temnica Plačati mora tudi ženi umorjenega vse stroške pogreba ter njej na roke za vsakega otroka mesečno po Din 150, dokler ne postane otrok polnoleten, odnosnp delazmožen. Sodnemu dvoru je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Kotnik z votantoma deželno sodnim svetnikom dr. Krančičem in okrajnim sodnikom dr. Vičarjem. Obtožnico je zastopal dr. Rus, zagovarjal je pa dr. M. Hrašovec.
Spori
ŠPORTNA NEDELJA.
Tnrnir ŽSK Hermesa. Po tekmah prvega kola v soboto, v katerem je Hermes zmagal nad Slovanom z 2 : 1, Ilirija pa nad Jadranom z 1 : 0, sta igrali v nedeljo odločilno tekmo Hermes in Ilirija, dočim sta Jadran in Slovan tekmovala za utešno darilo. Hermes je po razmeroma izvan-redno dobri igri nadvladal Ilirijo in dosegel s tem tudi zmago v turnirju. Rezultat se glasi 4 : 2, pripomniti pa je treba, da je imel proti sebi le kombinirano moštvo Ilirije. Ako znači zmaga Hermesa nad Ilirijo presenečenje, je prišla tem bolj nepričakovano visoka zmaga Slovana nad Jadranom v razmerju 8 : 1. Ob polčasu je stala igra še 1 : 0 za Jadran; po odmoru je Jadranovo moštvo docela popustilo, nasprotno je Slovan izvrstno vzdržal do konca. Na obeh straneh je nastopilo nekoliko rezervnih moči. Slovan je bil s svojimi na vsak način bolj zadovoljen.
Lahka atletika.
Izbirni meeting ljubljanske podzveze. Z ozirom na medmestno tekmovanje z Zagrebom, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Zagrebu jn kot priprava na tromateh Poljska : Jugoslavija : Češkoslovaška, ki se vrši v kratkem v Varšavi, je priredila tukajš-šnja podzveza v soboto in nedeljo izbirni meeting, na katerega je pozvala vse boljše atlete Slovenije. Odziv atletov je bil žal slabši kakor bi bilo pričakovati, ker je bilo prirejeno tekmovanje preveč na hitro roko in se zato marsikdo nI mogel javiti , na startu. Rezultati so v splošnem pod dosedanjimi rekordi, le Orehek fn Močan sta podrla stara rekorda v metu kopja in v teku na 800 m; v tekmi z Zagrebom bodo naši atleti brez dvoma pokazali precej več kot so pokazali ta dva dni v lahkem medsebojnem boju in brez ostrejše konkurence. Rezultati so sledeči:
100 m: 1. dr. Peroar (Primorje) 11.8 sek., 2. Stepišnik (Ilirija), 3. Zivanovič (Ilirija). Stepišnik komaj za ped za prvim.
200 m: 1. dr. Perpar 23.6, 2. Stepišnik, 8. Živanovič.
400 m: 1. Močan (Primorje) 54.7, 2. Weibl (Primorje).
800 m: 1. Močan 2:06.6, 2. Arhar, 3. Žorga.
1500 m: 1. Vidic (Primorje) 4:35.2, 2. Slapni-čar (Primorje), 3. Arhar (Primorje).
5000 m: 1. Slapničar 17:09, 2. De Regi (Ilirija), 3. Gaberšček (Ilirija).
10.000 m: 1. Slapničar, 2. De Regi, 8. Zgur (Maribor).
Kopje: Orehek (Ilirija) 46.90 m Gruntar (P) 39.99, Skoko (Ptuj) 39.48.
Krogla: Skoko 10.33 m, Podobnik (Primorje) 10.23, Živanovič 9.48.
Kladivo: Smerzu 23.29 m.
Disk: Smerzu (Ilirija) 82.84 m, Skoko 32.34, Podobnik 31.04.
Troskok: Režek (Ilirija) 12.12 m, Coradini (Primorje) 11.20, Jeglič (Rapid) 11
Skok v daljavo: Stepišnik 604 cm, Režek 596, Zivanovič 586.
Skok v višino: Lojk (Jadran) 160 cm, Medica 155, Korče (Primorje) 150.
Ženskega meetinga v Zagrebu so se udeležile tudi nekatere izmed najboljših atletinj ljubljanske Ilirije in Atene. V vseh petih disciplinah, ki so bile na programu, so bili doseženi novi jugoslovanski rekordi:
Štafeta 4 krat 60 m: 1. ASK 32.6, 2. Ilirija četrt metra zadaj. 3. Atena.
Met krogle 5 kg: 1. Bernikova (Ilirija) 8.67 m.
Disk: 1. Tomljenovičeva (ASK) 28.61 m, 2. Cimpermanova (Atena) 26.71, 3. Tratnikova (ni-rija) 25.97 m.
Skok v višino: 1. Tratnikova 140 cm, 2. in 3. Špornova (Ilirija) in Cimpermanova 130 cm.
Skok v daljavo: 1. Špornova 481 cm, 2. Tratnikova 473, 3. Janovič (ASK) 433.
Hazcna.
Zagreb : Ljubljana 6 : 4. Igrano v nedeljo v
Zagrebu. Ljubljanska družina, katere sestavo smo navedli že pred dnevi, se je obnesla prav dobro in predstavljala enakovredne protivnice. Vsaka posamezna igralka je storila svoje najboljše; v prvem polčasu so dosegle Zagrebčanke Izid 4 : 1, v drugi polovici so nadvladale Ljubljančanke ter popravile rezultat že na 3 : 4, ko je morala izstopiti izvrstna Špornova; Zagreb Je dosegel nato končni izid 6 : 4.
Primorje : Maribor 4 : 8. Mariborčanke so ob svojem prvem gostovanju v Ljubljani pokazale am-bicijozno in požrtvovalno igro. Napram lanski igri so dosegle lep napredek. Seveda jim do forme naših vodilnih družin še mnogo manjka, reklamni obeti za to tekmo so bili vsekakor pretirani. Primorje je bilo del igre v Premoči, doseglo ie že stanje 4 : 0, potem pa popustilo v tempu. Mariborske napadalke so se mogle nato uveljaviti v večji meri in popraviti stanje na 3 : 4. Kombinato-rično je napad Maribora v splošnem zadovoljil, slabo pa se je izkazal pred nasprotnim golom. Vra-tarico ima dobro, obrambo slabejšo od Primorja.
NEKAJ IZ NAŠE LAHKE ATLETIKE.
Pri ljubljanskih izbirnih tekmah Je dosegel Perpar na 100 m 11.3, 200 m 23.6, Močan na 400 m 54.7, na 800 m pa 2:06.6; Močan ie velik talent, študira naj ln trenira, pa bo na 400 m kmalu na 50, na 800 m pa pod 2. To je pa že mednarodna vrsta. Orehek je kopje vrgel 46.9 m daleč, dobro, Smersu diskos 32.84, tudi še. Krogla Je šla parkrat čez 10 m.
PRVI SLOVENSKI SVETOVNI REKORD.
Pri tekmah v Zagrebu je vrgla Bernikova kroglo 8.675 daleč, svetovni rekord. Noben Jugoslovan in nobena Jugoslovanka še ni dosegla kaj podobnega; pa pride Slovenka in so postavi v vrsto svetovnih rekorderjev. Sicer rekord ne bo priznan, ker ni bilo pristojne komisije zraven, vrgla je pa le. In bo še.
Oficlelnl rekord ima Vencova s 8.40 m (glej »Športni teden« s dne 28. maia).
Šport v Mariboru.
SEMI FINALNA POKALNA TEKMA I. SSK M ARi«
BOR-ASK CELJE 6:2 (4:0).
Maribor je zopet pokazal, da se vrača k svoji prejšnji stari formi ter je predvedel res lepo in koristno igro. Slab teren je motil ter bi pri lepem vremenu bil seore v prid Mariboru še večji. S to tekmo se je Maribor že drugič plasiral v finale sa pokal LNP ter agilnemu klubu k temu uspehu iskreno častitamo. Pri Mariboru je bilo vse moštvo na svojem mestu, medtem ko sta pri atletih zadovoljila le golman, ki je držal kar se je dalo, ter srednji krilec. — Sodil je g. Radollč zadovoljivo.
KONJSKE DIRKE NA TEZNU.
Konjske dirke na Teznu radi neugodnega vre« mena v soboto niso privabile obilo posetnlkov. Vodstvo dirke je bilo izborno pod nadzorstvom g. Rosmanita. Posebno so se izkazali Ljutomerčani, ki so pokazal! velik smisel za rejo konj in konjake dirke. Izid dirke je sledeči:
I.	Palmerjeve dirke (1600 m): L Dflems (Turniš). 2. Soja (Turniš).
II.	Mihajlovičeve dirke (2000 m): 1. Bogdaj (Turniš). 2. Tea (MlhaJIovič). 8. Sami (Tunk). 4 Princa (Novak).
III.	Palmerjeva dirka: 1. Soja. 2. Llzza, 8. Dilema.
IV.	Ljutomerska dirka (2000 m): Start alt so le domačini s konji domače reje. 1. Nacek (Slavič). 2. Princa (Novak). 8. Monte Semira (Palmer).
V.	Palmerjeva dirka: 1. Soja. 2. Lizza. VozalS Filipič je s tem dobil Palmerjevo darilo, ker Je zmagal že v drugič.
VI.	Dirke mesta Maribor (2000 m). Darila sa to tekmo v znesku 3000 Din je dala mestna občina.
1.	Bella donna — Dolly (Turniš). 2. Zlatibor — Janlčar (Funk). 3. Risa — M. Semira (Koražija).
Drugi dan so se vršile glavne dirke. Kakor prvi dan, je bilo drugi dan še več presenečenj. Dirka se je vršila v redu, za kar gre zasluga vodstvu z g. Rosmanitom na čelu. — Posebno bi bilo treba omeniti naše kmete iz Ljutomera, ki so zelo dobro odrezali ter g. Novaka, lri je akoravno prvič na dirkališču, dobil prvo nagrado v dirki Sv. Jerneja ter s tem dokazal boniteto svojega konja ter svojo sposobnost, voziti dirke. Mirna roka g. Novaka je pač odločila. K temu izrednemu uspehu moremo g. Novaku samo častitati.
Potek:
I. Dirka Čakovec (2400 m): 1. Gouda (Tur« niš). 2. Salome (Filipič). 3. Grandezza (Slavič).
n. Dirka Belgrad (2200): 1. Soja (Turniš).
2.	Tea (Mihalovič). 8. Janičar (Turniš).
III.	Dirka Sv. Jernej (2000 m): 1. Princa (g. Novak). 2. Nacek (Slavič). 3. Dragolina (Jurša).
IV.	Dvoprežna dirka Zagreb (2800): 1. Salva —Nacek (Rosmanlt-Slavič). 2. Risa—M. Semira (Koražija). 3. Liza—Tea (Mihalovič). 4. Soja—Greti (Turniš).
ŠPORT V PTUJU.
Hazena.
SD Rapid (Maribor)—SK Ptuj 4 :2.
Nogomet.
SK Ptuj—Svoboda (Maribor) 5 s 1.
Knjige in revije
CAS.
Znanstvena revija Leonove družbe, Cas, letnik XX., zvezek 5, prinaša zelo bogato in aktualno vsebino. Dr. Andrej Gosar objavlja Našo poljedelsko statistiko, jako obširno razpravo in gotovo prvo te vrste v naši literaturi, ld bo zbudila zanimanje naših narodnih ekonomov in politikov. Pisatelj prihaja do zaključka: >Iz vseh navedenih dejstev je izrazito agrarni značaj naše države jasno razviden. Pa tudi o tem ne more biti dvoma, da bo naša država še v dogledni bodočnosti ostala pretežno agrarna. Posamezne industrijske panoge se bodo sicer pri nas gotovo bolj ali manj razvile. K temu nas sili že okolnost, da smo glede nekaterih najvažnejših življenjskih potrebščin (zlasti glede obleke) preveč navezani na tujino. Že vsled toga bo torej ena izmed prav važnih nalog naše gospodarske politike, da bo skušala tej vrsti industrije olajšati postanek in razvoj. Kljub temu pa je očividno, da smo še daleč od tega, ko bo vprašanje prehoda od agrarne k industrijski državi postalo tudi za nas aktualno.« — Dr. A Veble. razmotriva Bistvo občine in njen odnes do države, kratek a prevažen članek za praktično uporabo zlasti pri debati o novem občinskem zakonu. — Dr. Josip Mal objavlja zgodovinsko zanimiv paberk: Slavinja, Apostel kranjski in Istre. — Zelo raznovrsten je zopet pregled iz Kulturnega življenja. Imamo oceno novih del, raznih razprav po jugoslovanskih revijah in celo medicinskih. Na končuje dodejana priloga H Krekovi številki Časa, ld ras-jasnjuje razne momente iz zgodovine in ideologije dr. Kreka ter njegove epohe v Sloveniji. — Naročnina za Čas znaša 60 Din na leto, za dijake 40 Din, ako se jih naroči najmanj 10 pod skupnim naslovom. — »Čas«, ki je naša najbolj reprezentativna kulturna revija, mora imeti vsak slovenski izobraženec, ki hoče biti poučen o najvažnejših sodobnih problemih in napredku slovenske kulture.
EftiMfanslzo gledišče
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 8. junija: PUŠKINOVA PROSLAVA. Izven. Sreda, 9. junija: LADJA TENACITY. Red C.
Opera:
Začetek ob pol 20 uri zvečer. Torek, 8. junija: Zaprto.
Sreda, 9. junija: GLUMAČI, G1ANN1 SCHICCH1.
Red A.
Marlbor&lko gledišče
Torek, 8. junja ob 20. url: KOZAREC VODE. Ab.
C. (Kuponi.)
Sreda, 9. junija ob 20. uri: MARIJA STUART. AB.
A. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni
Orel
Trebanjsko Orlovsko okroije javlja vsem odsekom in Orlišldm krožkom, da smo od ministrstva za promet dobili dovoljenje za polovično vožnjo na okrož. prireditev 18. t m. v Tržišču. Člani (ce) naj vzamejo, kot je običajno, celo karto in zahtevajo mokri postajni žig. Vozovnico nato shranite; nazaj se peljete po predhodnem žigosanju zastonj. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Posebne vesti se bodo tem potom odsekom naznanile
Ljubljanske orlovske ekspoziture celodnevna priredilev bo dne 27. junija t. 1. v Ljubljani. Dopoldne obhod in sv. maša, popoldne ob pol 4 telovadni nastop na Stadionu. Odseki in krožki naj tozadevne pravilno izpolnjene prijavne pole takoj vrnejo Orlovski ekspozituri, Ljubljana, Liudaki dom.
Gospodarstvo
Hmelj.
Poročilo Ilmolj. društva o stanju hmeljskih
nasadov v inozemstvu: Z a t e c ČSR. 28. maja. Stanje hmeljskih nasadov je še vedno neenako. Rastlinam prizadeva škodo bolhač. Dne 21. maja se je ob Ogri pojavila muha aphis; enaka poročila prihajajo tudi že iz drugih krajev. Tu in tam se najdejo tudi že nekrilate uši. V boljših nasadih je trta dorasla že do polovice drogov, oziroma žic. Vsled mrzlih noči orumenevajo listi. Od včeraj imamo lepo, toplo vreme, ki bo hmeljski rastlini jako pri-jalo.
Hallertau — Bavarsko: Au, 29. maja. Stanje je zadovoljivo. Rastline so dorasle le do polovice drogov (žic) ter se razvijajo bujno. Tu in tam se je pojavila poro-n o s p o r a. Previdni hmeljarji jo že preganjajo s škropljenjem. Z napetostjo pričakujemo, kako bo uspelo to, za naše kraje novo obrambno delo. Upajmo, da dobro. Potem bi hmeljarji zopet pomirjeni zrli v bodočnost!
Pfeffenhausen, i. junija. Mrzlo vreme in huda slana v zadnjih tednih ni pri-jala hmeljski rastlini. Vse to jo je zadrževalo v rasti, pa tudi pospeševalo razvoj škodljivcev. Nekaj dni je vreme toplo in tudi deževalo je. Da bi še noči postajale toplejše, potem bi se rastlina prav ugodno razvijala. P e -ronospora se letos prikazuje v večji množini nego v minulem letu. Nekateri hmeljarji so že pričeli s škropljenjem in razveseljivo bi bilo, ako bi se tega obrambnega dela poprijeli vsi hmeljarji, kar bi bilo le v korist našemu hmeljarstvu.
M a i n b u r g, 28. maja. Stanje je različno. Pozno obrezani nasadi so prav zelo trpeli po bolhaču. Tem rastlinam je pa tudi slana začetkoma maja škodovala. Prav mogoče je, da bo peronospora še napadala tudi neškrop-ljene nasade, kar bo zmanjšalo naš pridelek. Sedanje vreme ugaja rastlini, pa tudi škodljivcem !
Wolnzach, 29. maja. Zgodaj obrezani nasadi so lepi in so bili že prvič obsipani, med tem ko pozno obrezani zaostajajo, dasi se tudi vkljub bolhačem in ogrcem še precej popravljajo. Proti peronospori škropijo nekateri hmeljarji prav pridno.
Okolišče Špalt: Spalt, 29. maja. Megla in mrzle noči so zlasti ta teden rastlino zadrževale v razvoju, kar je tudi orumenova-nje listov povzročalo. Nadejamo se ugodnejšega vremena.
Okolišče Hersbrucb: Eschen-ft u, 30. maja. Od mojega zadnjega poročila Re rastlina ni kaj ugodno razvijala. Pokazale so se tudi muhe aphis, katerim bodo kmalu sledile tudi uši.
Wtirttembrg: Herrenberg, 29. maja. Zadnje dni se je hmeljska rastlina vidno popravila. Trte so že do 2 m visoke. Peronospora se vedno bolj širi. Eno- in dvoletni nasadi so bolj okuženi nego starejši. Mnogo je hmeljarjev, ki že vdrugič škropijo svoje nasade. Brezdvomno se pozna dober učinek škropljenja. Hmeljarji pričakujemo letos tudi uši, ker se iste že najdejo zlasti na češpljah in slivah. Okrajna skupina je naročila svojim članom 100 škropilnic.
Schafhausen, 29. maja. Peronospora se prikazuje v vseh nasadih. Prve simptome bolezni smo opazili že pred tremi tedni. Hmeljarji so mislili, da bodo z zgolj izruva-njem obolelih poganjkov zabranjevali nadaljno širjenje bolezni, pa so se motili. (!) Danes so listi vsi polni rjavih peg, kar dokazuje, da 6e bolezen širi. Varani hmeljarji so takoj za-
čeli škropiti - pa po toči zvoniti je preponio.
Pričakujemo tudi uši
• • •
Kdo bo predsednik Ljubljanske kreditne banke? Kakor izvemo, bo mesto umrlega dr. K. Tril-lerja predsednik upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke g. Ivan Jelačin ml.
Zastopnik Slovonije v upravnem odboru Narodne banko. Po smrti dr. K. Trillerja ni v upravnem odboru Narodne banke nobenega Slovenca. Za to kdo bo zasedel to mesto, vlada med slovenskimi gospodarskimi krogi veliko zanimanje Govori se o kandidatih kakor so gK. Niko Zupanič in Ivan Hribar, minister n. r. Z dobro poučene strani pa nam zatrjujejo, da je najresnejši kandidat dr. G. Gregorin, predsednik nadzorstvenega sveta Narodne banke.
Miniaturna banka. Na državni trgovski akademiji v Zemunu so ustanovili dijaki na pobudo profesorja Dušana Pavešiča miniaturno banko »Skolska radionica i štedionica Ekonomatc ali kratko »Ekonomat d. d.<. Delniška dmžba je na 100 delnic po 25 Din. Na dijaški borzi kotirajo te delnice po 28.35 Din. Družba nam je poslala tudi svoje tiskano poslovno poročilo za leto 1925 kt je verna kopija poslovnih poročil velikih d. d. Iz njega je posneti, da so dosegli za lansko leto čisti dobiček v iznosu 1630 Din. Banka sprejema od dijakov hranilne vloge na knjižice, katerih je izdala že 215; daje članom menična posojila, ima svoj blagovni oddelek. Na ta način dijaki že sedaj kažejo zanimanje za bodoče svoje delo in jim moramo želeti najlepši uspeh tudi v bodoče!
Odprava konkurza. Konkurz o imovini Rudolfa Witmerja, posestnika v Ptuju, je odpravljen, ker so temu pritrdili vsi upniki.
Izprememba v trgovinskem registru. Vpisale so se nastopne tvrdke: Prva celjska vinarna Franc Tramschegg, veletrgovina z vinom v Celju; >Agrumia<, agentura in komisijska trgovina, dr. z o. z. (10.000 Din); >Mako<, družba z o. z. (trgovanje z manufakturo; 100.000 Din). — Izbrisala se je tvrdka: Prometno društvo, družba z o. s., ker se ni pripustila k obratovanji!.
Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se zadrugi: Mariborska tiskarna, reg. zad-. z o. z. (prevzem Mariborske tiskarne d. d.) in Ljudska hranilnica in posojilnica pri Sv. Martinu pri Vurber-gu, reg. zadr. z o. z.
Občni zbori. Konzervna tovarna »Globus* d. d. na Vrhniki dne 10. junija ob 11 v prostorih Zadružne banke v Ljubljani (bilanca 1925); »Ko-vina< d. d. v Mariboru dne 19. junija 1926 ob 18 v posvetovalnici posojilnice v Mariboru (bilanca j 1925; sklepanje o kritju nedostatka za 1925 in o uporabi rez. fonda; izprememba pravil; izredni); j »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. | d. v Ljubljani dne 28. junija ob pol 12 v prostorih j Slavenske, podružnice v Ljubljani (izredni občni zbor; j>onovno sklepanje o bilancah za 1923, 1924 in 1925).
Zveza hrvatske indnstrije. Dne 6. t. m. se je vršil redni občni zbor Zveze hrvatskih industrij- i cev, kateremu je prisostvoval tudi tajnik ljubljan- , ske Zveze g .dr. A. Golia. Predsednik g. Alexan- ! der je v svojem referatu ugotovil, da imamo v dr- j žavi 50.000 nezaposlenih, kar je pripisovati ogrom- j nim davkom in visoki obrestni meri. Zato je z ozirom na veliko naraščanje vlog potrebno za korist industrije znižanje obrestne mere. Izvoljen je bil stari upravni odbor.
Kaj so stale povojne železniške proge? V ; knjigi »Nova železniška mreža« daje inž. D. Mi-lenkovič podatke o stroških za pradbo novih prog od 1. 1918. dalje. Skupno so stale 911 milijonov Din ali 12.4 milijona dolarjev. Najdražja je bila | nova proga Užiee—Vardište (218 milijonov Din), potem slede: dovršenje Gračac—Knin (142), do-vršenje Topčider—Mala Krsna (13G), nova Vele* — Štip (85), nova Titel--Or!ovat (64). nova Ljutomer—Ormož (48 milijonov Din). Slovenija je torej dobila po vojni za proge nekaj nad 5% vsoto za celo državo.
Cena sladkorju Dne 2. t. m je kartel naših tvornic sladkorja zvišal cene zaradi čvrste teuden-ce v inozemstvu za 5 par. Ker je položaj v znaku čvrste tendence je pričakovati nadaljnjih skokov.
Mednarodna iveza špediterjev. One 81. maja t. L se je vršil na Dunaju ustanovni občni zbor Mednarodne federacije špediterskih organizacij, v j kateri je zastopana tudi naša država.
Literatura. Prejeli smo: »Privredni arhiv f, i finančno-gospodarski mesečnik, 'ri izhaja v Zagrebu. Uredništvo je v Primorski ulici št. 31. Re- j vija prinaša poleg splošnih člankov zlasti sodne j odloke, zakone itd. Omeniti je publikacijo odločb kasacijskih sodišč v Zagrebu in drugih važnih ev- | ropskih centrov. Poleg tega se nahaja tudi redna . tabela tečajev vseh vaJut, ki ne notirajo na naših 1
~ * Trgovina«, glasilo Kluba trgovskih akademikov v Ljubljani. Izšla ja 2. številka tega ki je periodičen in ki prinaša par zanimivih člankov. Mnenja pa smo, da lia* za enkrat še ne izpopolnjuje nekaterih vrzeli v naši narodnogospodarski literaturi.
Zlata valuta v Kanadi. Iz Montreala poročajo oa je kanadski finančni minister izjavil, da bo od 1. julija t 1. dalje Kanada zopet vpeljala zlato valuto.
Rorssa
Dne 7. junfla 1026.
Denar.
BerHn 13.50-18.54 (13.52), Italija 21811- 214.31 (214 bi.), London 275.40- 276 00 (275.80—276), Newyork 56.47 —56 77 (56.62) Pa- 1
.J™50-180-50 <177)< Pra«a 167.764—168.764 (168.25), Dunaj 8.00275-8.04275 (8.025), Curih 10.06-11 (10.98), Amsterdam 22.86 bi., Bruselj ! 177—179.
„„ _ r,nrih. Belgrad 9,1125 («.1125), BudimpeSta 72 20 (72.20), Berlin 123 (122.95), Italija 19.525 (1950), London 25.13375 (25.132), Newyork 516.50 (516.25), Pariz 16.05 (15.90), Prapn 15.30 (15.80), Dunaj 73 (72.95), Bukarešt 200.25 (207.50). Sofija 3.75 (3.75). Amsterdam 207.50 (207.50), Bruselj ' 16.15 (16.10), Stockholm 138.25 (138.25). Kopen- I hagen 136.45 (136.50), Oslo 113.85 (113.90), Madrid 78.125 (78), Atene 6.495 (6.495). Varšava 47.75.
Dunaj Devize: Belgrad 12.47—51, Kodanj i 186.90-187.30, London 31.405-505. Milan 26 67— 1 77, Nowyork 706.65-709.15 (ček 704.45-708.60), | Pariz 21.88—98, Varšava 69.15-65 Valute: do- : larji 707.50, angleški funt 34.32, francoski frank 22.02, lira 26.87, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.89.
Pra*a. Devize: Lira 127.67, Zagreb 59.50, i Pariz 104.55, London 164, Newyork 83.70
VREDNOSTNI PAPIRJI.	j
Ljubljana. 7% invest. posoj. 74—74, zaključek 74, vojna odškodnina 300 - 308, zastavni Usti 20—22, kom. zadolžnice 20- 22, Celjska 193-195, I zaklj. 195, Ljublj. kreditna 175—200, Merkantilna 100-102, Praštediona 865—868, Slavenska 49 d., Kred. zavod 165—175, Strojne 65—75, Trbovlje 298- 308, Vevče 100 den., Nihag 25 b!-, Stavbna 55—65, Sešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 73—74.50, vojna odškodnina 301.50—302.50, Hrv. esk. 101—102, Kred. 104—105, Hipobanka 57—58, Jugobanka 93 —93.50, Praštediona 863—867.50, Ljublj. kreditna 175 den., Eksploatacija 30 bi., Sede rana 280—285, Nihag 28 bi., Gutmann 220 —225, Slavex 110—120, Slavonija 36—87.50, Trbovlje 800 305, Vevče 100 denar.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 808.000, Živno 710.000, Alpine 222.500, Greinitz 113.000, Trbovlje 386.000, Hrv. esk. 119.500, Hipobanka 70.900, Mundus 1,130.000, S lave x 158.000, Slavonija 42.000.
BLAGO.
Ljubljana. Jelovi madrijeri, ostrorobi, očelje-ni, 220 X 74 mm, 10% od 3.33—3.66 m, 35% od 4 m, 55% od 4.33 m, 4.66 m, 5.33 m, 5.66 m itd. do 11 m, Ia, Ila, lila 8 vag. 560—570, zaklj. 560, IV. vrsta 450—500, zaklj. 450 fco vag. meja via Postojna, transit, bordonali (smreka, jelka) 27-27 do 42-45 cm, media ca. 82-33 cm, od 6 dolO m, media ca. 8 m, mercantilni, fvo vag. meja, via Postojna, transit 4 vag. 830—340, zaklj. 330. brzojavni drogovi, 80% borovi, 20% smrekovi, od 8.50 m, premer v sredini 17—19 cm, vrh najmanj 14 cm, fco vag. meja. via Postojna, transit 3 vag. 800—800, zaklj.300, bukovi ostrorobni plohi, 88 50, 60, 80 mm, od 2—4.50 m, od 14 cm širine naprej, I., II., monte, fco vag. meja, via Postojna, transit 1 vag. 700—700, zaklj. 700. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco vagon l>ačka postaja 322.50 bi., koruza, fco vag. bačka postaja 1 vag. 137.50—137.50, zaklj. 137.50, koruza, fco vag. sremska post. 145 bi., koruza inzulan-ka. fco vag. prekm. post. 165 b!.. oves rešetani, fco vag. naklad, poet. 190 b)., ajda domača, fco vagon Ljubljana 278 bi., proso rumeno, fco v. Ljubljana 217.50 bi., rž, fco vag. Ljubljana 217.50.
v mmlu.
Pomladni dnevi se bližajo svojemu koncu. Dan še vedno narašča, solnce vzhaja vedno bolj na severovzhodu, dela vedno večji lok in se dviga vedno višje na nebu. Vse to bo šlo le do 22. junija. Takrat bo solnce najvišje na nebu in bo najdaljši lan in najkrajša noč. S tem trenutkom se prične poletje.
Sprememba letnega časa se kaže tudi na •'.vezdnem nebesu, ki nam kaže samo še nekaj zvezd zgodnje pomladnega večernega neba na
zahodu.
Blesteča skupina Arionovih zvezd jo zvečer
že globoko pod obzorjem. Ostal je še Prokyon Malem Psu nad zahodno stranjo, nad njim, proti Severnici, Dvojčka, Kastor in Poluks, Kapella na t severozapadom in Regulus v Levu visoko na jugozahodnem nebu. Na južni strani Imamo več novitf-o/.vezdij. Med obaorom iu zenitom, delom neba, ki je nad glavo opazovavca, nadglaviščem, je ozvezdju Device s Spico. Spica pomeni klas, k! ga drži devica v roki.
Nad Klasom, blizu zenita se naheia zvezd n Arktur. To zvezdo najdemo tudi, ako podaljšam.i oje Velikega voza. Na severovzhodni strani se dvi-ga Vega in izza vzhoda Atair v Orlu.
Barva, posebno pa spektrum (mavrica) sve^ lobe Spice kaže, da ej zvezda dosegla najvišjo ten -peraturo, krog 20.000° C. Radi visoke temperaturi je njena svetilnost izredno velika in vidimo jo raoi tega kot svetlo zvezdo. Razdalja zvezde od našep i solnčnega sestava ni znana. Na podlagi študija spektra Spice je spoznal zvezdoslovec Vogel, da je trt /.vezda dvoje solne. Manjše solnce je že močno ohlajeno in kroži krog velikega v razdalji samo pet m i-lijonov kilometrov. Verjetna teža teh solne je 2.r-krat večja od težo našega solnca. Hitrost manjšega solnca znaša 89 km v sekundi in preteče eukral svoj tir v 4 dneh 19 minutah.
Arktur se nahaja v razdalji 48 svetlobnih let, K nam se počasi približuje. Ima pa zelo velika hitrost skozi prostor, krog 143 km v sekundi. Ark-< tur je še mlada zvezda Nahaja se na dragi stopnji^ njena temperatura raste, sedaj znaša krog 4300" C. — Vega hiti v razdalji 33 svetlobnih let, s sekundno hitrostjo 17 km. Njena razdalja od nas pojema- V sekundi za 9.3 km. Temperatura Vege na površju znaša 12.000» C.
Na jugovzhodu vzhaja sedaj rdeča zvezda. Njena pot je jako blizu južnega obzorja. Ta zvezdn ja Autares v Škorpijonu. Na prvi pogled bi jo imel marsikdo za planet Mars, vendar njeno migotanje kaže, da je zvezda, solnce. Vsled velike sličnosti a Marsom, ki se je imenoval pri Orkih Ares, so jI dali tudi ime Autares, ki znači: Aresu podoben. To rudeče solnce se nahaja v razdalji 112 svetlobnih let. Je dvojno solnce, njih obhodna doba znaša 2120 dni. Rdeča barva zvezde ne pomeni, da je ta ugašajoče solnce, nego šele rdeče ugreta plinnsta krogla in sicer največje mlado solnce. Njen premer znaša preko 400 milijonov kilometrov. Ako bi krožila luna v normalni razdalji krog zemlje in bi mogli postaviti zemljo v sredo solnna, bi krožila lahko še ena luna v dvojni razdalji, pa bi dosegla komaj površje solnca. V Autaresu bi pa krožili lahko vsi mali planeti našega solnca v normalni razdalji. Temperatura tega plinastega solnca znaša krog 3400» C.
Poleg teh stalnic imamo na južni strani še en planet in sicer Saturna. Saturn se nahaja nekako v sredi med Klasom v Devici in Autaresom. Sam se giblje v ozvezdju tehtnice. Planet bo viden na večernem nebu do oktobra. Takrat bo zahajal kmalu m solncem. Saturn prištevamo k velikim planetom in je drugi največji planet našega sestava. Največji planet je Jupiter. Saturn se nahaja v povprečni razdalji 1428 milijonov kilometrov od Solnca. V največji razdalji je 10.1 bolj oddaljen ko zemlja od solnca, to je 1508 milijonav kilometrov, v najmanjši razdalji pa Ie 9 krat tako oddaljen ko zemlja, to jo 1348.6 milijonov kilometrov. Razlika med najmanjšo in največjo razdaljo Saturna od solnca znaša več ko razdalja zemlje od solnca. Pri naši zemlji znaša ta razlika samo 5 milijonov kilometrov. V tej razdalji se giblje krog solnca s povprečno hitrostjo 9.94 km v sekundi. Enkratno pot obhodi v 29 letih 167 dneh. Toliko časa traja njegovo leto. Saturn j« 738 krat večji in 94 krat težji od zemlje Njegov premer znaša 119.746 km, to je, Saturnov premer je 9.4 krat večji od premera zemlje (12 756 km). Go-stota snovi, ki sestavlja planet Saturn, je manjša od gostote vode, le 0.7. To je, 1 kubični centimeter! snovi Saturna tehta 0.7, a zemlje 5.5 grama. Da sn planet enkrat zavrti krog svoje osi, rabi 10 ur 211 minut. Dan je torej jako kratek, še krajši je dan na Jupitru, namreč samo 9 ur 55 minut. Vrtilna os je le nekoliko bolj nagnjena ko vrtilna os zemlje. Radi teca bi bilo mogoče enake spremembe letnihi časov. Vendar ti na oddaljenih planetih ne nastopajo. Ker je planet desetkrat bolj oddaljen od Solnca ko zemlja, dobiva 100 krat mani svetlobe na enako veliko ploskev ko zemlja. Od te množina svetlobe pa se odbije na površju tričetrtine v prostor. Del te pade tudi na našo zemljo in v tej odbiti svetlobi nam tudi Saturn sveti. Velik odboj solnčne svetlobe ali albedo kaže na goste oblake, ki pokrivajo Saturnovo površje Planet še ni ohlajen in verjetno je, da je še tekoč. Po opazovanji« nekaterih zvezdoslovcev izžareva temnordečo svetlobo. isto velja tudi za Jupitra. — Množina toplote, ki jo prejema od solnca, ie mnogo manjša od toplote, ki jo pošilja solnce na zemljo More se imenovati neznatna, posebno, ker moramo vzeti v po-štev, da ne pojema v takem razmerju ko svetloba, nego mnogo hitreje. Solnčna toplota pač v malf meri zadržuje ohlajanje planota
(Dalje.)


SKAvn "J raam
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LP0VIH BARAGA Llubljana,
Šelenburgova ulica št. ft/I
feleion ?tnv. OSO
Prevel L S.
(Dalje.)
V daljavi se je začul lajež. Zažvižgala je po lovsko in precej nato sta se pojavila v senci dva velikanska psa in se pognala k njej, veselo poskakujoč. Prijela ju je za vrat in ju zadržala, da nista mogla letati dalje. Pa je zaklicala na vso moč: >Oče hej !<
Še zelo oddaljen glas je odgovoril: >Berta, hej!«
Počakala je nekaj sekund_ In zavpila znova:
>Oče hej k
Glas je ponovil že bližje: »Berta, hej !<
Gozdarica je nadaljevala: »Ne hodite mimo kletuega okenca! V kleti so Prusi.«
Na mah se Je odrazila visoka moževa podoba na levi med dvenin debloma. Vprašal je v skrbeh:
»Prusi v kleti? Kaj delajo notri?« Mlada žena se je zasmejala: »Tisti včerajšnji so. Izgubili so se v šumi, pa sem jih spravila v klet.«
In mu Je povedala ves dogodek, kako jih Je bila prestrašila s streli iz samokresa ter jih zaprla v klet
Stari je še vedno resen vprašal:
>Pa kaj hočeš, da napravimo ž njimi ob tem času?«
Odvrnila je:
»Pojdite po g. Lavigne in njegovo četo. Odvedel jih bo kot vojne ujetnike. To bo on zadovoljen!«
In oče Pichon se je nasmehnil :
>Saj res, zadovoljen bo.«
Hči je nadaljevala:
»Imam juho, brž pojejte, pa hajdite zopet k
Stari gozdar se je usedel za mizo in začel jesti juho, potem ko je še postavil na tla dva krožn i Ica za svoja psa.
Ko so bili Prusi začuli govor, so umolknili.
Četrt ure pozneje je Nogača spet odšel.
Berta je podprla glavo z rokami in čakala. * * a
Jetniki so se začeli zopet gibati. Sedaj so kričali, klicali, tolkli brez prestanka divje s puškinimi kopiti po neomajni loputi.
Nato so začeli streljati skozi okno, brez dvoma v nadi, da jih bo slišal kak nemški oddelek v okolici, če bi prišel slučajno tod mimo.
Gozdarica se ni več ganila; toda ves ta hrup jo je razburjal, jezil. Hudobna srditost je vstajala v njej; najrajši bi bila pobila lopove, da bi bili tiho.
Njena nestrpnost je rastla, začela je pogledovati na uro, šteti minute.
Minulo je poldrugo uro, odkar je bil oče odšel. Sedaj je bil že dospel v mesto. Zdelo se ji je, da ga vidi. Pripovedoval je stvar g. Lavicme, ki je bledel od razburjenja in zvonil služkinji, da mu prinese unilormo in orožje. Kakor da je slišala bobnarja, ki teka po ulicah. Prestrašene glave so se prikazovale na oknih. Vojaki meščani so prihajali iz svojih hiš, zasopljeni, napol oblečeni, zapenjajoč jermene in hiteli v teku proti poveljnikovi hiši.
Nato se je podala četa z Nogačo na čelu na pot, v noč, v sneg, proti gozdu.
Gledala je na uro. »V eni uri so lahko tukaj.«
Polaščala se je je nervozna nepotrpežlji-vost. Minute so se ji zdele neskončne. Kako je trajalo to dolgo!
Naposled je kazalec pokazal čas, za katerega je bila določila njihov prihod.
In odprla je znova duri, da bi jih čula priti. Zapazila je senco, ki je oprezno korakala. Ustrašila se je, zakričala. Bil je njen oče.
Dejal je:
»Pošiljajo me, da vidim, ali se ni kaj spremenilo.«
»Ne, nič.«
Tedaj je on zabrlizgal v noč, rezko, za-tegnjeno. In kmalu se je pojavilo nekaj rjavega, ki je počasi prihajalo izpod dreves: prednja straža desetih mož.
Nogača je ponavljal vsak hip:
»Nikar ne hodite mimo okenca!«
In tisti, ki so prišli prvi, so kazali opasno okno onim, ki so prihajali za njimi.
Končno se je pokazala glavna četa. v celem dvesto mož in dvesto nabojev na vsakega.
G. Lavigne jih je ves nemiren, trepetajoč razpostavil tako, da je obkolil hišo od vseh strani, a da je puslil širok presledek pred majhno črno luknjo pri tleh, skozi katero Je dobivala klet zrak.
Potem je vstopil v stanovanje, se informi-i ral o številu in gibanju sovražnika, ki je po-| stal tako tih, kakor da je izginil, splahnel* | odletel skozi okence.
G. Lavigne je udaril z nogo po loputi in zaklical:
»Gospod pruski častniki« Nemec ni odgovoril. Poveljnik je ponovil: »Gospod pruski častnik!« Zaman. Celih dvajset minut je pozival loga molčečega častnika, naj se poda z orožjem in prtljago vred in mu obljubljal varnost ' življenja in vojaške časti, njemu in njegovim ! vojakom. Toda dobil ni nobenega znaka so-glašanja ali sovražnosti. Položaj je postajal težaven.
Vojaki meščani so cepetali po snegu, se udarjali z rokami po ramenih, kakor delajo kočijaži, da bi se ogreli ter so pogledavall na okenco: in začela je rasti v njih otročja želja, da bi šli mimo.
(Dalje sUdL)
>6L0VEN£Ci, dE« 8. juuija 1926.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 7. jnnija 198«.
Višina barometra 308*8 m
Zagreb Belgrad Sara|evo Skopli« Dubrovnik
Prag«
Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) Za navadno lepo, nizki (pod 755 mm) Pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Točilni paviljon
se odda ZA VElESE3Bi.
Pojasnila da Al. Kocmur, Kongresni trg 2.
KROJNA ŠOLA
Ljubljana, Slan trg 19.
14. junija prlčetek tečaja
kateri je urejen za krojače, šivilje in nešivilje, da ga lahko obiskujejo v popoldanskih ali večernih urah. — Revnejšim ugodnejši plačilni pogoji-
KOKS - c> E BIN
i Wollova ulic« 1/11. - Telefon 50
V MM
KAOCOK PETE IN POIPI AIE
morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je L vsakega praktičnega in štedljivega Sloveka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in ce-S kot usnje: En poskus Vas bo takoj uvenl.
Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme . ................................................................"
Vsakovrstn
zlato hupuie
po najvišjih cenah Čeme, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Priporoča se železnimi
A. SUŠNIK
Ljubljana, Zaloška cesta.
Oslobodite se starih predsodkov!
gi.TTh.
vsled smrti: jedilnica, spalnica, jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure ^ več drugih
predmetov. - Pogleda in kupi se lahko v gradu TIVOLI od 14. t. m. dalje
T. RABIČ *J
i. Ljubljana
^VORSKj^
POZOR! OSTANKI za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudite ugodne prilike! Ljubljana, Resljeva cesta št 30/1, desno.
ORGANIST
eecilijanec, želi sprejeti dobro službo kjerkoli — tudi izven Slovenije. Na-dov v upravi: it. 3625.
Kuharico
dobro. pridno in snažno, t večletnimi spričevali -»prejme trgov, na deželi. Ponudbe na upravo Usta pod: .Dolenjsko« 3866.
Mizarskega POMOČNIKA |
za boljša dela, sprejmem takoj. — Bergant Franc, Dravlje pri Ljubljani.
Trgovski
POMOČNIK iproda se dobre ohran5en
mlajša moč, mešan, bld- ,	_______
2 do 3 atmosferi, rabi tovarna mila »MERIMA« v Kruievac-u, kamor naj se pošiljajo ponudbe z natančnim opisom. 3868
HARMONIJ.
Deček
ga, išče službe v mestu
ali na deželi. - Ponu<lhe i Naslov v upravi lista bsta v Manboru, pod. »Harmonij« 3942.
-i
2 PRAZNI SOBI
oddam stranki brez otrok 1 soba se lahko porabi za kuhinjo. Elektrika in vodovod. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3947
Zaprt s 2 sedežema.
Dinar 5?.000"—
Zaprt s 5 sedeži. Dinar 55 700 —
PREPRIČAJTE SE!
Mislite li, da je karoserija Fordovega Biutomobila premalo estetična, da izgleda nemoderno in zastarelo ?
Vi se motite! Le oglodajte si sliko ! Današnji Fordovi avtomobili so pripravni
in elegantni.	,
Mar-li mislite, da so Fordovi automo-bili enolični in samo črno prepleskani ?
Vi se motite! Ti automobili so temno-zeleno, temmo-rdeče im temno-sdve pobarvani.	, . . Mislite-li. da so vzdrževalna stroski
za Ford previsoki ?
Vi se motite I Z današnjim karboria-torjem se potroši na 100 km manj kot 10
litrov bencina.
Vseskozi napačna je v ostalem domneva, da morate nekaj mesecev čakati, • dokler ne dobite svoj Fordov auton obd. Vsak od naših zastopnikov je v stanju, Vam takoj dostaviti tip zaželjenega automobila.
lorpeao * 3 sedeži Dinar 38.800'—
Zaprt s 5 sedeži.
4 vratce. Dinar 60.200 —
Vse cene franko Rakek
Sprememba cen brez predhodnega
aviza pridržana.
upravi ----
pod »Marljiv«.
U ima veselje do kroja-itva, Uče mojstra- Sel bi najraje v mesto ali v kak boli prometen kra). Cen), ponudbe pod »Krojaitvo« na upravo »Slovenca«.
Boljše dekle
t e išče za takoj, staro od 15—17 let, iz poštene hiše, k majhni deklici, in sicer za čez dan. Čas od 7 zjutraj do 7 zvečer. -Uporabna tnora bih tudi za druga hišna °P Naslov v upravi št 393J
Učenca
Gozdar
58 let star, oženjen, izvrsten strokovnjak z nižjim drž. izpitom in 36 letno prakso v vseh panogah gozdnega gospodarstva, vodu Je dalj časa upravo večjega vele-posestva samostojno, ki je prvovrsten lovec — sedaj u služben na velikem vele-posestvu z obsežno lesno industrijo v Sloveniji — si želi sedanjo službeno mesto spremeniti. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Gozdar štev. »40«.
Celulozni les
(mehka drva) plača najbolje » FRUCTUS« Ljubljana — Krekov trg št. 10.	3559
dobite danes žsi prav malo sli nič, vendar pa moreta že za -j	narečiti
znesek d Ust! m a l oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo večji oglasi od 5 Din dalje. Več o tem pove cenik za oglase, hi ga brezplačno pošlje vsakomur upravništvo
Spider t 2 sedežema. Dinar 37.400-—
Ford Motor Company
Obiščite še danes enega na3?h mnogoštevilnih zastopnikov v deželi
ta mesarsko in prekaje-valsko obrt, sprejme takoj FRAN GOLOB, mesar in prekajevalec, Liubljana VIL Jernejeva c. 47 Hrana in stanov, v hiši.
Iščem 2 soboslikarska POMOČNIKA
ta dekorativno in orna-mcntalno delo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dela in zahtevo plače na naslov v upravi »Slovenca« pod it 3865.
UČNO MESTO
BremsTierleben
najnovejša izdaja z 2000 podobami in 500 barvnimi slikami, 13 elegantno, v polusnje vezan, knjig, zelo dobro ohranjenih, s e proda izpod polovične cene proti takojšnjemu plačilu za 2000 Din, v mesečnih obrokih pa za 2400 Din. - J. MLAKAR, Pekerska cesta 5, p. Stu-denci pri Mariboru. 3938 j
Trgovci in gostilničarji — POZOR!
Redki slučaji Staroznana in dobro idoča trgovina z mešanim blagom, nadalje istotako gostilna, z raznim zemljiičem vred ; ali brez istega, v lesnoindustrijskem kraju, vsa-
HHfflSBBBBHHtSffiH?
*BESB
mmm iotohs ltd.
ZHSTOPSTiffti z® sLOVZNua:
Danalsba cests - Telefon OT Telesr. JMI0T"
Sedmi natis velike izdaje

Jlmerikatiska žurnale,
sal3a'l?onle, štrac«, odjem, knjižice
šolske z^ezl^e,
trgovske, pisarniške in šolske mape, fasciklje, ris. bloke itd. nudi ugoSno
Knjigoveznica K.T. D.
v Cjubljarti, Kopitarjeva ulica št. 6/11,
—,-p,me—— III —————B3MB—BI
B B B B BBBBBBBBBBBEB^^SBaBgB
Ofertalna licitacija.
Podpisani Okrajni odbor odda po svoji lastni
Priredila S. M. Fellclta Kalimšel*
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 16« Din.
jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
» trgovini z meš. blagom, ko podjetje posebej, se	[W1|IUWI ----- —-—
najraje v kakem majhnem raradi obiteljsklh razmer	jzl,eri najugodnejšemu ponudniku
dogodi	prepleskanje železnega mostu preko Mure
Imela naj bi v hiši vso Ugodni plačilni pogoji.	, _ _ t..i.l „,=;» _ Pnnndnik *r mora
oskrbo in strogo nadzor- Naslov sc izvc v upravi Stvo - Ponudbe na upravo "i?""	,
lista pod »Učenka« »t. 387».1 »Slovenca« pod St. 3941.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča
Slov. narodne pesmi
IV zvezek.
Za moSki, mešani in ženski zbor harmoniziral
M. Bajuk. Besede zapisal dr. J. Debevec. Cena Din 16.—. Na te lahke in lepe narodne pesmi opozarjamo posebno podeželske zbore. Pesmarica je Ušla v novem natisu.
in to v Tratah do drž. meje. — Ponudnik se mora zavezati, most temeljito skrtačiti in osnažiti od navlake, istega minizirati in nato s sivo oljnato barvo prepleskati. Most je 54 m dolg in 6 m širok.
Ponudbe sprejema podpisani odbor do najpozneje 1. julija 1926.
Sv. Lenart, dne 1. junija 1926.
Okrajni odbor ▼ Slov, goricah pri Sv. Lenartu.
ter za deklice in dečke, in perilo - najceneje pri
ANI DOBNIKAR Celovška c. 81, Sp. Šiška.
Diesel - motor
j 70 konj. sil, malo rabljen, j kompleten, v najboljšem j stanju, se zaradi pove-• čave obrata proda. Res-I nim in zanesljivim kupcem se omogoči plačevanje tudi na obroke. -Pism. vprašanja na upra- J vo lista pod itev. 3841.
Poslovne lokale
obstojeie iz 5 sob, ODDA OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV ▼ Ljubljani v svojem uradnem poslopju ob Mikloflčrvl cesti it 20. Lokali se oddajo skupno, odnosno tadi deljeno v skupinah 2, oziroma 3 sob. — Pismene ponudbe |« vložiti najpozneje do dne 30. JULIJA 1926 v pisarni urada.
Za Jugoslovansko tiskamo * UnhHanh Kani trni.
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Za vedno nas je zapustil nai iskreno ljubljeni sin edlnec
Marko
po nepričakovano kratkem in hudem trpljenju danes ob
sedmih zjutraj.	.
Nepozabnega se prepelje 8. |uni|a ob 2. un popoldne iz mrtvašnice državne bolnice k začasnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo dne 9. |umja ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani in na Rovih.
V Ljubljani, dne 7. junija 1926.
Podpolkovnik VIKTOR in MILENA ANDREJKA, starši. — MILICA, VERA, sestri.
Brez posebnega naznanila.
Urednik: Frana Tarasi«*