Zdravje sveta --- deset let napredka SvetOovni dan zdravja - 7. april 1958 LetOosp:cide SvetOovni dan zdravja na desetOoIOobletnioOotisrtega dne, kOoje dOobilavelj.av;Ooustava Svetovne zidmvstvene oI1gamzacije. Naj hOoto za vs'akogal' izmed nas pri1iika, ob 1k:,ateriskušajmo v srpominu 'Obnoviti vse, 1k:atrje bilo v teh desetih ll.etih sltOoirjenega za zboljšanje zdravsltv,eruih I1azmel' v pOosamezIJlih deželah ,šh.1OomPOosvetu. DOoživelisrnOovelik napl'edek znanosti na pod1'Očju raznih Zldl'avil in cepiv tel' Sl'edstev za zatilranje ml'česa, dOobilisrno tUlili uS!pešnejše metlOode·za zdravljenje in preprečevanje holemi. DOosežkJiteh nOorvihspOo.z:nanjpa so se hitl"o uveljavili š~rom po svetu tel' služili v prid SkUPllOostiáIn posamezniku, kjerkOoJi je bilOopo1irebnOo.Tudi iz- menjava znanstvenih informacij in prakti<čnih :izkušenj je v z,adnjih desetih letih dOosegla doslej neznano :Širin:o. Prav takOonismo dOosledše nikOollividel:i TbOolik,Ooznanstvenik,Oov in specialistov, ki hi POovprclaje balan. Le zamislima si, kaka bi nas prizadela, lče bi Tham'kal' na lepem kdO' sporlOčil, da sma zboleli za tuberikulo:zJa.Kasneje se balnik z ibaleznijo sprij-azni, se nanjo navadi - tQda ka še kat zdrav 'člQvekizve, da je dnficiran, je ta zanj hud psihi'čni šak. Twdi paskusi slamamórov nisa ,redki v tist,ih kritičnih dneh, ka je bil ni,č hudega sluteči pacient nenadama seznanjen s svojo boleznijo. Ali je tarej treba še pTepl1ičevanja, da mor,ama takiOusodne udarce sporočati b'Olniku z vso obzir- nastjo, s ťista obz~rnasrtjo,ki bi si jo v takih s.ituacijah želeli tudi sami. Boinik ha T,aje zaupal medicinski sestri, a kateri je prepriČlan, da biO zaupana znala obdrž,ati za sebe. Mnagi bolniki sa bili že Tazočarani, mučn'O lprizadeti, kiOsa izvedeli, da je sestra njihave reve in težave 'Obeš,alana veliki zvan. O tak'O zv,ani zdravni,š:ki tajnosti >tuniti ne govm-,ima,marveč mislimo 1naona zaupana, kar sama pa sehi niti ni tak'O,da se ne bi smeIo i;wedeti - vendar ibalnik r.aje vidi, da drugi tega ne veda. Magoče so ta majhne reči, ki zadevajo, denima, kako pasehno balnikovo navado ali kaj podabnega, pa mu je neljubo, da bi dTUgi 'Otem vede1i. Če se je balnik v svoji težavi gl'Obako razkril medicinski sestri, mata le-ta znati to njegiOva odtkiritosrčna zaupanje tudi ceniti. Veliko ba izgubila tista, ki ga bo zlarabila. Plaznal Isem bolnika, tktije pripavedov,al 10 n€lki medicins,ki ses:tri, da jo zaviOljiOtega takaceni, ker ji iz O'braza seva lI1azumevanjed'Ohalnikov. Razu- mevanje dO'njihQvih napak in napa!kic, navad in slabasti. RazUlffietije treba 'Onod1"ahnakmečka mamiea raza'r,anega abraza in od dela skrivenčenih prstav, ki je že trikrat nerO'dno pavprašala medicinsko sestro, kaka je z njena mladiO, ki leži V ,bolnici. Že tdkrat JO'je sest~a s prájazn'Obesedioa pamirila, četTtič pa ji je bilo le p,reveč in graba JO'je zavrnila. Saj imama res velika dela, nestrpni sma že - tada v ubogi mamici se je nekaj sesulO'... Veste, kaj je več 4 vredrno kot uradna diplama medicinske sestre?To:, lče bolníki govorijo a vas: to je pa na:ša sestra. " Mogoče taJ;:,a»naša seska« manj z:aslU'žikot druga, ni na takšnem položaju - toda je zdravstveni dela~ec,zdravstveni delavec v anem plemenitem smis1u besede, ki dela naš poklic taka lep pa tudi tako težaven. Zakaj postavljamo takšne zahteve na med;icinsko ses1uro?Sestra je prevažen faktor v zdmvstveni službi. V holnišni'čnih ustanovah je sestra oni delavec, ki daje oddellku ton, ki je nepogrešljiva zvez,amed zdravnikom in bolnikom, je ona ,oseba, ki mučno življenje v bolnici Ispreminja v znosno, bolj prijetno - ali pa manj prijetno, neznosno. Medkinsko sestrO' spoznaš pa obrazih njenih padentov, ko zju1Jrajstapi v bolniško soba. Če je medicinska sestna v holni:šnici tako pomemben Zidravstveni delavec, potem se !pa njena cena na Iterenu povzpne še znatno više. Na terenu je sestra oni delavec, ki ima nepasTeden in življenjski ,stik'z bolnikom. 'I:a sti,k, strokovni in zasebni, je pogosto odločilen za nadaljnja bolnikava usodo. Vse ono, kar smo. povedali za medicinsko sestro v bolnišn~čni ustanovi, velja za sest'ro na terenu dvakrat, Zilastiše zata, ker mOTavečkrat nastopati samostojno. Ker je Isestra zdravniku Idlragocen in nepogrešijiv sodelavec, naj bodo seveda tudi 'Odnosamed njima :korektni, pravilni. Spaštavanje dela, odgovar- nosti, stroJwvnasti ~elja za obe strani. Napeti, nestrpni odnosi med njima gredo vselej na mČUllonega, zavaljo katere:ga sta oba na svojih mestih, namreč na račun bolnika. Tega bi se mOTali vse,lej zavoo,atl. Prav isto pa ve:lja sevecla tudi navzdol. Tudi 'od[JJosimed sestro in bolni'čarjem morajo biti taki, da ne kva'1Ůjo ubranasti, ki mor,a p!I'evevati zdIlavstvena službo na terenu in v bolnišnicl. I:nter:personalni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti taki, da se prijetni fluid tega plodnega sO'žUjarazširja na bolnega, trpečega človeka. Po vsem tem nam bo ra:zumljilV'o,cla z.ahtev,amo,da iina medicinska sestra na terenu prav posebne eti'čne in moralne lastnosti. Da mona bHi strokovno dobro podkovana, se razume samo pO'sebl. Ne 1ZIaJdostujepa zgolj dabra st1'o- ka:vnost. Patrebne soše druge psih~čne kValitete. Nekaj smo jih že našteli: razumevanje, top1ina v odnosu da balnikov, sočustvO'V'anje.Biti mora tudi odlo'čna, kajti situacije, v kate1Ůh se bo znašJa pri s.vojem delu na terenu, bodo terjale večkra!t nagle odločitve. Biti mOTa avtoritativna, pa zopet ne preveč resolutna. PralV1šnjamelra jo ba tu 'Olbv,a,roOvalam nsikaterih nev,šečnostl. Sestra na terenu je v nekem smislu večkmt prvi in tudd.poslednji zdravs,tveni delavec. Za taka dela je potrebno tudi dokaj las:tnih pobud - serveda je tudi pri tem treba poznati svaja mero. Težavne so vse te na]ioge in premagovala jih bo sestra le z Oisebno,disciplino v svojem strokovnem udejstvorvanju in celo v privatnem ži~ljenju. Če ni do'V'oljnatančna sama pri sehi, ba težko vozila. Vedeti mora, kaj sme, kajše sme, kaj komaj še sme, 'česa že ne sme več - in kaj mor.a[ Od vsakega zdravstvenega delavca zahtevamo tudi ,čut za dolžnost. Sestra na terenu je večk,rattalw samos:tojen delavec, da ji tega euta ne sme manjkati, bolje je, oda ga ima preveč kot premaloo. Sestra mora tudi znati prevzemati odg1ovornost za s'V'oje s:toJ"Ítvein dejanja. Prevelika smelost j'Obo zapelj,a1av nepri1ike, pasivnost pa v neizpolnjervanje njenega poslanstva. Kafr precej tOTejzahte~ama od sesure na temnu. Kaže, da je to kar ekspo- nirano mesto v :lJdravstveni službi. Je! Zavoljo tega pa že same oka liščine narekujejo, da naj bo tudi njenn zaseibno življenje urejeno. Je pač tako, da ne mo'reš a ne'čem .prLpovedovati, prep.dčevati aU celo nekaj zahtevati, 'oe se sam po tem ne ravnaš. 5 Naša :zJdravstvenaslužba potrebuje maěan kader dabrih terenS'kih medi- cinskih ses,ter. Ve1iilmzahtevama ad njih, rnevem, če jim tolika dajema, vem pa, da jim bada veliko dajali pacienti, naši delmrni ljudje. Vira.čalijim boda svojo íhvaležnast, svoj tapel spomin, kar je iIl.ajv~šjeplatila za pravegazdravstvenega delavca. Seveda pa m'0lra biti res družberri delavec v naj-čiS'tejšem smisIu íbesede. o odnos Míra ka medieinske sestre ibolnice v Vald.oltri Delam v abalenja, torej v zavadu, kamar prihaja večin: )lga doba.' V takšnih zav'adih je odnas do bob ,ajti bolniš:níca pastane balnHwv drugi dam, od )očUitHv njem. Za '0IOOas a se pribIižama nje:rnu samemu, ampak vse tíl njegava razpoloženje, ta se praví tudi vse tisto llreditev balnišnice, bolni'ška soba in njena oprn in zdravljenje, hal!liiki, iki bivajo V isti s'~bi, :in pa ,aselbJe,Kl za 'UVla~Vfi.'" "'AL'~L. Zdi se mi, da bi bil!Op'I1iúdavah navih in pr,i adaptacij ah starih bolrriiškihzgradb nujna potrebna upo,š1tevati, da bi vsak bolnJ.ški oddeleik imel vsaj ena s!Obic'Oz e!naali dvema pasteljama, v katern bi ,lahk'a na:rnestili kakega huda balnega aIi bo1rnikas talk:šna hibo, ki je za živ,ljernjev družibi drugih balnikav neprijetna. Zg'Odise, da sprejmema balnika, ki panoči svaje sasede mati, ker pač smI1či.iSkuš.ajmase z,amisliti, da srna njegavi sasedje v sobi mi sami. Če smemara'čunati, da bamo živeH z njim stkupaj samo teden dni, hi verjetnaše lahka potrpeli. Če pa vema, da ba ta trajala več mesecev aIi cellOleto, nas stv,a,r srpravlja 'Orbživce. N~čmanj pa ni vse skupaj neprijetna tudi ,za samega pav2'Jračitelja teh nevšečnasti. Cela t'Ose je žezg'adil0 pri nas, cla 80' takega nesreč:neža drugi balruki v sabí panoči palili z ,"ada, da bi tat.koublažiE nadlogo. Čez dan pa S'O na prizadetega letele apazke in sožitje v sobi je bilo iz dneva v dan ,težje. Kako je ta V2'Jdušje vplivalo na razpoloženje borlnikorvv tisti s!Obi,si pač lah'ka mislimo. V takih primerih stvar ::zJadav'Oljiv'Ourediti je seveda zela težkn. Če bi pa i:rnelí na !I'azpolagamajhna s'Obica,bi bi:la vprašanje tak!Ojrešena. 'Tudi če ímama na odde1kukakeg,a hudo bomega ali celo umirajačega pacienta, dtrugi bolniki v tisti sobi patem nimajo mimih noci, kajšele dni, pa seveda pastaneja nervozni, potrti in nezadavoljni. Žal jim kaj pdda ne mQoremapamagati. Pri razp'0'rej,anju balnikav po sahah je vaŽ[1o,oda upaš'tevam'Ovs'e tist'O, k,ar lajša aH g,reni sobtje že med zJdravlimi,kaj ,šele med bolnimi. Če pa kljub ternu pride dO' nes!Oglasij,jih skušajma ugladiti, 'če bornikav že ne maremo boljzada~aljivo razparediti. V spedalnih halniš1nicah,.kjer je daba zdravljenja tdalga,sa še prav posebna važni dnevni prast'Ori z,a bolnike .oz.pr'Ostori, da bi balniki tad lahka na kultu- ren način sprejemali obiske. Nekatere naše balnike bolj redko obiščejo svojei, za'to'si takrat :šetolitka baljželijo, da bi se z njimi lahko nemateno pogavorili. 6 Naša Zidravstvena sl oin:skihsester. VeMik'ozal da jim bodo velilw daja hvaležnost, svoj topel sp delavea. Seveda pa mc ibesede. Lohrih terens'k,ih medi- toliko dajemo, 'lem pa, V,mčali jim bQdo svojo pra v~gaZidravstvenega v naj<čistejšem smisIu o odnosih do bolnika Z vidika medicinske sestre Mira Klemenc, glavna sestra hQlnice v Valdoltri Delam v bolnišnici za kastna in sklepna oholenj,a, tO'rej v zavodu, k,amor prihaja večina ibo,lnik,ovz,a 'leč ali manj do~go d'obo.V ta'kšnih zavadili je odnos do b'Olnika ,še prav posebno važen, kajti bolnišnica postane bolni:kov drugi dom, od nas pa je OIdvisno,kak,o se bo počutil v njem. Za odn,os do iboln:ika ni važno le, kako se priibližamo njemu samemu, ampak vse tisto, kar neposredno v:pliva na njegovo razpoloženje, ta se pravi tudi vse tis to, kar ustv;a,rja njegovo okolje: ureditev bolnišruce, bQlni'ška soba in njena oprema, razni pripomoóki za nego in zdravljenje, bolniki, ki bivajo v isti s'qbi,in pa oseibje, ki za bolOClliikasikrjl:>i.Zdi se mi, da bi bilo. pri zidavah novih in pni adaptacijah starih bQln:iJškihzgradb nujno. pobrebno. upoštevati, da hi vsak bolniški oddeleik imel vsaj eno sobico zeno. ali dvema posteljama, v katem bi lahko namesti1i kakega hudo bolnega ali bQmika s taikšno hiba, ki je 'za živ,ljenje v družibi drugih bolni'kov neprijetna. Zgodi se, da sprejmemo holnika, ki ponOlčisvoje sOlsedemoti, ker p,ač smrči. iSkušajmo.se z,amisHti,da smo njegovi sosedje v sobi mi sami. Če smemoračunati, da homo živeli z njim skupaj samo teden dni, bi verjetnoše l,ahko potrpeli. Če pa vemo, da bo to trajalo 'leč mesecev alice~o leto, nas stv,ar spravlja olb :živce. Ni:čmanj pa ni vse skupaj neprijetno tudi za samega povZirQ<čiteljateh nevšečnosti. Celo to se je že zgo.dilo.pri nas, da SQtakega nesrečnež,a drug,i bQlruki v soibipo.noči polili z VJodo,da bi tako ublažtli nadlogo. Čez dan pa 8'0 na prizadetega letele opazke in sožitje v sobi je bilo iz dneva v dm ,težje. Kako. je to VZidušje vplivalo na razpoloženje ho!lnilmv v tisti sobi, si pač lahko misllmo. V takih primerih stvar zadov'Oljivo urediti je seveda zelo težko. Če bi pa imeli na razpolago majhno s'Obico,bi bilo vprašanje takojrešeno. 'Tudi če imamo na oddelku kakega hudo holnega a,licelo umirajočega pacienita, dirugi bolniki v tisti sobi potem nimajo m1rnih noci, kajšele dni, pa seveda pos:tanejo nervozni, Ipotrti in nezadovoljni. Žal jim kaj pdda ne mnremo pomagati. Pti razporej,anju holnikov po sobah je 'Važno, da upOlštevamo vSle tisto, '~aTlajša ali g,rem sož1tježe med ~drav,imi, kajšele med holnimi. Če pa kljub temu pride do nesoglasij, jih skušajmo ugladiti, če bolnikov že ne moremo bolj zado'vo.ljivoTazporediti. V spec1alnih holniš1nÍCah,kjer je doba zdravIjenja ,dolga, so ,šeprav posebno važni dnevni prostori za bolnike oz. prostQri, da bi bolniki tod lahlw na kultu- fen na-čin sprejemali obiske. Nekatere naše bolnike boIj redko obiščejo svojci, za'to'si takrat :še toliko boljžel,ijo, da bi se z njimi lahko nemoteno p'Ogovorili. 6 Če pa morajo obisk opraviti na hodniku, vprwo drugih, včasih radovednih bolnilmv, vpriJčo osehja, ki hodi sem in rtja, odpira in zapira razna vrata, nosi mimo nj,ih prazne in 1Jolne posteljne posode itd. d.:td.,potem si lahko mislimo, rebnabo namreč, da se ba prav vsak ,član naš,e družbe odzval pa'zivu in dakazal sv'aj pazitivni odnas da holnika ozirama do bivlšega bolnik,a, ta'ko da se potrebe po dabrem adnasu ne ho zavedel šele te-daj, ko bo mnrda sam leža,l na Ibolniški postelji. Dokler v bolnišnJ.cah rumamo socialnih delav.cev, pa je dalžnast nas vseh, ki za lba1nikesikrbimo, v ,tej .ali ani funkciji, da se važnasti tbalnikovih sadalnih problemov .zavedamo, da jih 'O'P'ažamoin nanje opozarjamo te,r jih po najhaljših močeh pamagamo reševati. Pasebno pa naj bi ta bila dalžnast medicinskih sester. (Iz Vestnika Sveta za zd'l'avstvoLRS fu1 Sveta za sodalno varstva, LRS štev. 11/12 - 1957.) 9 Medieinska sestra in soeialni delavee v zdravstvenem domu Rr:oblemi, ki s.o v zve:i'Jiz westransko za,Š1čwo'človekovega zď:ravja in v bistvu že presegajo azko medicinski 'oK-vir,v pr,aik:sip.a polagoma prehajajo tudi na šir:še podro'čje, t01rej p'l'Oblemi, ki niso več z,golj strogoZJdrav,stvenega znaJčaja, so rodili pokebo, da se za njih reš1ev,anjezla:sti v temeljnih zdrav- stvenih ustanmrah vsaj postopoma osnujejo socialno medicinski oddelki, ki bi imeli 'za sV'ojo dejavnost tudi poseihne metode dela, v socialnih delavcih pa pos:ehej usposobljen nov s,trokovni kader. V101gain mesto socialnega deLavca v zdravstvenem domu danes seveda še niSlta opredeljena. Zato sem se namenila" da na podLagi prakse skuš:am vs.aj v g:vobih poltezah nakazati in osvetliti odnose socialnega delavca do tistega kad:ra, ki se je doslej še največ posvečalZJdravstveni in obenem tudi socialni proiblematiki terena. KO!l1!čnogre tu za dvoje mejnih področij, katedh dejavnost in naloge moramo dobro poznati, 'če ju hočemo ustrezno ,r:azmejiti in pravilno presojati. V ta namen naj na kr,a:Umoortam najplrej naloge zdravSltvene službe. Naloge zdravstvene službe nru:žJbeni odnosi, 'znanos,t, gospoda'rs,tvo, kultura, vse to je v nenehnem razvoju in zelo močno vipliva na Ir,azvojzdravstva. Spr:ilčotega s.o se ob na- pred'ku medicine in sedanjem zdr,avstvenem stanju prebiv:alstlVa, 'Obnovi vse- báni pojma »zdr:avje« in pa zavesti, da je Zidravje p'ravica sleher:nega človeka, naLoge Zidr:avstveneslužbe močno spremenHe. V iprimeri z nek.danjimi nazori, kJoje 'bila naloga Zidravstvene sluŽJbepredvsem v tem, da je l'e\Ševalaživljenja, zdravila p'osameznike, higienično urejal,a bomikovo okoli:co in se borila proti nalezljivim boleznim, je sodobno rpojmolVanjezidravstva mnčno napredovalo. Čepra'Vje ta dejavnoslt tudi danes pomemben ,člen v verigi .zdravstvene službe, venda,r so današnja prizadevanjausmerje.na v utrjevémjezdravja, v odprav- ljanje vZI!'Oilm'V,ki ga slahe. Sodobno pojmovanje :zJdmvsitvanamrečnalaga zdravstvenim službam, naj zajamejo človeka lšezdTavega, naj mu utrjujejo Zidr:avje,odprav,ljajo vzroke bolemi, ga pravnčasno zajamejo, ko zbotl, in ,g.ašele po medicinski in delovni rehabil.i'tlacijivrnejo družbi. nanes je os:rednja naloga ZldmvS'tv:a,da z uvajanjem higienskih navad in ukrepov kar se da aktivi!l'ovpllva na utI1ditev ,člolVekovega zdr:avja. 'Ealw se premišljeno približuje sVíojemu namenu: ZJIDa'lljšatismrtnost in oibolevnost t:er podaljšati življenjl'?ko dobo človeka -zbolj:š:ati zdravstveno stanje nasploh. Kako obsežna je ta naloga, nam najbolj pre[Jiričljivo pove sodohna op'redel~tev pojma »~dTavje«,ki se glasi: »Zdravje je popolna fizična, psihična in socialna hlaginja, ne pa 1e odlSoItnost:bolezni!« Nadaljnja rdo'gnanja sodobne medicine pouda,rjajo, da je Novek te1esno - dUiševnacelota, ker je dušeIVnoobmočje 1e funkcij,a njegovega telesa. Ohoje pa je med sebnj tako povezano, da slabo telesno počutje kvarno vpliva na njegovo duševnost in obraltno. Prav tako je lčlovelknedeljiva enota svojega okolja, ki je v vzmčni zvezi z njegov.im :Eizičnimin psilhičnim počutjem. Za.to ,pripisuje zdravstvena 10 služba v prizadevanju ~zadosego svojega cilja vse večjo važnost sanaciji okolja. S ,človekovim okoljem pa ne misl'imo le mrtve p!rLrode: stanovanje, šolo, to- varno, - ,temveč nepoSlredno,sočl,oveka, družbeno skuprnost, predvsem družino in delovni kolektiv (interpersonalni odnosi). Za'to naj sodobna zdravstvena služba upošteva 'telesnOoin duševno zc1ravje 'člorveka, 'PToUičujenaj pozitivne, predvsem pa kvarne vplive njegovega okOoljain skuš,a te kvarne vplive odpra- viti ali vsajomejiti. Zato se ob takem pnjmovanju medicine začenja dejavnost vsakega zdravstvenega del:avca s proučervanjem vplivov soc.ialnih in ekonomskih faktorjev na iČ1Oovekovozdravje, z op,azov,anjem bolnika v njegovem okolju, z iskanjem vz,rokov, k.i 180 g.a pI1ipravili oh zdravje, in iskanjem metod za borbo proti vzrokom, ki ISOprivedlli do obolenja. To pa je tudi področje dejavnosti sodalne medicine ..Metode, ki sn se poka:zale za llispešne v borhi proti vzrolmm socialnega [zVOora,uvaja sodalna medicina v pXélJktičnodelOoteh zdravstvenih . ustanov. Terapija socialne medicine ni medicinska, marveč socialna dejavnost, ki pa upoštev,a medicinska priporOočila. SOocialnamedicina, sestavni del in čedalje pomembnejš'a stl'oka zdravstvene službe, pl10Uičujev;p1ivesocialnih, ekonomskih in geneti,čnihfaklto,rjev na zdravje človeka. Na temelju sVDjih dognanj in izkušenj poostruje ukrepe za zdrav- stveno va.mtvo dru:hbe pruti onim f,aktorjem, ki zavirajo ohranitev in izbOolj.šanje člOovekovihtelesnih in duš'evnih srposobnosti. Posebno pozOornOostposveča tistim skupinam prebiva.1stva, ki soozlasti občutljive za vplive okOolja,ikOotna primer: žene pred porodom, OIbpomdu in po njem, dalje 'nIOovorojenčki,dojenčki in mali otroci,šolska. mladina, delavsltvo in staI1čki. Za razumevanje, kako z;drarvstvena.služba llveljavlda sodohna načela medi- cine v pr,aksi, naj navedemo nekatere bistvene znaoČilnosti. Predvsem ne moremo več delití medicine niti zdravSltvene službe sitrOogo v kurativo in preventivo, kako,r tudi 'Č1orvekane moremo več obravnavati lOočenood njegorve!ga'okolja. Po tem nazir,anju sta p1reventiJVnain socialnomedi- cinska dejavIllo,st inJtegralni del vsakdanje medicinske prakse. Zdravstveni delavec, n. pro zdravnik, ki je v prelteklosti :zdravil bolezenske sianptome ali oboleli organ, mora hk,rati skrbeti za preven:tivne ukrepe in ohravnavati človeka k10ltpsinos'omatičnOoenoto v njegovem oIDOolju. Druga zna!čilnost sodoihne ~dr.avstvene s,lužbe je nujnost, ,da ,č1ovekovo zdravje 6bravnavajo zdravstveni ID drug!i stl'okovnjaki v skupinskem delu. Napredek medicine, 'tehnike in družbenih ved, posehej :še poo,razlčlenitvi medi- cine v specialiS'tične stroke, je tO'likšen, da vseh dognanj teh strok ne more več obvladati p'os,a:meznizdravstveni s,tr'Okovndak, temveč je portreibna cela vnsta sodelavcev različnJh :zderavstvenihprofilov, v'se 'Odsanita,rnih inženi,rjev pa do socialnega delavca, psihologa :in večkrat tudi pedagoga. Socialna medicina še pose!bej poudarja va'žnost skupinskega dela v bOll'biza ohraniltev zdravja, ker je mnenja, cla je marsikateri p'l'oblem, 'čep'rav teoreti,čno rešen, ostal v praksi neobdelan, ke'r ga nÍlSmoIreševali z vseh potrebnih v,ic1ikov. Nadaljnja zna!ČÍlnos:t~dravstvene služhe je turu prizadev.anje, da bi se čimbO'lj približala prehiv,alstvu. Tega pogoja ne opraviÍčuje le dejstvo, da je hiotrapomoč iÍzredno pomembna ne samOo~a Irešitev ž,ivljenja in hit1;rejšovrnitev izgubljenega zdravja, temveč da je mogoče samo iz neposredne hližine stalno vzgajati .in skrbeti za zdravo življenje naših varovancev. Za realizacijo na:čel sodobnega 2ldravstva ba portrebna še ttrda borba. Ne samo med prebivalstvom, ma.rveč pogosto tudi v vrstah zdravstvenih strokov- njakov, .clajih bordousvojiU in v ,dnevni praksi izvajali s pirep~i,čanjem.Mislim, 11 da je v tem pogledu vlaga sacialnega delavca v zdraw:,tvu veIikega pomena. Dejs'tvo je, da nal,agajo ta na,čeIa že sama po sebi Zidravstveni službi rtežavne naloge, zlasti spri!čo pomanjka'nj.a kadrov in materiaInih možnoslti. Problemi Zidraw:tva SO'namreč talilm težji, kO'likor haIj zaostala je 'Okalje. Kultuma z,aostalost pa p'Og'ostosplremIja e~onomska nerazvitmst, ki vpIiva tum na razvoj zdravstvene slu~be. Vendar pa odločujO'či fak!t'Or ni 'VseIej in ipovsO'dmočna mél!te.riaIna baza, maJrveč .č1O'vek'OvO'dnos da problema. Prav praik:sa kratkega abdobja razvoja komun in družbenega upravljanja je dokruzala, da sa za druž- beno upravIjanje v zJdravstvu pO'dane večje možnosti, ker .s0'rte naIoge Ijudem najholj oprijemljive, najbO'lj nepasredne. Zato ni zgO'lj nakIjučje, da je druž- benemu upravIjanju uspelO' pritegniti množic'O Ijudi med zavestne borce za načela sodobnega Zidr:aVlstva. NajvečjO' apO'I'a za :izvaj.anje naIog sodobne zdravstvene službe pa vsekakalr pomeni ustrezna za~onodaja. Trije zakoni, spreje1,i kanec Ieta 1956 (Ul'. list LRS Šit. 21/56), S'OveHkO':pomagaJi nakaz,anim ciIjem, in sicer: Zakon 'Ozd'rav- stvenih domavih in zdra;vstveniih postajah, Zakon o holnicah in Zaikon a stro- kavnem nadzlolrstvu. Da so rti trije zaik:onihili sprejet,i istočasno, ni slučaj, ampak se je to zgodi1a iz več razlogov. PI'edvsem zato, ker je 'sno;v, ki jO'obravna;vajO' ti zakoni, podla,ga Ziaorganizacij0', metodO' in vsebino deIa zdiravstvenih za- vodov in SO'torej temeIj za ves nadaIjnji razvoj zdr,avstvene službe na terenu. Vsi imajo isti ciIj: doseči naip.n~dekZidravs!tveneslužbe v smislu sodohnih na'čel in zago,to'V1tisrtrokovno kvaIrteto" ki mnra biti v skladu s sodobnimi Zidrav- stvemmi metadami in slredstvi. Zlasti v;Ldffilje poudarek na preventivi, ki je na 'tej osrnavi postala obvezna tudi za iztraútO' kU!rativne zav'Ode. Brez dvoma je za 'razvaj sodobnega 'Zidravstva najzan:imivej:ši zakan 'Ozdmvstvenih domavih inzdmvstvenih postajah, ki opredeljuje te ustanove kot temeljne zavode splošne Zldravstvene službe. Plredvsem s,ta tu združeni ptre'Ventivna in kurativna dejavnost, po svojem O'bmočju pa sa ti .zavodi Ijudem najbližji, ker deIujejo v mejah občine in izvajaj'O Zidravstvena palitikO' in potrebne ukrepe občinskega Ijudskega O'dbara. Ker jemoj namen, da opredelim mesto 'Sodalnega delavca v zdravstvenem domu, hom glavne 'zna'čilr1!os'tite insti1ucij e opis1aIa posebej. :Areden :pircidem na ,organi'z,acijo 'zdravstvenelga doma s saciaIno medi- cinskim oddelkom, misl'im 'P'redstaviti dve vrs'ti ,kadl'av, ki jima je pri deIu na tem odd elku nujno potrebna 'čim tesnej,še sodeIovanje. '110sta pa;tranažna me- dicinska sestra in sociaIni delavec. Zaradi bolj.š:ega razumevanja naj se na kiratk'Od01aknem njunega s,1;.rokovneg,ašolanj a.* Strokovno usposabljanje medicinskih sester Tu maramo predvsem upoštev,a'ti, da imata 'Oba pI'ofila, tako memciuske sestre kot socialni deIavci, za ses:tavni del svoje dejavnosti del'O z Ijudmi, in sicer s tisiimi, ki S'O~(1r.avstve.na a1i 'socialno plrizadeti. Vs,ak s svojega stališča obravnav:ata Čllorvek,a.'Oba sta mu v pomO'č, vsak po svoji strokovni usposob- * V nasleclnjih iz:vajanj,ih bo avtorica 'Ob pl'iikaZiUstrOlkovnega usposabljanja medic:inskih sesteT in socialnih delaivcev naruzala obenem nekaj svojih osebnih pogledov in misIi. Zato va;bim'Omedicin:ske sestre, cla tudi one povedo svoje mnenje glede šolanja teh dveh ;Pl'ofilovin hlkrati z usrtrezni,mipredlog,i spol'oče, kaj se jim zdi pri teh strokovnih šolah pomanjk1jivega, bodisi da so to zasledHe pri svojem vsa,ffidanjemdelu aU OIbkaki drugi priliki. - Op..ur. 12 ljenasti. Obe v,rsti kadmv imata mnogo. skupnega, zlaslti v zdravstvu, ker nepooredrna in pOIsredna nudita pamoč ,človeku. Zato. sem mnenj.a, da bi se morala ta dva paklica že med šolanjem nekje sreč,ati, vsaj ob predmetih, ki naj oba uspasabijo, da bo'sta :razume:la ,člaveka. Vsaka lšola ,ima svaje specifi,čnasti in vzg:aja kaidre za daločena delovna področj.a.Šol.a za medicinske sesltre vzgaja kader medicins~ih sester za patTebe preventivne in kuratlv:ne medicine. Del,avna padil'očje ozirama dejavnos1t medi- dnskih sester vzaprti, poladpI1ti in adprti us'tanavi pa se razlikuje od tiste dejavnastd, kli jo o.pmvlja pa1Jl'ana:žnamedicimska sestra. Dela med:icinske sesŤ-re v zaprtiustanavi je obič.ajno stvar rutine, medtem ko se de1amedicinske sesitre v patranažni slu:žibirazlikuje pa tem, da dela na temnu ob najtežjih piroblemih, da v'.ključuje ljudi v ,aktivna dejavnast in jim pamaga :iJzsituacij, iz katerih .sami ne vidijo izhada. Največkrat mora odloča'ti in ukrepati sama. Ta pa nare- kuje patrebo pa zrelasti in Irazgledanasti. Ce je ta:ko, se nujno vpraš'ama, kako se medicinske sesltre med ,š,al,anjemodl,a'čijo za bodaoo 'za:pasHtev in .kako je usmerjen njihov študij. . Svabodna o.dločitev jim zaradi sedanjega načina štipendiranja danes ni. IDngoča, kalr je vsekakar z~reše'llJo.V tem je ,tudi anamaJ:ija, ki ·l.ahkousadno vpliva na nj'ih v!Življanje v paklic pa Qudina ,kvali:teto dela. Za kvalitetna delo je potrebna harmanijačlovek,avih spasabnasti in na~jenj. Mislim, da bi tzhod iz si,tuacije bil 'tale: gojenke naj hi se štipendirale iz pasebnega sklada, ki naj bi ga ustv,arile občine ozirama zdravstveni zav,adi. Hkrati pa bi marali zagotD- 'viti onim, ki dajejo štipendije, štipellidijam ustreznD števila kadra. Razen tega naj se dataknem vpraš.anja, ali šola s sedanjim pragramam mare usposaiblja'tlisesrtlreza palivalEmJtnaslužbo. Pripomnila bi, da se mi prog,mm za triletnošolanje, pa'č tislti, katere:ga poznam,zdi pamanj.k1jiv. POigrešamonamreč v njem sac1a.lnomedicina lmt paseben predmet in pa metade patronaž:nega dela, ki 800 poleg bolniške nege 'asnavna področje se:s1Jrske:gapaklica. V t'I1ditvi,da je vel:ik del te tematiikezajet že s higie:no, je delama resnica, ker ima dana:šnja higiena !Žedakaj socialnamedicinsko obeležje. Vendar Sinpa mnagi s1Jl'akaov:njaki in ce'la medicinske sestre Siamemnenj.a, da Je študijski ptI1a@I1amvsaj z vidika sociolog:ije, m€ltodike in didaktike pamanj:k1jiv. Še večja pamanjkljivost je. nadalje v tem, ker ni ustrezna organizira:nih učn'lh baz, k,i bi gojehkam pasredovaIe socialnamedicinske metode dela in jih naučile,da hi se znale vključiti v ekipo socialnnmedJcinskih delavcev. Pa tudi praktični de:l šolanja, torej pI1o,gra:rnohvezne medšolske prakse kaj .skopo odme'rja 'čas za delo v 'Social.nazdravstvenih ustanavah. Zato je tem večjega ,pame:nauspasabljanje patI1anažnih medicinskih sester v padiplomsk,ih tečajih. Plmg-rami teh tečajev za medicinske sestre, zapaslene v sodalnamedicinskem padročju, 'skuš1ajonamreč v precej:ŠIIljimed nadakna- diti, kar je pamanj'kljIvega v učnem naČI1tunjihovega rednega šolanja. Naj tu za konk,retni primer navedem ena'letni diplamski te,čaj, ki ga je pred leti organiziral oddelek za zaš>Čitomatelre in otraka ;pri Centralnem higienskem zavodu v Lju!blj.ani predvsem. za ses'tre, zapaslene v2Jdravstvenem varstvu matere in otraka. Ta veja sodalnamedicinslke dejavnosti poudarja v svajem kanceptu zlasti ps:ihosamatično obravnavanje žene ozirama matere in art,rakater rz.avestnasani,ranje njunega okolja. Tako se je vsebina tečaja razlširila na vsa lpodI1očjamedicilt1Skedejavnas:ti ter slednjič tudi na obravnavo splošno druž- benih in gOIS[)odarskihpodmčij. Pale:g vsega tega pa je v rpil'Ogramutečaja tudi 'še študij individualno daločenih pmhlerrnov na terenu. 13 Razširjeni program tega tečaja 'pa temeIji na tehle osnovnih spaznanjih: 1. Da je resn1č:na zašlči1:aaZJiroma Va,rlIl!QlSltza zdr;av ,razv'Oj atroka le v urejeni drU:Ž:ini.Ta clTužina pa je lanko :zela pestra bodisi po strukturi (stari starší, sOl'Odniki) ,ali pa prohlemih, ki se javljajo v njej. ZatO' je za uveljav- ljanje resn1čue zašrčiJte'Otroka v tem akalju potl'ebna trr1Jdirše :ra'zgledanost V mnogm drugih panogah, za katere se na prvipogled ZJdi,cla niso v rPrav nobeni zvezi z orb:mšikimzdrr,avstV'omali cla 'ISO'vsaj zela daleč od njega. ' 2. Dejstvo je, cla je 'čl'Orvekunasploh zelo nep,rijeÍ'!lJo'Odkrivalti intimne stram življenja. Razumljivo je rtorrej,,če odrklanja, da lbi v njegove pl'obleme posegalo več ljudi. Za,ta mar,a ,oseba - v tem prime'ru p:atranažna' sestra - ki prih:aja k njemu in V'zp'Os1tavizaupanje, imetitakšna iZíobrazbo, da ba znala sama obravna,vati vse p'vobleme celo1tnegaokalja. V medicinskih klrogih prrevl,a- dujeta dve mnenji, ki si oska nasprl'O'tujeta.DeI zdravs,tveruh delavcev (vodilnih ZldravniklQvspecialis:tov) zagovarja monavalentnost (patI'ona!Ž,aza vsak problem p:osehej), drugi deI (sk:Oif;ajvse medicinske sestre in Qgromno zdravni:kov splošne prakse) pazagavarja kot edino uspešna polivalentno patrornažna službo. Glede na ,obrazl'Oženadejs,tva, glede na !kadrrovskemožnos:ti in z elmrnomskega vidika pa je res utemeljena edinole Ita, namreč polivalentna patI'onažna služba. Strokovno usposabljanje socialnih delavcev Šola z,a socialne delavce imamap'ri na", ,šele od Iert:a 1955 dalje in 18'0 lmmaj preď klra'tkim prišli iz nje p,rviabsolvernti. Zato je za nelm zanesljivo nepristrans!ko p!msojo še prezgodaj. Dota!knila bi se le nekaterih strani, ki se ti,čejo soda1nega delavca v ZJdravstveni služihi. Šola za sociaJne delavce ima dvoletni program, ki je rrazdeljen na tri semestre po 16 tednorv. Piredmeti z z;dravstveno vsebino absolventa ,š'Oleprav gotovo orientirajo za delo v zlcttavstveni službi. Vendar mu posebni sistem dela za vzpostavitev 'Č1Oivekovelgazdravja nalaga vse večje zahteve, ka'terrim sama z Inalčelnimpoznav,anjem razHčnih medicinSikih podračij ne more biti kos. Ker je merdicins:kasestra zrd'ravstveno šilfišer,az,gledana, socialni de,lavec pa je holj orientiJran v metodah slOcialnega dela, se sama od sebe poraja misel na njiju vz,ajemno dopolnjevanje in potrelbo srtrokovnega sodelovanja. Zdi se mi p,a primemo, da bi 'se diplomirane medicinske sestre vsaj za rnekatera mesta, vsekakor pa za vodstvO'patronažne službe z dopolnilnimštudijem in po izbra- nem programu na Šoli za sooia:lne delavce še posebej usposabljale tudi za socialrne delavce vzdravstveni slU:Žbi. Slušiatelji 'šole za socialne delavce se z obvezno prakso med š,tudijem in po kOlnč>anemtlfetjem semestru i~p'opolnjujejo :po raznihzavodiJh im usltanovah. SOClialnidelavec, ki se odloči Zia zdravstvenn službo, dela v eni izmed zdravsltvenih ustanorv. Tež.ave sn l'e v tem, ker rp'Osiameznizavodi ozi:mma usta- nOrVeroso orgarnizkane učne baze, rkjelrhi sodalni dellavec imel večje možnosti za izpopolnjevanje. Na kvallieto dela pa vsaj p'osn~dno vpliva način štipendirranja tudi pri socialnem delavcu. Šrola za sncia'lne delavce usposablja kader za polivalentno. sacialno sLužbo, ki je Ta'zdeljena na posamezna področja ,sodalne dejavnosti. Dogaja se, da s'e :študerntlahko šele med šlQllanjemodlačiz;a nelm dolačeno pod- rQičje,ko ve in outi, kje bi lahko največ Imristil in za :kaj :hna največ veselja. Pri sedanjem sistemu .štipendimnj,a pa taka rodločitev medšolanjem ni mogo,ča. KOinčno bi glede šole za SOIcialnedelavce ,še pO'udarila: Že v kratkem {libdobju sv'ojega obstoja je ,absolvent'om dala več kJOltle temeljno izobrazbo. RaZlen'tega pa je vzbudila in raz,gi,bala tudi z,a'I1Ímanjeza poklic sam ,ter s tem obenem p.ripomogla, da ho dejavnost bo'C1očihsodalniih delavcev deležna večjega razumevanja. Kljub temu da se ho lšola morala prej ali slej izpopolniti, pa že sed aj pol>reduje sol1dno in v prakUČllem življenju [l'Oltrebno znanje, ki bo slehernemuabsolventu le lše izpOIdbudaza nadaljnje usposabljanje. O pO'dI1o<čj.ihdejavnos'ti S'ooialnega delavca pa več v nadaljevanju. (.Dalje prihodnj~č) >elj Iske dobe ,ve drže lavznoter, ki ju opažamo pri rehodnega značaja in zatorej Loienoo otroških 'stopal smOl ,oju otroikove drže opazili, anjem ravnotežja izginja in Orto Nepravilna obr otmku,ko iPričenja ne po'1:Jrebujeta 'Zdl opO'zo,rili holj zatl kalw ta pojav plOL: lwnč!1JO[l,opo1inoma Od prvih :kJolrakovdO'samosrtojme in fomnimne hoje pa je še dolga pot, za kateropotrebuje otI1ok nekaj let, neda bi pritem potrebov,al naše aktivne pomO'či,pač pa boonega na:dzolrstva. Raz:voj drže in ihoje se odvija mstinktivno in se izPOipo1:njujedo stopmje, kOlpostaneta <Č1'osabljanje. v nadaljevanju. (Dalje prihodnjič) prve življenjske dobe Prof. dil'. B ogd an B ,rec e lj 4. Anomalija v razvoju otrokove drže Nepravilna obremenitev in zvra,čanje stopa,Lanavznate'r, ki jn 'Op:ažamapri otroku, ka (pričenja samostojno stati in hoditi, sta prehodne,ga značaja in zatorej ne poúrebujeta zdravljenja. Na ta za,časno insufioienco ob:101škihstopal srno opozorili bolj zata, da bi ob nadaljnjem razvoju otrokove drže 'Opazili, kalw ta pajav plQIla,gomain vzpmedno s p,ridobivanjem ravnotežja izginja in ]wnčno !POp,o:Ln!om:aizgine. Od ,prvih ~korakov do samos,tojne in fomnir,ane hoje pa je še dalga pot, za katero potrebuje otI1ok nekaj let, ne cla hi pcitem potreborv,al naše aktivne pomoči, pač pa ibUJdneganadzo['stva. Razvoj drže in hoje se odvija instinktivno in se izpopoln.juje do stopnje, ka p'ostaneta ,človekova dJrža fu1 haja rezultat cele verige kOOlI1dinitranihin podzavestno reguHranih re,f,leksov. Otrok se pri haji Slpočetka z;iblje, razdalje, ki jih prrehodi, SIOkmtke in tem, 'sledi počitek. Tako se otr:ok p:odzaves,tno izogiblje prekomerni abremenitvi stopal, ki S'O a~atomsklO dog,rajena, funkdonalno pa še ne dovolj k['epka. Pogostni počitki so otl'Oku v tej doboipOlÍJrebnizoa'to,da ne bi prreutrujene rnišice sltop:alapopustile in prepustile težo tel esa vezem, (li,gamentom), ki bi se [,aJzpotegni1e,kar bi kva,rno vpliv:alo na funkcijo sklepov in pa naarhi..tektonsko gradnj'O stopalnega skeleta. Oh konou drugega leta starosti običaj:nn otrokova hoj,a lše ni povsem trd'na in pogostni poadciso na ,dnevnem Iredu. OtrtOkom,ki v ltej doboiše vedno hodijo v razkolraku in 'Ohremenjujej'O nottranjo poJovico stnpala, se 'zv'ra,čajo gleŽllji navznatelr, neredko p.a jim tudi kolena silijo na X (glej sl. št. 1.). Nelpravi1nemu po10'žaju sltopala sledita torej tudi skočni in kolenski sklep, ka,r oboje skupaj pomeni sta:Hčno motnjó, nas'talo zaradi pomanjkljive 'razvitosti in nezadostne čv,rS'tostik'ostnega :tkiva in mehkih delov v tej fazi otrokovega raz:\"oja. Rast skeleta v dolž.ino je v tej doibi ,često hitrejš:a in prehiJteva m:iJšiočj'ein vezi, ka- terih jakost ne mlJraš,čavZlp,o'redno.Opis:ane s'tatične matnje, ki se v njih kaže nesora:zmerje med a::astjoin j'akostjo posameznih tkiv, seveda ruso stl'Ogovezane na dobo drugega leta starosti, marveč ne pe-noda hitrej.še rasti, ki variira po spolu in staros1Ji. Iz izkušnje vemo, da pravkar 'opisane statične moinje niso obvezen, pač pa dokaj pogosten. poj,av. Cim ,pravilnej'ša je nega ortrokova v pirvern letu starosti, 15 SI. št. 1. - Dvoleten otrok s tipično držo zaradi statičnih motenj na desni spodnji ekstremiteti: stopalo v pronaciji, skočni in kolenski sklep v naznačeni X (valgUS) poziciji SI. št. 2. - Dvoleten otrok s statičnimi motnjami na spodnjih ekstremitetah v smislu genu varum in crus varum, sto- palo samo pakaže dobro izražen vzdolžni stopalni lok Clm pozneje je otrok shodil, tem manj bo S1taitični:hma1enj in tem bolj har- moničen bo njegov nadaljnji mzvoj. Vsa!kdopa ve, da c1obivajo'Otraci v tej dobi poleg X nog tudi O noge, kar nikalmr ni vselej rahitLčna deformacija, kot se jeto domnevalo S1V'oj'čas:.Naznačena vanlS pozicija skočnega in kolenskega sklepa ter krače, kot 'jo vidimo pri 'Otroku na slikišt. 2, spada prav tako med s:tatič,ne mo'tnje in nima ,rahi:Hčne etiologije. N'O'tranja ;polovica .S1topalapri otraku ni več prekome:rno obremenjena :unstorpalni lok je primerno izražen. Krivina, ki jo kaže celotna ekstremiteta, ,pa je posledka prej omenjenega nesorazmerja v razpodelitvi sil in odpornosti tkiv in je razl:ukamed pTvimi in drugimri primeri pra'vzapr,av le v njihovi lok,al:izaciji. 16 Čes'to nazivajo pravkar 'Opis:anostati,čno matnjo kot navidezme o noge (orura ali genua vara). Normalna rtibija namreč ni popolloma ,ravna, marveč pokazuje na renltgenogramu l,aau1JO'krhrino notranjega roha. S tem, da spodnjo ekstrerniteto ,IiO,tkamav l{Jolkunavznater, s ,čim.elrodrnal{,nemo peto in pri- maknemo iprste, navtdezno krivino ekstremitete še po~ečamo. O otrocih, kl hodijo z navznater 'roltÍ'ranimi stopali, p,ravimo, da hodijo po kurje. Ker sta pri taki s:1;lodiin hoji !peti da,leč narazen, se tudi k:oleni ne stikata, marveč stojiJta vsarksebi in sta vč!asih celo izhlOčeninavzad (genu recUlrvatum). V dokalz, da 80' naš!tete statične m'Otnje posledka ,prav istega vzroka, namreč neenakomerne rasti posameznih de10v skeleta in p:os:ame:znihmehkih tkiv, kar je z,na'čilnoza to fazo ,otrokovega razvoja, omenjamo dejstvo·, da opa- žamo neredko pri istem otroku zaporedoma različne stati,čne m'Otnje.Otrok, ki je imel v rani dohi O noge, dobik,asneje X noge in ohratno. Imamo pa tudi otroke, p,ri katerih je deformacija na enem delu ekstremitete izražena klOt valgus, na drugem delu pa kat v,arus. StaUčne motnje se bi:stveno razlíkujejo od pravih, v kasnejši dohi naslta- j,ajočih deformitet, 'značilna zanje pa je, de se v večini primerov spo.ntano po!pra'Vlijošemed rastjo mla:dega org,anizma. Čeprav ni potrebno neko spedalno 2Jdravljenje, je vendar njihova raZipoznava in njihovo praviIinJotolmalčenje naj- zanesljivejše merUo, kako usmerjati nego in kako zaščititi stati,čno labilnost organizma v tem 'Ohčutljivem oibdobju r,asti. Fi:ziološke mere tzv. normalnega: stanja so dokaj šiI"oke in na oko ni vselej m'Ogoče l'Očiti staltične motnje od ipaltalo,škedefo,rmite~e. Za tako presojo sn potrebna ne!pretrgana IOpaz,ovanja in meriitve, ki jih mO!ravrš,tti sest,Ta in o njih poročati zdravn.i:ku, ker le tako lahk:o dobi vpogled v kri,tióne trenutke v d'Oločenirazvojni fazi 'Otrokave drže. S točnimi opazovanji ug10tavljamo termine, v katerih se statična motnj'a prvi'č pojavi, raZ1beremodobo, v kated inaraš'ča, ter dabo, ko upada in k'onČ1l'oizgine. Tako je n. pro Tazdalja med gležnji (maleolama distan.ca), ki JO' merimo pri stoječem otroku z iztegnjenimi in stikajočimi serkoleni 'V enomesečnih in.ter- valíh, naj'boljši kriterij, ali se genuvalgum slahša ali bolj,ša. Za genu varum je odloči1ne:ga pomena distanea med k'Oleni, merjena pri stode'čem 'Otroku s sti- kajočimi se gležnji. ČI€'konec tretjega alieelo, v 'četvtem letu starosti s takimi meritvami ne ug,o,to~imaterndence k izholj'šanju, potem jetak'O re:koč na dlani, da ne gre več za sta:ti,č:nomoltnj'O,ki JO' ho olrganrzems,pontana korigiral, marveč mu je 'Od,tod dalje rpoitrebn,anaš'a pomoč v oblíki sistema'ti'Č!l1e:gaZldravljenja. S pravi1no nega lahka v tej dobi izdaltna podprema silerasti, katerih ten- denca je, da p.opr,avijo nastajajoče statične motnje in ul1avnovesijo nastala nesorazmerja, s pomanjldjivim vamtv,orn pa tl€'!tendence lahko z.aviramo ali cela za'VTemo. V dohi hitre r,asti je na:ša gl.avna na1oga, da otvoku, ki shodi, prepTečimo prekomel1no na'P"rezanjein. u1Jrujanječez dan. V prvi ,dohi lokom.ocije '80. otr'Oku lt1'ujnopotrebni POČiltki,kl jih odrnerjamo individualno inki. 5'0' tem dalj,ši in pogostnejši, 'čim bolj prihajajo do iz,raza statične motnje. Z očmi odraslih merjene raz,dalje so za .otroka v tej dabi po~sem neprimerne :in ipresegaj0 zmogljhnost otroŠlke:gaoTganizma. Ma'tere, ki ot,roka 'P€,š:vodijo na sprehod po tlakovan:ih ulicah mesta, postajajo pred izloŽJbami in vmes n:akupujejo, kar !pačv gospodinjstvu potrehujejo, pri tem le prerade .paza:bljajo,da imajo s seboj otroka, ki mu je bil namenjen sprehod v park in igra na pesku, za kar potem lwmajše 'ostane nekaj ,časa. Hoja po trdem tlaku in stoj,a na trdih tleh sta za 'Otroka skrajno lškodljivi in ju moram'O ,brezpogojno preprečiti. Na ig:riš'ča, 17 v prÍ'rodo in v parke je rtreba otmrka rP1dpeljati tarko, da prridejo na ID€lS11JO njiho;vega svobodnega udejstvro;v,anja sveži in odpočL'ti, ne pa utrujeni in ,čememi. Hoja po mehkih prmordnih rtleh, po traw in po pesku z boslimi nogami je v tej doibi najholjš,a in n€'ogibmoportreooa vežba, ki j,amči za p~avilno rast in rkrepitev stopala, erksltremitete in :vsega organizma. V doibi med drugim in ,četrtim letom je plniživahnih, od igre na moč zav- zetih in a:ktivnih otmcih odrej,anj'e rpočHilmv'čez dan prav rtaJmpotrebno, kot je potrebna skrhza primerno prehrano v rednih obrokih. Na eno im drugo ,ot-vakpro'Zahlja,ker ga ígm tako p1revzame, dra ne občuti niti utrujenosti niti lalwrte. Na tem mestu je rportrebnoomeniti :tudi otl'oško obuvalo. Do komca prvega leta srta,I'osrtíotl'ok ne pokebuje nikakih ičevljev iz usnja s trdimi podplati. Namen ,oouůve v tej 'Gobi je v plwi vrsti higrl.enskegiaznačaja in kverčjemu še zašičita rpred mra:zom. 'TIarkaobutev mora biti vceloti iz mehkega materlala in talm ohlike, da v ni'čemer ne ovira mišične aktivnosti stopala in prstav, kar je pogoj za normalno ,rast. Tem zah:tevam morata ustrezati velikost in oblika obuva1a, ki nima v tej dobi mimo higienske in 1Jorplotnezaščite še nobene druge fUlThkcije(LSkica,št. 3). CD . " " C ' ---B Sl. št. 3. - Oblika otroškega obuvala v prvem letu starosti iz mehkega materlala (blago, mehka klobuěevina) Sl. št. 4. (B in A) - Fiziološka oblika obuvala v dobi. ko otrok shodí. Z dvig- ujenim notranjim robom p,repreěujemo zvračanje stopala navznoter Po~sem drug,ačne pa so zahteve obuvala potem, lm o'trok rp,rÍ'čnestati in samost'ojno hrodiltí.Ker mu je rusojeno, da ho svoje plrve ikiorake,pa tudi pre- teŽThOvečino nradaljnjih korako;v v življenju prehodil po ume1Jnonap~a;vljenih tvdih tlerh,mo!ra doihiti nj'egovo lobuvalo podplart ustrezne debe1ine, ki bo ščitil storpral0in. do neke mere blažil pr:Í'tisk tI1de pro:vršiÍnetal. Podplat mora biti hk,rati mehek in p'rožen, tako da sledi pregibom stopala, ko :se 'Pri hoji odvija od tal. OblLka .podplata mora uS'ŤJrezatifizio}oškim kOTht1l'I1amo1JroŠlkegastopala in njego;v nortranji !roh je raven alikomaj ,rah10 uk'I1iÍvljen(glej skioo št. 4B). Perta je nizka inšiI'!Oka, 'zgomjide1i naj bodo iz mehkeg;a tank ega usnja ali klobučevine, nekoliko ojačen je le opetnik. OtI1Oškičeveljček mora biti lahek. 18 Pri pojavu eta:ti,čnih motenj uporabljamo 'oltrO'ŠikIO'ohuvalO' lahko tudi v korektivne namene. Na skici vidimlO, kako dvignemo nO't,Danjiroh pete pri stopalu, ki se zVlr,ačanavznoter {pes valgus). Na podoben način dvignemo lahk!O zunanji rob pete p,ri stlOparu,ki se 'prične Izvračati navzven {pes v,arus). Kadar stopal0 'V celoti sili v pronacijlO, dvignjen notranji rob pete podaljšamo dlO sredine podpl.ata (skica :št. 4A), s ,čiimer,obenem preplfečimo prekomerna splo- ščenje vzdolžnega s:topalnega loka. Navedeni pripomočki 1'310preventivnega značaja in z njimi skušama ublažiti kVélJrneposledicetrdih tal, ,katerim SO'arbroškastopa1a plOsili razmer izp,ostav- ljena. Pouda'riti pa je ,treba, da je za krepitev IOt:wške:gas1!opalaneprimerno večje v,ažnosti, ,če ga V pdrodi sezujemo in ,č,asigre izkoristimo še 'za vežbanje stop:alnih mi'š.ic:,Iviganje na prste, hoj,a plOprstih, prijemanje in posrtavljanje predmetlOv izmenoma os prsti ene in druge noge in sUčna. . FunkcilOna1nemotnje so odziv preihodne insuficience posameznih tkiv na zahteve, ki jim jih v življenju postavlja vsakdanja r,aba plrizadeteg.a or,gana. Same plOseihi 'še ne zaJhtevaja ZJdr:avljenja,arganizem v celoti pa po,trehuje naše pomoči. Prehrana je v ddbi hitre ras:ti skeleta prav posebneg.a pomena in, njoena sestavo mora kontroHmti izkušen pedi,ater. Dolžnosit sest,re na terenu je, da pr,avlOčasnoIOdkrije in opoQ;arina morebitne prehrambne deficite, v prvi vrsti na pomanjkanje vitaminov i!n ,ka1cijav redni prehrani. Na mestu je, da IOtroku za,gotavimo p'ravilen dieHčni in higienski režim z gibanjem na p!l'os:temin na soncu, kar pa seveda še ni dJdent1čnas specifi,čno antirahitično terapijo. Splašen higienski in dietetičlni režim, ki ga imama tu v mislih in kJ. je v tej fazi nujna potreben, je v svojem bimvu preventivni u!krep lPI10tir,ahitisu. Pri nO'mnalnemI1azvoju se stati'čne matnj-e konec ,četT'tega leta pričnejo izgublja'ti in v petem letu popolnoma izgi:nejo. ZdralV 'Otrok ima v ,tej dabi ravne l'3p,odnjeekstremitete, pri staji se obe ,kaleni in oba no1Jranja .gležnja medsebnjna rahla datikajo, st'Opalna loka sta primerna izražena,otrak obvlada :I1av,nortežje,sltaja je staibilna in hoja je trdn:a. Vse to :so elementi njegove drže, na ka;tere 'I1adipozablj,amo ;in katerih na s:plalŠnone upoš:tevamo rdovolj. Kadar gOVlorimoIQ otr,a:KJovidrží, imama v mislih predvsem, njegolVtrup', še pasebej pa kmrture njego'Vega telesa 'ardpasu navzgor. Pri mnažionih in individualnih pregledih, kada,r gre za ug:aitavlj,a:njerpaitrebe pn marebitni ,alrtopedski gimna- stiki, so naJŠeoči uprte pra'Vi1omav hrbtenico in kvečjemu še v ,otro:k'av;prsni koš, kjer iščemo 'ainamalij.e in rdeformacije, ne vprašamO' se pa ,pa vzrakih za ta stanj-a in jih pri takem pregledu zlato.,tudi ne odik,rijerna. Cesto pazabljamo, da je lahka pravi vzrok asimetriji na hrbtenici 'zv'rnjena S't'apallO,.splaščen stop,alni lok ,ali ka1era:koli druga s:tatična alll!amalcij,av območju spodnjih ekstremitet. J'laudaTili srno že, da je mOltenj, ki hi imele s,ama lakalni pamen, p['av malo,še posebej pa avzelo obnesli prepa\rati posušenih kultur mlečuo kislih ibakterůj, neabčutljlivih 'za an,tibiotike. Redna jih dajejo bolnikom med zdravljenjem z anti'bioti.ki. S tem jim skušajo vsaj delno ahraniti narušeno ravnotežje. Dakler pri nas nimamo na razpo:lago takih preparatov doma'če proizvodnj'e, skušiamaahraniti ravnotežje z nešikodljiv:a flaro v jogurtu, ki naj ga bolnik uživa med zd:mvljenjem. Baln:i.kiz iQ'špicamiali influenco sa stalna v nev:a-rnas.ti,da se jim v dihalih, prizadetih pa virusu, razmnože stafilak'aJd, ki sa v org,anizmu navadna že prisatni. Razvijejo se nevaiI'11epljučnrl.ces smrtniÍm izidam v nekaj dneh. Enaka nevarnast pretioslahljenim bolnikom s pljučnim edemam. Smrt nastapi v teh primerih zaradi ,toksinov, Id jih izločajo sltafilaikaki. Edtino učinikovita sredstva je zgodnje p,ravačasll1odajanje ustreznega antibiotika, kii ga je treba ug'Otaviti pri preiskavi v bakter1aJašikemlaboratoriju. K,adar se pakažejo znaki toksemije, je magoče bOllnika ,"č:asih še rešiti s kortizonam ali podabn1mii harmonskimi preparati. Pasebno nevarne SOlstafilokakne pljučnice med dojenčki. Pamenija najne- varnejšo kamplikacijo, ki ji mali bolniček ni kas. ZatO' si v bolní:šnicah na vso moč prizadevaja, cla hi že tako aH taka precej l'ezisten!tni sltaftil'akakiostali občuoťljivivsaj z;anekatere antibiotiike. Zato bi le-teh 'ne smelli na š,i:mkotrošiti, ampak hi jih marali hraniti kat zlata rezerva za take resne in nevarne primere. Stafi1okalki, ki srno jih preis.kavali, sa za z;daj 'še v preka 90% občutljivi za . eritramicin, ravamicin, ambramicin in sigmamicin. Vendar marama vedeti, da se tudi za te antibiatike lahka razvije reziS'tentnast v presenetljivo kratkem č,asu.Sami smO',arpazavali,da je postal stafilakak v prehavnem t!raktu dajell1čka rezlistenten za ravamicin pa enem tednu z,drav.ljenja z rov:amicinam. Nasploh smo pa med vsemi stafi1okaki, kar sma jih iz'alira.li v letu 1956, ugatavili občutljivast za l'ovamicin v 96% primerov. V mikrab1aJcogijlismo še pred nedavnim gledalti 'čista teoretična znanaslt. Piri Iteh lapazovanjih pa morama neholte priznati, da se s spreminj,anjem hakte- rijskih biolašikih laSitnosti spreminja tudi vlag;a můkrabialoglije. Pastaja nam vsak dan balj patrebna in res praktična veda. Tudi ne marema tajiti, da je le s pomOlčjomikrabiologije moga1čev nekaterih pI'limerih premagati preteča stafi- loikakna kuga. 22 o anemijah Asist dr. Bojan Accetto PrÍ'znať1mmamo, da je za katem lwili vrsto meoocinlSkegakad:ra, hodisi za zdravni:ke, mediainslke sestre ali pa hoilntičaTje,redno obnavljanje problematike v zvezi z anemijami patrebno lin utemeljeno. Ta pa iz dveh razlogav: 1. Ljudi, ki bolehajo, za malokrvnostjo ali pa »Iimajo anemijo«, kot se izraž,amo medic.inslm, je zeIT,o.velJiko. Še več: statistůke ,raznih zdravstvenih zavodov vpisujejo anemije po pogostnosti njih p~imerov celo na p~vo mesto. 2. Drugi razlog, kil.nas sili, da ponovno obrawavamo anemije, pa je v dejstvu, cla z nap~edkom znanosti in obenemtudi z uvajanjem novih prepa- rat'Ov čedalje boJj dbvladujemo teraptijo teh bolezenskdh stanj. . l'Ea dva ralzloga nas navajata, da vedno znova ohnavljamo to poglavje interne med'idne. Men:impa, da v kratkemčlanlku ni mogoče zadovoljiivo obdelati t,opoglavje v celoti; tudi bi zaradi oibseŽIleproblematike anemij ne hilo dovolj zanimivo. Zato hom v tem kratkem poročilu poskusil obdelati le tiste na}značilnejše znake anemij, kd.jih preliskovaJec ug,otoviže po kratlkem lwntaktu z boJ.nÍ'kom. Zatem pa hli Ir,adopi:sal možnosti,kii jih ima sodo~ma medicína za zdravljenje teh ihoilezenskih stanj. Bo[ezenski znakJi, ki spremlj aj'O anemijo, so zelo različni, kakoiI" so po svojem vzrOlku razliroe tudii anemije. Gotovo pa -je vsemanemijam skupno, da ,rdeče krvničlke - bodisi, Ida jlih je po 'šrtevilumanj aH pa 8'0 defektne - ne morejo po telesu raznesti dovolj ík'isika.In ravno v tem, daimajo rdeče kTVničke kak,or tudii drruge ceLice v organizmu manj ,kisika, je vz,rok premnogih bole- zenskih znalmv, ki spremljajo anemij'O. 1. Bledičnost je prianemikih skoraj vedno iÍZr.ažena;vooeti pa moramo, da ibled'iěn!iklin!isovedno anemi,čni. Mnogokrat namreč opazujemo biledo barvo kože tum pm Jjudeh, kli nimaj,o anemije, in je koža ibleda zaradi zmanjšanega kOŽIlegabaTVila aH pigmenta. 2. Utrujenost nastorpa p!ri anemičnih ibolnikJih zato, ker se mišJičevje ob naporu ne napaja dov'Olj s k!isikom, ki je nujiIl;opotrehen za delo mišic. 3. Tud/i težka sapa lÍma sV'oj vzrok v pomanjkanju kisika; kajtianemik se hoče rešiti pomanjkanja kisHm,pa močneje hlasta po 'z~aku - diha torej poglobljeno runpospéšen:o.• 4. Omotičnost, zaspanost in glavoboli nast,opajo zaradi ,slabe prekrvljenosti možganov ozl1roma mo'žganskih centr ov. Hrav zaradi tega ljudje z anemijo omahujejo pd hOjil,tOŽJijo,isti,iki SQ zaposleni v sooialnomedicinsko - preventivll'i slu~bi. V tej zadnji panogi med:icinske dejavnosti se prl nas močno udejstvu- jejo medicinske sestre lIla terenu, kl morajo simptomati'koanemij dobl'o poznati [n plravočalSnosvetovati ustrezno zdravljenje. Taik'On. PI'. mo:ra medioinska sesiJ:ravedeti, da ponovnih hudih menoca,g,ij kaikor tudikrvavitev iz drugih o:rganov čl'OrveŠ'kegateleSla' ne sme pres'Ojati le glede na oboleiLost tistega organa, temveč tudi s stališča anemije. Nadalje mora pojasnjevati, zakaj je potreibno, cla zdravrl.moanemije dlOvoljdolgo doblO,kaj pomeni pravilna Iizbira zdravi1nega prepa:rata itd. Medicinska sestra IlJaterenu torej lahko v mnogočem prispeva, da ho manj tak'Oimenovanih za~oženih primerov anemij, :in s pravil- nim nastopoffi dos:tůikTatplrd-pomorek pravočaSlllemu zdravljenju, kar znatno skraj'ša de10vno nesposobnost plr.1zadetih. Tako more pmi zdravljenju anemičn;ih b'Olnikov 'lkispevati sv'Ojdelež tudi medicinsika sestra na terenu. DVE ..~nJI Nevroze - ozirom'8 men ~lZ)raženeduševne motnje - so tiste zivčr li kar cela kopka bo- lezenskih znakov, vendwl :e ug'Otoviti bolj grobih sprememb. Zato priš1tev. kdonalna 'Obolenja, za razliiko od tistih bolezI1 . Vendar pa tudd. pri nevJ."lozahnasltop,ijo dolo ~emiČlle spremembe v žiy;čevju in v ostalih sist ' ,g'Ov'Ol1řti'Otem, koliko je pI1ienem ali drugem 'O'u'V'.L<:".lJu'U'.L~d'll""IUH .lIB ~U'!lKO Iunkcionalnih bolezenskih znakov, ne pa a tem, óe je podlaga obolenja organska a1i ni. Pri nevl!'Ozah ,gre torej za bolezenske pojave v telesnem in duševnem 0'bmočju. Pokažejo se pog'Ostop,ri ,ljudeh s posebno nagnjenostjo k tej holezni velikokrat šele klOt posledica neobičajnih doživljajev in duševnih konfliktov ali pa kot ,reakaija posamezmh frmkcionalno manjv,rednih organov. Zunanji vplivi profesionalnega in socialnega 'Okolja, težave in neprQlike v življenjski horbi, telesne in dUJševnep'Oškodbe, infekcije, razHčne zastrupitve iJtd.,pa tudi nekarteni.notra'llji faktorji, p,redvsem motnj ev hormonalnem ,aparatu in v avto'llomnem ,ži\"čnem sistemu, morejo pti holj dovzetnih ljudeh izzvati poseb'lle nevrotilčne težave. Ti simptoni s'O zelo rpestri, včasih izpremenljivi in muhasti. Večd.noma80 za'časni, ,a se sp€'t in spet pojavrl.jo.Prl nekaterih stanjih pa S'Otudi holj obstojni. S povsem pmkůičnega stališča bi mogIi v skupino nevraz pdštevati tele bolezeIlJSkeobl,iike: Nevmstenijo, za katero bi rekIi po domače - živČlla osla!bel'Ost. 36 .< .AJnemijeso prav gato zni. Z baln'iikJ.anemiki se pri svojem delu srečmjl . Taik'aani ob boJnÍški posteljri ka'~or tudi t,isti, cinska - preventivni sluŽJbi.V tej zadnji pano nas močno udejstvu- jejo medkinske sestre na anemij dahlt'opaznati tin pa:avočasno s:vetovati p,r. maiI'a mediainska sestra vedeti, da panovn i ikrvavitev iz dru~ih mgalnav č1arvešikelgatele:; na obalelost tistega organa, temveč tudi s st pajasnjevati, zakaj je p.otrehno, da zdravdmo ar lomeni pll'avilna ázbira zdravi,lnega preparata itd rej lahko v mnogočem prispeva, da ba manj tako rmenovanln zaV'UrL;I::'UIU jJUUIl::'l'<}V anemij, in s pravil- nim nastopam dostdikrat ptrdpoffime k pravačasnemu zdravljenju, kar znatno sikraj'š,adeloVlIlonesposobnost plI'izadetih. Tak.o more pIli zdravljenju anemičnih bolnikov ikispevati svoj delež tudi medic:1nsikasestra na tere>nu. Dve važni živčni obolenji D T. Janko Ko'stn ap f el Nevroze Nevroze - ozirama psihonevroze, če 090' v večji meri ~ražene duševne motnje - sa tiste živ,čne bolezni, pri katerih se pojavi kar cela kapka bo- lezenskih znalwv, vendRlrpa na samih or,ganih ni magoče ugotavi ti bOoljgrobih sprememb. Zato pri:ŠJtev,ajonev'ralZe v Italm mana funkóanalna obalenja, za razliJ~o od tistih balelZlli, ki jd.h imenujema organske. Vendar pa tum pri nevl'lazah nasltapijo daločene mikrastlmktura1ne in biokemiČlle spremembe v žÍ\l1čevjuin v ostaIih sistemih. ZatO'hi bila bOoljumeslnnogavomti 'O tem, kaliko je pmenem ali drugem obolenju lorgansiki:hin kolika funkcionalnih baIezenskih znakav, ne pa o tem, če je pOodlagaohalenj.a OorganskaaIi ni. Pri neV1rozah ,gJre torej za holezenske pOojavev telesnem in duševnem območju. Pakažej.o se pogasta ip.ri,ljudeh oS posehna nagnjenastjo k tej balezni velikakrRIt šele k'at pa5Iedica neabičajnih daživljajev in dUŠJevnihlmnf1iktov aIi pa kat ,reakCJijaposameznih funkcianama manjv,rednih organav. Zunanji vplivi prafesianaln.ega irn sacialnega oilwlja, tezave in neprtilike v življenjski barbi, teIesne in dUJševnepoškadbe, infekcije, različne zastrupitve iJtd.,pa tudi nekartertinatranji faktorji, predvsem matnje v harmanalnem aparatu in v avta'nomnem ,ŽÍ\nčnemsistemu, morejo pti holj davze1tnih Ijudeh izzvati posebne nevroti,čne težave. Ti simptan.i 13.0 zela pes1tri, včasih izpremenljivi in muhasti. V'ečinoma so za'časni, ,a se spcl in spet poj.avdjo. Pri neka:terih stanjih pa 50 tudi 'balj obs1Jajni. S povsem pm.kůičnega sta1išlča bi magIi v skupina nevroz pri:ŠJtervatitele balezenske oblike: Nevmstenijo, za ka!Íero hi rekIi pa domače - živČlla osla:belost. 36 .< Pri njej se p;ajavija torej 'telesni in duševni balezenskri znakL Sama nekaj teh: haleóime in različni neprijetni arbčutki pa telesu (n. PI'. at1rplos,t,ahču'tek mraza in vročíne, ahču'tek nek,akšnega pretakanja, srbenje, občutek, da se pa člaveku sp'rehajajo mravlje iltd.), IPreabčutljivas1t slušnega in vidnega žÍvea (žvenket v ušesih, vrtaglavlica, bliskaviea itd.), znajenje 'telesa inše mnogi drugi. Tudi s strani, organav se pojavijo nerprijethi baIezenski znakiÍ: balečina pri sreu, zbadanje, hitm utripanie, otežkočena dihanje, matnje prebav,e, spalnih funkeij i'td. Sapatnlik taklšnega stanja je slabO' razpoloženje, nespečnost, izmu- čenasit, nespasobnost za dela in še druge Itežave. Kat ,drugo balezenska ablika bi lahka navedli hiiste,rija z njenimi naj- razUčnejšimi balezenskimi znakL Nadalje prisilne neVI'oze in nevr,aze strahu. Pri teh se n. pl'. pajaviijo misli vsiljivke, ki se j,ih bolruik ne more otresti in pastane nj.ih suženj. Ali pa nastapi nepremagljivi stlrah pred da'1očenanalaga ali akoljem. Omenili bi še tzv. kooI'dinaeijske nevroze. Med te sodijo tudi one, ki nasta- pijo Čakalina nove predpise, bi lahko zato posebno v občinah usmerili poliUČne in gospo- darske ullill"epek pospešenemu organiZliranju sta!t1iovanjskihskupnosti. Kadar se razpravlja o stanovanjskih skupnosrMh, se njih vloga pogosto utesnjuje na upravljanje in vzdrževanje stanovallljskih hJi:š,ki so v družbenem upr,avljanju. Dejansilm pa je stanovanjska skupnost družbem odnos med ljudmi, ki .'S'tanujejov dO'ločenem stanovanjskem bloku, u1ici, v,asi ali nase1ju. Bistvo tega odnosa ni le v upravJjanju stanovanjskih hiš, temveč v samoupravljanju, v tem, da vsakdanje žilVljenjske potrebe skupno rešujejo državljani sami, tisti, ki živdjo v istem staIlJov,anjskem bloku, naselju itd. Za,to v zvezi s sitanovanj- skimi skupnostmi tudi p'Oudarj-amo probleme družin, g'ovor:imo o mzširjeni družini i~ pa o podružblje\čanju gospodinjstva. Družina in gospodinjstvo Pri našem pr,akti:&lem delu si moramo biti v svesti, da sta družina iln gospodinjstvo dva pojma, ki sta res bila v praksi in v zgodovini najtesneje povezana, ,a ju je kasnejši razv10jza'čel ločevati. Nekateri teoretiki mislijo, da je temeljna naloga družine samo g,ospodinjsrtvo in da se moramo z vsemi si- lami ibojevati proti temu, da bi se gosp'Odinjstvo izločilo iz življenja družine. '110 so, 'teO'retiki, ka. tudi sker mislij'O, da je potrehno varov,ati vse družbene i.n:stitucije, ka:kO'rda so večne. Dejanski družbeni ,razv'oj pa ,čedalje bolj iz,lO'ěuje iz posamezne družine njeno ,gospodarsko dejavnost, puš1čaji samOotisto, kar je najtesneje pove,zano iS potrošnjo, izločuje pa iz g'Olspodinjskeg,apodročja vse tistO',kar pom'en:ipr'olizvodnjo. Zdi se, cla mO'ramO'v tej smeri iskaitii tudi iP,raktičnezglede z,a našo pre- miJšljenoakaijo. KO't vemO', je Engels že zdavnaj predvideval podružbljenje gospodinjstv,a, Ikar hO' družinO' osvobodilo tega dela, p,redvsem 'pa omogo,čilo ženski, ,da se pojavd. v družbeni proizvodnji :undružhenem upravljanju brez obremenÍtve, k,i je zanjo zalOstalogosprodinjlstvo.ZatO'je itreba 'ta proces, ki se v gospodacrskem Žiivljenju ob industdalizaciji v veliki merli že razvija, v socializmu premiš:ljerno pripeljati dO'konca. V i!I1Jdustrijslmmanj 'razwitih dr- žavah zajema družinsko gospodinjstvo res še precej!šen del pI1oizvodnje; gospo- dinjstvo mO'ralSur'Ovineali polizdelke še naprej obdelov,ati, da postanejo izdelki p!rimerni za potroŠilljo.PodruŽibljevanje gosPO'dinjstvapa napreduje z nadaljnjim izlO'čevanjem te p:ma.zvodllljeiz gospodinjs:tva v družben:O'pil'O'izvodnjo'Obrtnega ali indust,I'IijskegaItipa. 40 Družina potrehuje za svoježiv.ljenje stčlJIloy.anje,hrano, obleko, patrebne so jli rpa razen tega tudi določene dejavnosti, usJuge, ki omogočajo vsakdanjo uparaibo teh stvari (či:š,čenjestanovanja, pranje, krpanje in likanje perila, v manjšem obsegu tuJdi izdelovanje otroških obla61, ,raznaš'iviJjska dela, čuvanje otrok in podobno). Te usluge l,ahko v veiliki meri opravlja posebna oll1garuzacija- uslužnostni obrat. Pri tem seveda moramo upoštevati vse možnosti, kri.so uam na !raz;polago,kat n. pr. uporaba raznih naprav in pripo- mo'čkov, tehin1čno popalnejših mater,i,alov za stanovanje, obleku in družinske potrebe sploh, pa'č stva,ri, ki ,so trpežnej,š'e in zahtevá njih vzdTŽevanje manj dela. Misliti mammo tudi na to, da se v d:r;užinah postopno uveljavi nova ra:zdelitev dela ,in cla se ik delu v us:treznem sorazmerju piritegnejo vsi člani družine, datako opravlja doma vsak nekaj. Končno moramo' računati tudi ,še z organizacijo raznih novih uslug, ki se lahko opravljajo izven doma ali pa jih (p,rev:zamejodoma posebne us:luž;nostneslužJbe. Tako hi morala v naš:em prizadevanju, da I1azbremenimo družino zaosta- lega gospodinj'stva, čedalje holj p,revzemati pl'oizv,odnjo industrija, pomoč družinski Ipotrošnji pa je treba zagotoviti z novooI1ganizacijo uslug v okviru več družin, ki so med seboj povezane s stanovanjskim prostorom - v stano- vanjski skupnosti. Preostaja nam zadnje, vsekakor (pa najvažnej,še vprašanje v življenju dru- žine: družina kot okolje z,a ,rejo in vzgojo otrok, kat kraj, kjer se iz.življajo najintimnejiši ,člorveš:ki·ohčutki in skrb za 'človeka v svoji specinčni posamični ob];i,ki.Tudi ,na tem podJro:čjuje dčlJIl,a:ŠIt1jadružina v drugačnem položaju: če- dalje manj 'Opravlja razne naloge, kot so n. pr. zdmv1lj,enje,oStkrba invaHdov in starih ·članorv,šolanje in strokovno izohraževanje otrok in podobno. Več inst1tucij je, ki :so v zgodorvini (prevzele nase te naloge in jih oprav,ljajo bolje in' bolj strokovno, ikakar bi to hilo mogoče v okvtru druŽÍne. Toda medtem ko izgublj,a mnoge izmed svojih gospodarskih in družhenih funkoij, ki se podružbljujejo, pa družina ,obenem pO'glablja svoje emociona,lno življenje. Osvoibojenagospodars:kega pritiska in s tem v :zvezitudi ďružbenih 'predsodkov zasnaViljatamož inžen:a svoj'e družinsko ži.vljenje na medsebojnem spoštovanju, ljubezni ter prijateljstvu in na ljubezni do svojih otrok. Skrb za otroke, posebno za pred:šolske otroke, 'je tisti p,rohlem, ki danes morda najbolj oibremenjuje družino, predvsem pa ženo. Nagla industrializacija, ki je potegnila iz vasi na tisO'čein tis:nčenovih delarvcev v mesta in industr.ijstke kraje, je vzela njihovim :otrokom možnosti, ki sta jim jih nudila vas in vaški dom: da varujejo otroke starejŠii blani družine, medtem :ko50 matere in očetje na delu. Viaški način ždvljenja pa ,razen teg:a vSe druga'če ureja in re:šuje probleme otrok. V mestih ustanavljajo industrijs:ki delavci družine, ki jih imenujemo ožje, ker živita v njih samo zakonca s S'vojimi otroki. Statistični poda'tki kažejo, da se tudi v Jug'oslaviji ipostopoma zmanj:š!Uje(povprečno število članov v posameznih gospodinjstvih. Čedalje holj se poj,avlj a samsko gospo- dinjstvo - hrez družine. Medtemko je blilo na primer leta 1921 med vsemi gospodinjstvi 5,2% samskih g,05potC1injstevin 36,4% s 6 in več 'člani, srno imeli v letu 1953 ka'r 12,1% samskih in 26,5% gospodinjstev s 6 in več člani. Taka ožj,a družina terja ,in potrebuje skupno družbeno pomoč ne samo gledegospo- dinjstva, temveč še bolj glede otrok. Moramo j,i ta:kšno pomoč nuditi res premi'Šiljeno.Ne srtrinj,amose namreč s stališ,čem, 'češ da n,astajajo prohlemi teh družin samo zaradi tega, ker s:o žene zaposlene izven doma, in da bi zato morali te žene vrniti gospodinjstvu posameznih družin. 41 Kaj je treba upoštevati Stanov'anjske skupnasU morajn dati temeljniodgovor ,tudi glede teh težav. V njihovem okvÍTu je treha us:tanoviti take ins:titucije, ki hada ustrezale staI"- šem in otl'Olkomtako po oblilki kakoI" pa ceni. Findnčna sI"edsltvaje poiskati iz raznih virav. Temeljne investicije v prostore za otroke naj postanejo sestavni del stanovanjske graditve in naj se obravnavajo enako kakor ta graditev, ta pomeni, da spadajo tudi ti stroš!ki v strukturo cene za posamezno stanavanje. V.zdrževanje in delovanje vseh takih ustanov pa bi mmali finansirati iz oseb- nih dohndkov državljanov. Za vzgojo in zdravstveno nadzorstva pa bi bila treba angiažirati družhena sredstva ,širše skupnosti - komune in okraja. Tako bi se v okviru stanovanjskih skupnosti družine nekaka znova združile - rne na podla,gi krvnih vezi, temveč 'Ohreševanju svojih vsakdanjih potreb. Taka hi nastale nove ,š:iršedružine. V tem pomen:u tildi go'Vorimoa stanovanjski skupnosti kat novem družpenem odnosu. Ma1terialna osnorva tega odnosa je !produktivno dela druIDnskih 'člannv v družbeni proizvodnj:i. V stanovanjski skupnosti se družme povezujejo za stvarjanje inobno'Va delovne sile tel' obenem za skupno izbolj,šanje svojega standarda s podružbljenjem gospodinjstva. 'Do' je pot za rešev,anje konflikt a med napredno industrijn 'in zaostalim gaspodinjstvam. Še več - stanovanjska skupnost odpira možnosti za nova delovna mesta. Osnovna šola za to pa je samoupravljanje. Že danes je zammiv pojav, da sn z določenimi oblikami samoupravljanja zajeti tudi otroci (pionirski hiš:ni S'veti),tu je nadalje novo delo'Vllopodračje za stare ljudi, ki se po svojih sposohnostih koristna zaposlijo. Nohe!niIposehni domovi ne lbimagIi holje rešiti teh problemov - da se le stanocv:anjskeskupnosti poš'teno 10uijo tega dela. Ko Irešuje,moprOlblemzaostal ega gosrpodinjstva, pa v nobenem primeru ne smema tega dela, ,kat irečeno, omejiti samo na reševanje sociallnth problemav. V sredi,šču p02Jomosti je 'človek - družina, dvig delovne storilnos!ti z i2jbolj- šanjem telesne in duševne kond:icije državljanorv, s skrbjo za njihavo udob- nejiše !in is~ečnejšeživljenje. Za ta so danes skoraj vse možnost.i, ustvaI"jeni sa taka objektivni lkakoI"subjektivni pagaji za njihova reš1itevv mestih, posebno v tistih, ki iJmajoholj raz;vito 'industrijo in visok odstotek zaposlenih žensk. Na va,si se I"azvija ta praces halj počasi. V pokrajmah z holj razvitim kmetijstvam in kjer so kmet je hOlljprosvetljeni, pa pot,reha skupne:ga hoja proti zaostalemu gospodinjstvu k,akor tudi razpolo,žljiv,aose:bna SI"edstvakmetov omogočaja or- garriziranje podobnih ustanov in 'Uslužnostnáh otbI"atovtudi 'V okviru v,aške skupnosti. Vemo za več primerov, kloso sQSÚnalše domovine, ivil, ki jih ;irnajQ na razpoIag;a odmednaradne pamoči. Dabra vemo, da so šalske malice kaj- 'krat močno enalli,čne ,in jih otroci tu pa tam cela odManjajo, čeprav IS!Ojih P!O- trebni. V navedeni iknji:žici imamo zdaj vrsto receptoiVza malice, in to predV"sem iz ži'vtl, ki jih imamo na razpalago od mednarodne pomoči. Opisane so it'azne mlečne pi'jače z medam, karamelo, sad- nimi sokavi, z jagodi,čjem in tolčeiD!asme- tano iz mleka v prahu. posebma poglavje obravnava jogurte z raznimi dadatki (sadjem, orehi, sadnimi sakavi), namaze iz skute, marmelade, iz jetr,c, .mesa in ze- lenjave. Navodila v tej knjližici bodo znatno Qlajšala pripDa'vljanje čimbolj pe,stre, ()kusne in ~d["ave hrane :oa naše O'troke. Zato naj bi tO' kmj,ižko poznala vs:aka rnedicinSlka sestra, saj ji ba daher prirpa- rnoček, ko ba utkala pata novim, :lJdra- v.im prehirambnim navadam. Cena ,knji- žice je din 50.-. Istina o raku Spisal Charles S. Cameron. I~dalo Novmarsiko izdaiVétčkopreduzeée Zag!reb. Ilustdrana knjiga oibsega nad 300 stran.i in stane din 800.-. Avt'Or, znanstvenik .medn,a['odnega ug,leda in uvaževani ["aZ:iskarialec raka:, je dane:seden natjbolj znanihZldravn:ikav public'ilsta'V Ametrilke. V tej knjLgi zak- juje, da je rak ozdravljiv, ,če ga le p!fa- vočasillJa odkrájema. S tem pa ffiIIl:og:im pamagamo, da se iznebijo straihu pTed rakom. 'Knjiga podaja tisto praktično zna:nje, kí nam je patrebno, ce hočemo ,raka pravočasno spoznati in 'S'e:ga va- 1t"00vati. Najplt"ej ralzpravlja:avtai!:' o hiSitvu ra- k,a 'in njelgovih v~raikih [n pa 'Onnpačn.ih mnenjih, ki so razširijena o tej bolezni. Zatem sledi prv,i del knjige s poglavji O' diagnostidranju ln zdravljenju raka ter o najnarvej,ših dagnanjih lÍn sodabnih terapevtičnih posegih. V drugem dehl knji,ge podmibno ra:zpravlja o ["alkukože, ustnice in Isluznice v ustih, 'O ,raku grla, paž,irailinika in želodca, a ,raku IV. tanikem in de.belem čTevesju, na dajki,maternici, pl'jučih in prostati. NatO' ohraiVnava raku slične boleztni in raka pr,i otracih. O raku pri otraciih ,praví, da je ["elativno redko obalenje, pa spet ne tako zelo redko, Ikat se narvadno mi,sl>i. Zdravstverio prosveClvanje sastavni dio rada sva:kogzdiravstvenog radni·ka i celokupne 'zdravstvene službe je knjižÍtCa 50 strani, ki JO' je izdal Centralni higiens:ki zavod ,LR Bosne in HercegOlvine OtbIII. kangresu preventivne medieine v Beogradu. Da bi dobil mnenja zdravstvenih de- lavcev, je 'ča'sopLs»Zivat i Zld,ravlje«nn- ,čel disikus,i.jo o z,dravstveni prosveti in v"goji v ~dravstvenih ustano\'ah. Na lPodlagi te ankete se v hrašul'ici vrst,ijo z,elo zan,imívi in aktualni članki. V član- ku »Bolnke in osrtala Zldravstvena služba Iah:lm več in uspešneje doprlnaša k 51 dvigu zdravsrtvene kulture dn ljudskemu napredku« raZJpravlja pruf. Gujku Mumié, kalku se lahko urganizira zdrarvstveno- :vZlgQjnodelo z bolniki in kdo mora to dela opravjati. Nadaljnjo vsebinu knji- žke najbulje nakazujedo že naslarvi član- kov, kut. 300':.Vsi tisti, ki zdraviju, 300' duHni tudi zd!t'avstvenu prusrvetljevati - Ta delo ba hitra postalo pupularnu - Z 'Zdhl:vSltveno vzgojo bOllnikav bomo še bolj dVlignilizdravstveno kulturu ljud- stva - Mužnusti za zdravstveno prusve'bo So tudi v ambulantah - Š'Olstkapolikli- nlitka je že zdavnaj zalčela z 2\drarvstveno vzgQjo - P6leg prezapuslenusti se še lahlko najde ,tudi čas za kantakt z bol- n'iiki - Pol.eg· recept a za zdravilo je potreiben tuai. recept za knjigo - Ve- rujem, da je prišel čas, ko bQ vsem zdravstvenim ustanOvam [lredpisano, da PROBLEMI ( Ob II. mednarQ( socialno medidna na sesiala de1avna slkup" gim obravnavala tud 'tQlogije in ge,I1iatrije. Najprej dve def,ini, g i j a je znaniOlst,tkli [lri čl'Ove!ku; g e r tia tiČlna veja medidne, lid Ise umarja z Zldmvljenjem sta,I'cerv (podohnokat pe- diairija, kti ZJdrav,iotroke). Iz amenjene obra,vnave izvema na"'" slednje: HalanJdec R. J. van Z'Onneyeld je 'O tem i[JI1oblemu,g>ovorilnekako ia- kole: Gertiaitrija je \Spničo velvenop,rQsve1o in vngoja - Sara'jevskebolnice 300sprejele zidravstvenu vzgojo v se,stavni del Zldrav- ljenja - Treba je rešliti finančno vpra- šanje zdravstvene vzgoj.e - Zdravstveni domoví morajo postatiZJdravstvenopro- s'vetni cent Di.Vsi ti članki dajeja kratka orientadjo v smislu navedenih naslavav. 'l1eJŽnja Cent,ralnega higienslkega za- vada DR Bosne in Hercegovine, da se začne in stalnu razv'ija zdravsh71enorvzgoj- na dela pJ:1ibQlnildh takrat, I@ase Zidra- vlidov b.olníci, je dala pozÍitivne xezultate. Ja'Víl1'astje sprejela kot kadstno inicia- :Mvoin je naletela na ugladen admev tudi v dnevnem tilsku. Za zaiključek ,300'na zadnji strani knjížice purra'bisnjeni citati ,iz član!kov v republ1iškemin centralnem tisku. N. J. cje, ki ga 2\dravni.lki splošne· ;!kw ne bOldůmogli sami ["€- maTali ,sodelov.ati zdravniki, laC'ÍJanalni ek!anomiin javna l služba. Zaradi 'itega je, nujno, V'saki univerzi ustaUJavi v ta eben ,i.ITŠtitut. Le-ta naj bi Jl!'izadevanja vseih, kdose uba- Ib1emam ,sita,mnja, in zbiral ••.•'u V"" "IPoZJllanjain i'Zkušnje lz veČ" panog medicine. Zn,anje ,študenta'V medi.c:ine O' geron- toJ01ških vpm:šanjih je vznemirljivo majhJnu. Zato bi morali predavaielji po- sameznih kliničnih predmetuv upošteva'ti tU!di gerontalog'ijo in JO' v,lključevati v sVlojQ s:Dru@Q.Rrofesor, ki bi obvezmo predava! samoO Q gerontologijoi, pa bi ma['al biM v Zlvezi z viSemi klinilkami in teoretičnimizavudi l1;.erse .o vpíI"ašanjih geralntalug,ije posvetavati tudi s prufe- sorji nemedicinskih fakultet. Študente me- dkane hi mUl'ali opoza,r:jati ne samo na medicinsku, marveč tuďi na bilaloška in dvi,gu ~dravSl1;venekulture ,in ljudskemu napredku« razpravlja praf. Gajka Momié, kaka se lahko ar,ganizira zdravstvena- 'vzgo,jn'o delo z bolniki in dela a,pravjati. Nadaljnja žke najbolje nakazujejo že kov, kot.so:,Vsi tisti, ki dol žni tudi zdravstvena pre To delo ba hitro postala P( zdJ'avsiveno vzgojo bolil'li,1 bolj dV1iignHizdravstvena s,tva - Možnosti za zdravsrt S'Otudi v amblll.antah - Š nika je že zdavnaj začela vzgajo - Poleg prezapos lahka najde rtudi čas za k, nd(ki - PoJeg recepta za oUU>a v>,>'" J'" potreben turn recept za tknji,go - Ve- rujem, da je ipriše1 čas, :ko ba vsem Zldravstvenim ustanovam predpisano, da PROBLEMI GERIATRIJE Ob II. mednarodnem lmngresu za socialno medidno na Dunaju (1957) se je ses,tala delovna skupina, ki je med dru- gim obravnava1a rtudi vpra:šanja geron- tologij €I ,in gel1iatdj e. Najprej dvedef,ini'Ciji: gerontalo- g i j a je znanost, ki PIloučuje staranje Ipri ,človeku; g €I r i a 1Jr i j a !pa je '[lrr'ak- tična veja medidne, ilc.i se umarja z zc1ravljenjem stal1cE!'V(podabno l(;Ot poe- diatrija, ki t!drav,i otroke). lz 'OImenjene ohravnave izvemo na ... slednje: Holandec R. J. van Z'Onneyeld je 'O tem pl'oblemu ,govotH nekaka ta- kale: Geriatrija je 'Slpričo vel@>:egana- rašČoanja srtarih ljudi pom,a1a v Zahodni EVl1Q1P:iin Ameritki najvamejši problem soeialne medidnein ljUdskega zdravstva v omenjenih deželah. To pogla'Yje ljud- skega zdravja nas zaradi IjUldske bla- g,inj'esili dO'naj'Večjih napOlr'Olv.GelTiartrija 52 skrbe tudi za zdravíst'veno prosveta in vzgajo - Sara'jevskebalnice sa spreje:!e ~c1ravstvena vzgoja v sesrtavni deI Zldrav- je relšdti finančno vpra- B vzgoj,e - Zdravstveni posotat,i zJdravstvenopro- ti članki dajeja kmtkO' slu navedenih naslavov. alnega hi~ienskega za-, :in Hel'cegovine, da se .zvija zdravs'tvienovzgoj- k,ih taJkrat, ko se :zdra- dala po!Zi,tivne,rezultate. ,la kat koristna inicia- lna ugroden odmev tudi 1. Za zaJključek ,S'Ona "''''UlIJ! SUdUI KI1Jlžice pana'msnj,eni dtati ,iz članlkov v republiškem in centra:!nem tisku. N. J . . rt' je vprManje, ki gazdravnw splašne pr,akse nikakor ne boda mogli sami ire- š,itri. Tu bi morali !Sodelavat,iZldravniki, pravniiki, nadonalni elmnomi in ja'Yna zdravstvena služba. Zaradi 'tegoaje nujno, da se na vsaki unive,rzi ustanoví v ta na:men poseben iIlŠtitut. Le-ta naj bi usk1ajev:al prdzadevanja vseh, kli se uba- daja s probl,emom staranja, ln zbiral tudi vsa spoznanja run izkušnje ,iz več PaJlogmedicine. Znanje ,študenrtav medici.ne a geron- toJošik.ih viPrašanjih jevznemirljivo majhno. Zat'O hi mo['a:!ripredavatelji po- sameznih ikUničnih p",edmertov upOIŠtevati tudi gel'ontolog'ijo in jo vključevati v sVloj'Oistr'Oko. Pirofesor, ki bi obveZlna pl'edaval samo 'O gel1outologijoi, pa bi mOTal biJti v z'Ve2Jiz visemi klinikami in tearetiJčnimi zavadí Iter se a vpirašanjih geronto:!OogijePOlsvetovatl rtudi s pirafe- sorji nemedieinskih fakultet. Študente me- dioine bi mOl1aLiapoz,ar:jati ne sam'o na medicinska, marveč tuďi il'lJa bi1ološtkain skrbstveno s'tra:n tega P1iobJema. Kot bo- dače delavce v javni zdravstv:eni službi jih je ,treba se'znanjati z vsemi vprašanji, mi zad:evaj,o p'I"estripom- nil, da ,moramó pri starem človeku vedno pomišljati na to" kaj še zmore, ne, pa na to, ,če,sa ne more več ,op:t'avljat.i, kar je ptavzaptav za s,tališče starega človeka do življenj,a lin za njegovQ dobr:o počUitje odločHnega pomena. Mayer iz AVi'Stl'ijepa je opozarjal na v'elike duševne spoi'Sobnosti in na iz- kustveno ,mlodrost ,mnOlgih starcev, kar bi v javnem življenju mOimli boljizko- riš,čai1;i, Prof. Srtranslkyz Dunaja pa je poudaril, da je vrednost star!ih ljudi ne tol;iko 'v ,iz,vajajoči, koľikor v iposveto- valni funkoiji, kar se v velčini dežel prec. malo upOišlteva. Svoje pOIiOČU,O Ikončujem 'Z besedami pro f. S'Chle s ing e ,r j a, ki sicer nisQ bHe i:zrečene na tem kong'resu: »Čim bálje narašěajoča kultura vred- ;fioti č!:oveško življ enje, tem ve,č nam pomeru podaljlšanje življenja z ,namernim p,ri,Nega dojencka( je priloženo ustrezno okvirno predavanje, ki predavatelja opozarja, kaj vse naj ob posameznih slikah še posebej poudari in obrazloži. Če ustanova sama nima projektorja za diafilm ali Pta ji tudi sicer ni do- seglj,iv, si ga Pl) mow.osti lahko nabavi pri Državni založbi v Ljubljani, Mestni trg 23, ~a\ cenl) din 30000.- Centralni higienski zavod ima v načrtu še v~c diafilmov z aktualno zdrav- stvenQv~gojno vse1)inl)(n. Pl'. o rabitisu itd.). 'zato ustanova.m priporo(\a:\lnO,da se prej ali slej oslubijo s temi potrebnimip •.ipomocki. FLAN.E;LOGRA,F»0 ZD~AVl PR.E;J:lRA,NI«, ki ga je za tereQ pripravil (;entralni higienski :ljavod,Pfikazllje zdraVl) - pravilno sestavljeno hrano po. kemicnih skupinah. Flanelograf likovno prika- zuje kemicne skupine živil, ki jib v vagonckih vozi vlak «zdrave prehrane«. S tem flanelografom lahko predaViatelj nazorno pokaže, kako naj bo sestavljen jeqilnik družine, da bo prehrana uJ'avn~)VeŠl;lllain da ne bo Pl'evec enolticllR. Tudi flanelografu »0 zdravi prehrani« je priloženo okvirno predavanje. Cena za zdravstvene ustlllUoveje din 2500.-. STENSKE SLlKE FQTOGRA,FSKE POVEČAV.E; N. J. Centralni higienski zavod je v fotografski povecavi pripravil vec po- snetkov otrok z zdravim naCinom življenja. 'l;e slike v velikosti 35 X 45cm naj bi visele po naših zdravstvenih ustanovah, predvsem pl)svetovalnicah in dispanzerjih, saj so stene teh prostorov veckrat takl)obupno prazne, da nimajo kaj povedati cakajocim materam in otrokom. Slike so okusno uokvirjene. Vecino posnetkov je napravil znani fotograf »Vlastja«, nekaj pa jih je i:lj d.iafilma »Nega dojencka«. Cena sliki je diri 750.-. Obenem obvešcamo naše ~dravstvene delavce na terenu, da bl) v kratkem ponatisnjena mapa »Ma m i c a i noc k a« in da pripravljamo še let a k e •• g I i s tah i n r a hit i s u. Ker so naša financn!! sredstva v ta namen :ljelQ nizka, bomo v bodoce razpošiljali navedeni zdravstvenovzgl)jni material le proti povracilu dejanskih stroškov, ki jih imamo z izdelavo. Zato bomo vsaki po- šiljki priložili položnico GORKS. Tako bomo vračali denar, ki SrnOga dobili, da smo te stViari lahko pripravili. 56