Štrajki takšni in drugačni (Ni humoreska)
Zgodilo se je pred dnevi.
Drseči delovni čas mi omogoča ne-kdiko kasnejši prihod na delo. Prejš-nje popoldne je bilo naporno. Vroči-na, ki je pritisnila v leh dneh, je dodo-bra osušila zemljo in tudi.naš vrtiček je bil hudo iejen. In pollej sem bil iejen tudijaz. Inpolemje bila ie pre-cej pozna ura, ko sem se slabe volje zvalil v posteljo. Kako tudi ne bi bil. ko pa naslednji dan ni bila prosia so-bola, marveč šele sreda, pa delo, pa satne take slvari, ki človeka spravijo ob vse veselje.
Torej prišel sem na delo in — koi strela z jasnega je udarilo. Štrajkajo. Kdo? Kje? Zakaj? Vprašanja, ki za-htevajo natančne odgovore. Sindikat je na nogah, vidim nekaj tistih, ki te-kajo s seje na sestanek, pa sedaj čepijo
skupaj in se vsi razburjeni sprašujejo, kaj storiri. Pririnem se bltže, saj kol fabriški pisun sodim k takim zade-\am.
Kdo štrajka? zinem.
Si iele prišel? se zo-reii eden od ti-stih, ki se kar naprej valja po politič-nih šdah.
V hipu sem informiran o nustalem poloiaju. Voditni, člani kolegija, so se zaprli v sobo pri direklorju in raz-glasili prekiniiev dela. Zdrvim po stopnicah gor k pisarnam. Že dalj časa so na seslankih delavskega sveta, pa tudi družbenopoliličnili organiza-cij govorili, da nas slabo delo lahko kaj kmalu pripelje na boben, pa se za njihove besede ni nihče kaj prida zmenil.
To bo listo, si mislim, ko razbijam po direklorjevih vratih.
Spuslimo pisuna noter! zaslišim z one slrani.
Prerinem se noter, vrara se zopet zaklenejo. Name pa se vsuje cel plaz razlogov, ki so jih prignali do lega, da so se odločili za štrajk: kvalitete sko-raj ni več; komaj odnesešpete iz proi-zvodnje, so »proizvajaki« že zunaj in se grejejo na soncu; in kolikoje bolni-ške, pa plavih, nili za en dan napfej ne ''«, kolikojih boprišlodelat; vsi naši plani zvodenijd, pri mn pa vsi kažeju le na pravice, na dolinosti se pa poi-vižgajo; stroji tečejo brez nadzora; same rtapake; druibenopoliiične or-ganizacije pa čičkajo in nam ne dajo prave podpore; mojslri s prevečfami-lijarnim odnosom si ne upajo prili-sniti delavcev k sirojem in raje popi-vujo z njimi, kol bi se jim zamerili; to-nenio in iz izvoza dobivamo same re-ktamacije; in če malo bolj zategnemo,
nam grozijo: Kar poskusiste, saj bo kmalu reelekcija!
Spet zaropota po vratih. Poglej, kdo je tako nasilen? mi reče nabuvni. Odprem vrata in v sobo se zrinejo ne-kakšni predstavniki dmibenopolitič-nih organizucij. Obljubljajo vse mo-goče, med drugim tudi, da se bodo bolj držali strojev, pa delali tisto, kar je v našem skupnem interesu, pa da bodo poskusili popraviti kvaliieto. največje pijcmce spravili na zdravlje-nje, pa še celo vrsio drugih besed v tch tienutkih privre na dan, v glavnem takšnih, kakrinih smo že mnogo sii-šali na seslankih samoupravnih orga-nov in druibenopoUiičnih orgamza-cij.
Pa poskusimo še enkral!? zaključi direklor in vprašljivo pogleda svoje sodelavce.
Pisun jp