PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O- "0 :> > O O
-C*.	—S’.
^ i'0
a
Ji
LLi
X-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 198 (12.830)
Trst, nedelja, 23. avgusta 198
Vojna med Irakom in Iranom se nevarno širi
V četrtek prva seja vlade ±
o
v-
s
r-
I
r*:
2!

5
>59
je)
02
Ki
V:
3>
&
23
O
o
o
o
o
h
Saudska Arabija bo nudila pomoč in oskrbo ameriškemu letalstvu
Na sestanku v Tunisu zahteva po sprejetju Egipta v Arabsko ligo
NEWYORK — Saudska Arabija je izrazila pripravljenost, da ameriškim vojaškim letalom omogoči pristanek na svojih letališčih in jih oskrbi z gorivom. Novico je včeraj objavil ugledni ameriški dnevnik Washington Post. Dnevnik navaja vladne in diplomatske vire, saudska pomoč pa naj bi bila predvidena v primeru potrebe, niso pa zaenkrat, kot piše dnevnik, točno definirali pogojev in okvirov sodelovanja. Dobro obveščeni viri so prepričani, da bo tudi Kuvajt kaj kmalu nudil pomoč ameriškim letalom, ki ščitijo ameriško-kuvajtske tankerje.
Konvoj štirih »amerikaniziranih« kuvajtskih tankerjev je pod običajno zaščito ameriškega vojaškega ladjevja včeraj zapustil kuvajtski petrolejski terminal Mina al Ahmadi in sedaj pluje proti Hormuškim vratom. V konvoju je tudi supertanker Bridgeton, ki ga je 24. julija hudo poškodovala morska mina.
Najbolj razširjen belgijski tednik Le Soir je včeraj objavil vest, da je vlada iz Bruslja zainteresirana za skupen vojaški nastop v Zalivu z nizozemsko vojsko. Tehnično sodelovanje med državama bi omogočilo, da ne bi Belgija povsem ošibila svoje pomorske obrambe.
Tudi sprti arabski politični veljaki so končno dobili enoten jezik, ki jim omogoča, da vsaj skličejo sestanek Arabske lige, čeprav ne bodoverjetno sprejeli nobenega pomembnega sklepa. Sestali se bodo danes v Tunisu, razpravljali pa bodo v glavnem o položaju v Zalivu s posebnim ozirom na zadnjo mirovno pobudo svetovne organizacije. Iz diplomatskih virov se je zvedelo, da bo Irak danes formalno prosil ponoven sprejem Egipta v Arabsko ligo, iz katere so ga izključili leta 1979 po campdavidskem sporazumu.
Iranska pomožna ladja s protiletalskim topom med plovbo v Omanskem zalivu	(Telefoto AP)
De Mita v križnem ugnju Piccolija in socialistov
RIM — Dopust se izteka tudi vladnim možem in politikom. Naslednji teden se bodo začeli postopoma vračati s počitnic razni liderji, a prvi bo ministrski predsednik Goria, ki je že sklical sejo vlade za četrtek, 27. avgusta. No, bolj kot se bliža trenutek ponovne oživitve političnega življenja, bolj se tudi razgreva ozračje in množijo ter zaostrujejo polemike, ki bodo prišle do izraza seveda na seji ministrskega sveta.
Začelo se bo nedvomno s problemom Perzijskega zaliva. Zunanji minister Andreotti bo seznanil kolege z najnovejšim razvojem v Zalivu, s pobudami, ki jih gre sprejeti za to, da se spoštuje znana resolucija OZN, in s stališčem, ki ga bo morala zavzeti vlada. Andreottijev! pogledi na zalivsko vprašanje so pa, kot znano, v popolnem nasprotju s tezami obrambnega ministra Zanoneja in splošneje socialistov, socialdemokratov, republikancev in seveda liberalcev pa tudi dela KD.
Med demokristjani se pač čuti napetost, ker se bliža zasedanje strankinega vsedržavnega sveta (sredi septembra) in kongresa (spomladi 1988), zaradi česar postaja boj med strujami iz dneva v dan trši: tudi zato, ker se te pripravljajo na ločene posvete, kjer bodo nabrusili kose v pričakovanju glavne skupščine. Vse to ne prinaša De Miti nič dobrega. Bivši predsednik vsedržavnega sveta in zdaj predsednik
demokristjanske internacionale Flami-nio Piccoli ga odkrito poziva, naj se več ne kandidira za tajnika KD, in s tem tolmači nezadovoljstvo lepega dela članstva z De Mitovo politiko. Nezadovoljni so celo v struji Zac, iz katere je tajnik izšel in v kateri omenjajo kot njegovega morebitnega naslednika načelnika strankine skupine v poslanski zbornici Martinazzolija.
Vendar nima De Mita zaenkrat prav nobenega namena položiti orožje. Še zmerom in še vztrajneje skuša namreč uveljaviti svojo novo strategijo oziroma poiskati »možno vlado« z oporo »možnih večin«. Ta strategija bo bržkone še občutno povečala težave, ki označujejo odnose med demokristjani in socialisti: Craxi, ki jo povezuje z »anomalnim« občinskim odborom v Palermu, vidi v njej odpiranje vrat komunistom in zapiranje socialistom.
Toda komunisti niso nad tem nič kaj navdušeni, nasprotno: »Ne bomo se pustili povleči v igro, ki naj omogoči stranki relativne večine povratek na stare položaje, to je k vlogi "cen-tralnosti" v političnem sistemu.« KPI poziva zato socialiste, naj se končno izjasnijo: bodo potrdili zavezništvo s KD, kot se odraža že zdaj v vladi Go-ria-Amato, ali pa bodo spet začeli dialog na levi za vladno in programsko alternativo?
G. R.
Italijanski politiki o minolovcih v Zalivu
RIM — Med italijanskimi politiki se še zmeraj lomijo kopja glede možnosti, da bi tudi italijanski mi-nolovci odpluli proti Zalivu. Diskusija je postala vroča posebno v zadnjih dneh, ko so Nizozemci in Belgijci resno ocenili možnost, da bi poslali svoje minolovce v Zaliv.
Antonio Patuelli, šef političnega urada PLI, je včeraj dejal, da bodo morali na naslednjem sestanku ministrskega sveta, če resolucija št. 598 Varnostnega sveta OZN ne bo obrodila nobenega vidnega napredka (kot je sicer tudi predvidljivo), sprejeti sklep o možnosti, da bi v Zaliv odposlali minolovce. Odločno je podprl to možnost rekoč: »Moramo sprejeti ta sklep, drugače bomo ostali v Evropi osamljeni v družbi z Luksemburgom.«
V istem slogu se je izrazil tudi odgovorni pri mednarodnem komiteju PSDI Ruggero Puletti, ki je dejal, da si Italija ne sme več privoščiti navidezne opreznosti, ki v bistvu skriva nerazumljivo trmo proti intervenciji s svojimi minolovči. Sklep je po mnenju Pulettija toliko bolj potreben po zadnjem sklepu
nizozemske vlade, da pošlje svoje minolovce v Zaliv.
Po pričakovanju se je proti tej možnosti izrazil načelnik svetovalske skupine DP Franco Russo. Ostro je obsodil obrambnega ministra Zanoneja, ki bi rad »kršil enajsti člen ustave, ki nasprotuje uporabi vojske za premagovanje mednarodnih nasprotij«. Russo je v soglasju z demokristjani in komunisti ponovno potrdil zaupanje naporom za zaustavitev zalivskega spopada generalnega tajnika OZN De Cuellarja.
Precej vroče je tudi vzdušje okrog afere o prodajanju orožja bojujočima se zalivskima državama. Včeraj se je oglasila predsednica preiskovalne parlamentarne komisije o tajni prostozidarski loži P2 Tina Anselmi. V televizijskem intervjuju je Tina Anselmi ostro napadla posamezna podjetja in države, ki prodajajo orožja državam v vojnem stanju. Dejala je tudi, da se ne sme več spregledati dejstvo, da je veliko bivših visokih oficirjev, ki so bili vpisani v seznamu tajne prostozidarske lože P2, sedaj zaposlenih v tovarnah orožja.
Domači in tuji turisti se masovno vračajo domov
Povratek v znamenju prometnih nesreč 20 mrtvih na italijanskih avtocestah
RIM — Italijanske ceste so že spet krvave. Očitno niso veliko pomagali spodbudni podatki discipliniranega odhoda na počitnice, ki je sledil prav tako krvavemu pričetku letošnjega letnega dopusta.
Na ceste in avtoceste so se zgrnile kohorte domačih in tujih turistov, ki bodo v ponedeljek morale ponovno na delo. Za marsikoga pa so se nakopičena naglica, neprevidna vožnja in utrujenost sprevrgle v tragedijo. Na Avtocesti sonca med Fidenzo in Parmo je prišlo do najhujše nesreče včerajšnjega tragičnega dne. Voznik nekega volva je izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in z nevejetno hitrostjo planil na skupinico turistov, ki so počivali na obcestnem parkirišču. Šest jih je izgubilo življenje, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Motorna kolesa so bila vpletena v tri smrtne prometne nesreče, sorazmerno blage posledice pa je imela nesreča, ki se je pripetila na Južnem Tirolskem. Avtomobil z nemško registracijo je izgubil priklopljen motorni čoln in planil na pet avtomobilov. V nesreči je izgubil življenje Italijan, ki se je vračal na delo v Belgijo.
Dneva izredno gostega in kaotičnega prometa, ki je terjal 20 mrtvih in 20 ranjenih, pa niso označile le hude prometne nesreče, pač pa nadpovprečno dolge kolone vozil tako na avtocestnih izhodih in vhodih kot na obmejnih prehodih. V Mestrah se je vila 15 kilometrov dolga kača vozil, šest kilometrov vrste je bilo pri Sterzingu, deset pa pri Modeni. Po nekaj ur pa je bilo treba potrpežljivo čakati tudi na obmejnih prehodih z Avstrijo.
Enosmerni promet povratnikov na avtocesti A 14 pri Bologni ,	„	(Telefoto AP)
Plavalno EP v Strasbourgu
Spet slavje NDR Danes sklepni boji
□ □ □
Motociklizem: VN ČSSR
Italijanu Gresiniju zadošča že točka
□ □ □
Odbojka: turnir v Kopru
Meblo pristal na tretjem mestu
Dušeč zadah po mračnjaštvu
Dokler je bil še živ, se nihče ni zmenil več.zanj, njegova še ne povsem pojasnjena smrt pa je številnim nostalgikom omogočila obujanje mračne preteklosti in še bolj mračne ideologije. V bavarski vasici Wunsiedel, kjer je družinska grobnica Hessovih in kjer bodo v sredo pokopali bivšega nacističnega veljaka, so včeraj dalj časa plapolale nacistične zastave, ob grobnici so se vrstili ljudje, ki so polagali cvetje in lepake.
Nostalgiki so pod nadzorstvom policije nekaj ur mirno izkazovali čast nekdanjemu Hitlerjevemu delfinu, napetost pa je začela naraščati, ko so se pojavili nasilni »skinhe-ads« (gologlavci), ki so vdrli na pokopališče in ob vzklikanju neonacističnih gesel ter kričanju »maščevanje, maščevanje« povzročili pravi kaos. Policija je zato sklenila, da zapre pokopališče javnosti, štirideset mladih prenapetežev je polovila takoj, drugih 38 pa je zajela v bližnjih vaseh. V pričakovanju pogreba se napetost medtem stopnjuje, saj kaže, da se približujejo bavarski vasici še druge organizirane tolpe mladih neonacistov.
Protestno manifestacijo so pripadniki neonacistične stranke NPD uprizorili tudi v Bonnu pred veleposlaništvi SZ, ZDA, Francije in VB.
Do tod kronika včerajšnjega dogajanja, ki potrjuje, kako je v ZRN nacistična miselnost še prisotna. To je sicer prišlo
jasno do izraza tudi v prejšnjih letih zlasti v odnosu do tujih delavcev in skupnosti, ki so se naselile v Zahodni Nemčiji, kljub temu pa človeka vselej zaskeli ob misli, da se mladi - pa čeprav gre za manjšino - še danes zbirajo ob simbolih, ki so okrvavili Evropo in svet in ki so odraz slepega in nasilnega mračnjaštva.
Pojav neonacizma ima zelo razvejane in razčlenjene korenine, ki bi jih morali poglobljeno preučiti. Nedvomno pa pomeni po eni strani delen poraz demokratičnih sil, ki v štiridesetih povojnih letih niso znale - nekatere pa tudi niso hotele - izkoreniti kali zla, po drugi pa odraža stisko dela mladine, ki ob pomanjkanju perpektiv in idealov išče izhod in tudi oporo v prikaznih preteklosti. Primer Hess pa dodaja še kanček grenčice že grenkemu zalogaju, saj mlade vsaj posredno spodbujajo k nasilju in manifestiranju ljudje, ki se skušajo gmotno okoristiti s smrtjo bivšega nacističnega veljaka in ki na primer nočejo govoriti z novinarji, ker so svoje spomine že prodali temu ali onemu založniku. Da »pecunia non olet«, so ugotovili že stari Rimljani, vendar tokrat si je treba krepko mašiti nos, da ne začutimo zaudarjajočega zadaha...
V. T.
JAR: na cesti že 11.000 rudarjev
JOHANNESBURG — Včeraj je minil 13. dan stavke temnopoltih rudarjev v 56 južnoafriških zlatokopih in premogovnikih (vsega jih je 99), ki je prizadejala rudarskim družbam za več kot 60 milijard lir škode. Stavkajoči so medtem zgubili za 38-51 milijard lir zaradi neizplačanih prejemkov. Na cesto je moralo nadaljnjih 1.000 rudarjev, tako da znaša število odpuščenih že 11.000 (po zatrdilu sindikata NUM pa 13.000).
Danes
priloga
KRIžkraŽ
Nepričakovana dobrohotnost italijanskih oblasti
Vlada je dovolila vsem poljskim beguncem, da ostanejo v Italiji
RIM — Vlada ne bo poslala nazaj domov nobenega Poljaka: tistim, ki imajo pravico do statusa političnega begunca, bodo ta status v smislu ženevske konvencije tudi priznali, vsem drugim pa izdali vizum o začasnem bivanju. Tako je sklenila včeraj komisija za begunstvo. Njeni člani (predstavniki notranjega in zunanjega ministrstva ter OZN) so tako demantirali govorice, po katerih naj bi smeli ostati v Italiji le pravi politični begunci, vse druge — 90 odstotkov — pa naj bi napotili spet na Poljsko.
Komisija nima lahke naloge: na eni strani noče odreči gostoljubnosti tujcem, ki vse češče trkajo na vrata, na drugi pa mora preprečiti, da bi se Italija spremenila iz »raja za tuje izrinjence« v »pekel sobivanja«, kot se to dogaja v marsikateri drugi državi in deloma tudi že pri nas, kar dokazujejo pojavi nestrpnosti do temnopoltih delavcev. Treba je, skratka, preiti od velikodušnega besedičenja k stvarno humanitarnemu ukrepanju, kot poudarjajo nekateri vladni krogi. Najprej gre za to, da se osnuje seznam vseh, ki so pribežali res iz političnih nagibov, kar je skoraj nemogoče, saj je večina pribežnikov dopotovala na Apeninski polotok z rednim turističnim vizumom in z utvaro, da bo našla tu drugo Kalifornijo, kaj šele ustreznejši političen sistem. Nato pa bo treba sestaviti drug seznam imen, tistih, ki bi radi ostali tu, in onih, ki bi rajši kam drugam, morda v
pr(a)vo Kalifornijo. Tretji seznam, takih namreč, ki naj bi se kot čistokrvni turisti vrnili v domovino, bo ostal bržda prazen. Tudi zato, ker je poljski papež Wojtyla rekel včeraj, da ne gre šiloma poslati na Poljsko nikogar, ki tega ne mara.
Janez Pavel II. ima med politiki veliko zaveznikov, moti pa se, kdor misli, da vsi ti soglašajo s priznanjem bivanjske pravice vsem papeževim rojakom. Pa ne zaradi podzavestnega rasizma, temveč zato, ker poljskega begunca ne moreš primerjati z beguncem iz »četrtega sveta«: kako naj bi si sicer razlagal množico počitniških prikolic, ki so jih privlekli z avtom iz Poljske, ko pa rulotka le ni za vsak žep. V Italiji naj bi bilo najmanj že 8.000 Poljakov, ki se jim pridruži vsak dan 80 do 100 in ki jim je treba prišteti še okrog
60.000	drugih beguncev, od katerih ima polovica dovoljenje za začasno bivanje. Poljski to v socialnem pa še kakšnem drugem pogledu koristi, Italijo pa bremeni tako v logističnem smislu — pristojne oblasti bodo begunce razmestile v različne kraje, posebno v srednji Italiji, in jim oskrbele najnujnejše za dostojno življenje — kot in zlasti iz vidika nevarnosti družbenih pretresov na krajevni ravni. Politične stranke pozivajo zato vlado, naj te probleme reši sporazumno z drugimi državami, tembolj še, ker OZN in OECD predvidevata v bodoče še večje izseljenske pojave, (dg)
Avni Hindavi se je izmuznil roki pravice
GENOVA — Avni Hindavi, bratranec bolj znanih Nezara in Hasija Hindavija (Nezara so v Londonu zaradi poskusa atentata na letalo izraelske družbe El Al obsodili na 45 let zaporne kazni, Hasi pa bo na hladnem 32 let zaradi atentata na neko diskoteko v Berlinu) se je izmuznil roki pravice.
V Genovi so ga karabinjerji aretirali neposredno pred pričetkom procesa o preusmeritvi ladje Achille Lauro, 24. decembra pa so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili na prostost pod policijskim nadzorstvom. Nadzorstvo očitno ni bilo tako strašno ostro, saj izvedenci menijo, da je Avni Hindavi zapustil Italijo že pred 20 dnevi. Kako je to storil, še ni znano, verjetno pa se je pri begu poslužil ponarejenega potnega lista.
Nove žrtve gverile na Filipinih
Komunistični gverilci so napadli občinsko palačo v Manapli. V napadu je umrlo pet oseb: dva gverilca, dva vojaka in en civil. Vojska je ob ojačeni aktivnosti filipinske gverile ponovno zahtevala zopetno uvedbo smrtne kazni.	(AP)
Tragični porast smrti zaradi mamil Največ žrtev v Lombardiji in Piemontu
RIM — Marco Pannella buri italijanske duhove s svojo Mednarodno protiprohibicijsko ligo proti kriminalu in mamilom, ki zagovarja sporen program sprostitve prodaje tudi težkih mamil, Italija pa prešteva žrtve zasvojenosti z drogami in tone halucinogenih snovi, ki so jih zaplenili v prvih osmih mesecih leta 1987.
Kako bo voditelj nove križarske vojne radikalcev uporabil te podatke v podporo svoje teze, si ni težko predstavljati in bomo o tem nedvomno v kratkem seznanjeni, zaenkrat pa naj se omejimo na posredovanje statistik, ki so žal dovolj zgovorne.
Do prve polovice avgusta je v Italiji zaradi uživanja mamil umrlo 286 ljudi. Lani jih je od januarja do decembra umrlo 280. To pomeni, da jih je do danes umrlo 119 več kot lani v istem obdobju. Podatki so še bolj šokantni glede dejstva, da so večina drogirancev osebe pod tridesetim letom starosti.
Največ jih je umrlo v Lombardiji (71), kjer imajo že dovolj opravka s porastkom obolelih za aidsom, tragični obračun mrtvih pa beleži na drugem mestu Piemont (31), Veneta (28), Emilijo Romagno in Lacij (24), Ligurijo (21) ter Apulijo (17). V Venetu se je število ljudi, ki je podleglo uživanju mamil, v enem letu kar potrojilo, v Apuliji pa podvojilo.
Dvignilo se je tudi število oseb, ki so jih organi javne varnosti aretirali zaradi prekupčevanja mamil. V italijanskih zaporih so zabeležili priliv 11.664 tovrstnih jetnikov, lani pa jih je bilo v istem obdobju »le« 9.550, v celem letu pa 14.844. Pri tem se odpira vprašanje, ali gre ta uspeh pripisati večji spretnosti policije in drugih organov javne varnosti ali je to odvisno od sorazmernega porastka kriminala.
Prav pred kratkim je sicer policiji uspelo ugonobiti »tolpo gospodinj«, žensk, ki so v posebnih steznikih in nedrčkih tihotapile heroin v ZDA. Za svoj doprinos k širjenju mamil na ameriško tržišče so dobivale 20 milijonov lir na vožnjo, v Nev/ Yorku pa so bile deležne krajšega bivanja v luksuznih hotelih. Manj ekscentrični, a očitno bolj iznajdljivi, pa so tisti tihotapci, zaenkrat še neznani, ki pripravljajo znamke z LSD. Na železniški postaji v Chiassu so namreč zasledili pošiljke znamk, na katerih so tihotapci zamenjali lepilo z dražjim, zato pa toliko bolj halucinogenim preparatom, LSD.
Poletni termometer trgovine z drogami žal beleži viden padec kvantitete zaplenjenih mamil. Letos so jih zaplenili 7 ton, lani v istem obdobju pa 12 ton. Očitno se je na tem področju kaj zataknilo.
Polemike zaradi brodoloma jahte Mauro pri Pantellerii
CAGLIARI — Brodolom 16-metrske jahte Mauro v Sicilskem prelivu kakih 18 milj jugovzhodno od Pantellerie je že sprožil prve polemike, ki jih bosta preiskavi le s težavo zadušili. Kot prvo preživeli trdijo, da so kar petkrat poslali klic v sili na 16. kanalu VHP, preden se je jahta potopila. Tega poziva pa, kot kaže, ni slišal nihče, saj so brodolomci ostali v morju dva dni, naključno jih je rešila neka turška trgovska ladja. Odgovorni pri pristaniških poveljstvih trdijo, da njihovi podrejeni 24 ur poslušajo 16. kanal in bi bilo torej nemogoče, da so preslišali klic v sili. Že res, da nekateri kriminalno rabijo ta službeni kanal za zasebne pogovore. To pa se bržkone ni zgodilo v tem primeru, saj so klic v sili s potapljajoče se jahte poslali sredi noči, ko so v bistvu vsi kanali prosti. Prav tako ne drži hipoteza, da je bil lahko signal prešibek, da ga ni nihče slišal. Jahta je bila namreč v radijskem dometu sicilskih pristaniških poveljstev. Seveda je možno, da so v zmedi pozabili pravilno naravnati radijski oddajnik. Kdor pa pozna sodobne pomorske VHP radijske oddajnike in sprejemnike, dobro ve, da je prehod na 16. kanal avtomatičen in da je torej možnost napake minimalna. Brodolomci med drugim trdijo, da je po trčenju električni
agregat delal in da so se luči ugasnile, šele ko se je jahta potopila.
Ob tem pa se avtomatično zastavlja novo vprašanje. Kaj je trčilo v jahto? Brodolomci so po prebolelem šoku povedali, da niso po trčenju slišali nobenega ladijskega motorja in tudi ne ka-raterističnega vala, ki ga povzročijo večje ladje. Le eden od preživelih je izjavil, da je po brodolomu opazil neke obrise, ki ga spominjajo na ribiško ladjo.
Pristaniška poveljstva so že sprožila splošen alarm, da povsod preverjajo, če ima kako večje plovilo sledove trčenja. Bržkone pa krivca, kot običajno, ne bodo odkrili. Nekateri celo trdijo, da se je jahta potopila po trčenju z nekim napol potopljenim predmetom, ki ni jahte razpolovil, kot bi se to zgodilo, če bi jo pregazila kaka trgovska ladja. Je torej jahta naletela na neznano podmornico? V takih primerih je vsaka domneva mogoča, slednje pa ne bo uspel nihče preveriti, saj nobena vojna mornarica ne prizna, da je zakrivila kako kaznivo dejanje.
Brez vsakega dvoma pa lahko trdimo, da je šestnajstmetrska jahta vsaj eno miljo pred trčenjem vidna na radarskem ekranu. Vsekakor pa nas vseeno preseneča, da niso bili na jahti bolj budni, ko so pluli skozi izredno prometni Sicilski preliv.
Terry Waite kmalu prost?
PARIZ — Ugledni in predvsem dobro obveščeni libanonski tednik As Šira, ki je kot prvi objavil podatke o škandalu Irangate, je včeraj objavil novico, da bodo v Libanonu kmalu izpustili Terryja Waita, odposlanca canterburyj-skega nadškofa, in zahodnonem-ška talca Rudolpha Cordesa in Alfreda Schmidta.
V	včerajšnji številki je revija As Šira navedla muslimanske vire v zahodnem Bejrutu, za osvoboditev pa naj bi (neznano kdo) plačali 5 milijonov dolarjev. Zelo verjetno se je za osvoboditev osebno zavzel voditelj Druzov Valid Džumblat, ki je v tem imel popolno podporo Sirije, najbolj trdne zaveznice Irana m torej tudi šiitskih integralistov v Libanonu. Izvedenci domnevajo, da ie prav Sirija odločno pripomogla tudi za osvoboditev ameriškega novinarja Charlesa Glassa.
V	Franciji še niso odgovorili na zadnjo ponudbo 'Islamske svete vojne", da bi francoske talce v Libanonu zamenjali za 17 šiitskih integralistov, ki so v kuvajtskih zaporih. Glasnik zunanjega ministrstva Jean Bernard je odločno zanikal govorice, da bi francoska vlada na katerikoli način posredovala pri kuvajtskih oblasteh.
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-quette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava taL-ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535 - 64449
Telex: 460517 TECHNA I
EnFap
ENTE NAZIONALE
FORMAZIONE ADDESTRAMENTO PROFESSIONALE DRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Trst - Ulica Roma 28
ŠOLSKO LETO 1987 - 88
DNEVNI TEČAJI
•	URADNIKI - administrativno delo v uradu — dveletni tečaj
•	PROGRAMERJI — dveletni tečaj
•	ELEKTROMONTERJI - MONTERJI ELEKTROGOSPODINJSKIH STROJEV — dveletni tečaj
•	TERMOHIDRAVLIKI — dveletni tečaj
•	TEHNIKI ZA RADIJSKE in BARVNE TV SPREJEMNIKE — triletni tečaj
POPOLDANSKI IN VEČERNI TEČAJI:
•	STENOGRAFIJA in STROJEPISJE — enoletni tečaj
•	VODENJE KNJIG — enoletni tečaj
•	STROJEPISJE — enoletni tečaj
•	OPERATERJI NA RAČUNALNIKIH — enoletni tečaj
•	REGISTRIRANJE PODATKOV in UPRAVLJANJE VIDEOTERMINALOV — enoletni tečaj
•	APLIKATIVNI PROGRAMERJI — enoletni tečaj
•	IZPOPOLNJEN PROGRAMSKI JEZIK »BASIC«
•	TEHNIKI ZA PROGRAMSKO OPREMO (SOFTVVARE) — enoletni tečaj
•	TOOLS (programi za produktivnost)
Tečaje denarno vzdržuje Dežela Furlanija-Julijska krajina in njihovo obiskovanje je popolnoma brezplačno
Za informacije se obrnite na tajništvo v Ul. Roma 28 - Telefon 62766 — TRST
V
od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30 razen ob sobotah.
Od 4. do 13. septembra 41. vzorčni sejem
v Pordenonu
Že pred leti je dobil status mednarodnega sejma Predstavilo se bo kar 450 razstavljalcev Predvideni številni specializirani posveti
PORDENON — V najzahod-nejšem, industrijsko najbolj razvitem mestu Furlanije-Julijske Krajine je že vse pripravljeno za odprtje vzorčnega sejma, ki ga tu prirejajo letos že enainštiride-setič. Pordenonski sejem je že pred leti dobil status mednarodnega, sedaj pa še vzorčnega. Sodi v kategorijo najbolj razvitih sejmov v državi. To svojo karakteristiko opravičuje bodisi zato, ker imajo pordenonski poslovni ljudje, še zlasti industrije!, veliko stikov z inozemskimi partnerji, kot tudi zaradi tega, ker ima za seboj veliko zaledje ne le porde-nonske, marveč tudi sosednih videmske pokrajine kot tudi Trevi-sa in vzhodnega dela pokrajine Benetke. Na sejemskem prostoru so letos že imeli vrsto specializiranih sejmov, ki so imeli v skoro vseh primerih več uspeha kot podobni v prejšnjih letih.
Na sedanjem sejmu, ki ga bodo svečano odprli 4. septembra, bo kar 450 razstavljalcev, ki bodo tu zastopali več kot 800 tvrdk. Sodelovale bodo tudi druge države in sicer Avstrija, Jugoslavija, Mehika, Nizozemska, Sovjetska zveza, Zvezna republika Nemčija, Madžarska, Kitajska in Poljska. Predvidevajo, da bo v desetih dneh, tja do 13. septembra, sejem obiskalo 200.000 ljudi. Seveda si veliko obetajo tudi od poslovnežev, ki bodo tja prišli, da se sestanejo z domačimi trgovci in industrijci.
V sejemskih dneh bo seveda, kot je že običaj, precej specializiranih posvetov. Po otvoritvi bosta že istega dne, kot tudi v dveh naslednjih, posveti o kmetijstvu. 8. septembra bo posvet o vinih, pridelanih v naši deželi, 9. septembra pa bo dan posvečen zadružnemu gibanju. 11. septembra bo govora o industrijskem razvoju na Pordenonskem, 12. septembra pa bodo govorili o obrtnih dejavnostih.
MARKO VVALTRITSCH
V Čedadu od 13. do 16. septembra
Minister Jervolino na kongresu o nasilju nad otroki
ČEDAD — Mednarodnega kongresa o nasilju nad otroki, ki bo od 13. do 16. septembra v Čedadu, se bo udeležil tudi novoimenovani minister za posebne zadeve senatorka Rosa Russo Jervolino (kakšne bodo njene posebne zadolžitve v G orlovem kabinetu še ni znano, zaenkrat pa zagotavlja podporo raznim humanitarnim pobudam, kot sedaj čedajski ali pa, ko se je pred nedavnim pridružila ogorčenemu protestu vseh tistih, na srečo mnogoštevilnih državljanov, ki so obsodili ravnanje nekega hotelirja iz Riminija, ki je zavrnil skupino handikapiranih in pristopila k protestni akciji).
Na manifestaciji — pobuda, za katero prihaja iz vrst svetovnega kongresa Mednarodnega kluba časnikarjev za pravice otroštva, to je veja organizacije UNICEF, katere člani so časnikarji vseh držav sveta, ne glede na zemlje-
pisno ali politično oznako — bo torej prisotna tudi senatorka Jervolino. »To je eno izmed glavnih in najnujnejših vprašanj — je med drugim izjavila senatorka — ki se jih je treba lotiti,, tudi zaradi tega, ker v zadnjem času narašča nasilje nad otroki; prav zaradi tega menim — je še dodala — da je to eno najbolj zanimivih vprašanj za moje novo ministrstvo«.
Čedajski kongres naj bi bil vsekakor prvi poskus sodelovanja med časnikarji posameznih držav s Severa in Juga, iz industrijaliziranih in nerazvitih držav in tudi poskus oživljanja časnikarskega zanimanja za to problematiko.
V štiridnevni razpravi bodo podrobno analizirali ta pojav in se domenili kaj postoriti, da bi ljudi čim bolj obveščali o problemu in jih spodbudili za boj proti izkoriščanju otrok.
Obrt F-JK v Sovjetski zvezi
VIDEM — Tudi obrt Furlanije-Julij-ske krajine, v prvi vrsti tkalstvo, bo pristala v Sovjetski zvezi in sicer v ukrajinskem mestu Sumy, ko bo razstavljena na neki kulturni razstavi.
Pobudo je uresničila Deželna ustanova za obrt (ESA) v sodelovanju z industrijskim obratom Danieli iz Buttria. Na razstavi, ki bo od 14. do 20. septembra, bodo med drugim razstavljene tudi tkanine iz Furlanije-Julijske krajine iz obdobja 1700—1800.
Prisotnost številnih deželnih ustanov (med katerimi ESA) je poleg splošnega pomena treba pripisati tudi dejstvu, da v mestu Sumy trenutno živi veliko število Italijanov, ki gradijo za tovarno Danieli nove kovinarske obrate v tem kraju. Za kulturno in organizacijsko plat razstave je poskrbela prof. Zanel-ia, ki je že uresničila podobno pobudo v Vidmu.
Cevi Vetroresine za Valtellino
VIDEM — Podjetje Vetroresina iz Po-voletta bo zgradila cevi, ki bodo potrebne za izpraznitev naravnega jezera Pola, ki ga je v Valtellini ustvaril zemeljski usad, s tem da je preusmeril tok reke Ada. Tako je sporočilo podjetje, ki je v tem smislu prejelo naročilo od rimskega podjetja Condotte aegua.
Podjetje Vetroresina bo moralo do 15. septembra zgraditi 3.500 metrov cevi. Zaradi tega je vodstvo že vpoklicalo z dopusta svoje uslužbence, medtem pa je že odposlalo prve pošiljke v Valtellino; gre za 15 metrov dolge cevi s premerom 1,60 m in 35 stotov teže, ki jih bodo do Sondria prevozili s kamioni. Vrednost celotnega naročila se za furlansko podjetje suče okrog pet milijard lir.
Sicer pa ni prvič, da Vetroresina, kot tudi druga furlanska podjetja, opravlja taka emergenčna dela.
In Kronos bo obula vso Evropo
VIDEM — »Ženske in delo: In Kronos bo obula vso Evropo«; pod tem naslovom je v zadnji številki mesečnika »Udine economica«, ki ga izdaja videmska Trgovinska zbornica, objavljen obširen članek o podjetju Beneco Kronos, pravem Davidu športnih obutev iz Sv. Lenarta v Nadiških dolinah, ki se predvsem na italijanskem in tudi evropskem trgu uspešno kosa s pravimi velikani tega področja kot so Adidas, Puma in Nike oziroma o mladi menažerki Andreini Tomšič (na sliki), ki je v tem podjetju poverjeni upravitelj, z drugimi besedami glavni direktor. V članku, ki je opremljen s številnimi barvnimi slikami, pisec na kratko obnavlja zgodovino tega podjetja in njegov hiter vzpon: »V primerjavi s podjetji Diadora in Lotto smo trikrat manjši, na italijanskem trgu pa smo kot proizvajalci na absolutnem tretjem mestu« z zadovoljstvom ugotavlja Andreina Tomšič, s čimer pa daje razumeti, da je to le začasen rezultat. Sicer pa je članek v glavnem posvečen tej mladi menažerki, ki je z vztrajnostjo in trdno voljo in seveda ob sodelovanju ostalih uslužbencev privedla podjetje na zavidljivo kakovostno raven, ki pa se ne zadovoljuje z doseženimi rezultati, ampak že kuje načrte za druge poslovne uspehe.
V petek, v okviru praznika občine Sežana
V Merčah bodo odkrili spominsko obeležje NOV
SEŽANA — V Merčah, prijazni kraški vasici, ki šteje 45 hišnih številk in kjer živi 150 prebivalcev, so krajani s prostovoljnim delom in ob pomoči Krajevne skupnosti Sežana, v katero spada vas Merče, postorili mnogo dela pri komunalni ureditvi vasi, sedaj pa se pripravljajo na odkritje spominske plošče, posvečene padlim v NOB.
Kaj vse so postorili v Merčah, nam pripoveduje predsednik vaške skupnosti IVAN ŽIBERNA:
»Izgradnja telefonskega omrežja je velik doprinos k razvoju in napredku vasi. Priprave na izgradnjo telefonske-
ga omrežja so se pričele v letu 1984. Vaščani pa so bili nadvse zadovoljni, ko so po treh letih čakanja decembra lani dobili telefon. V vasi imamo tako 31 telefonskih priključkov. Sekundarno omrežje po vasi je po takratnih cenah stalo 1,1 milijona dinarjev. Vsak naročnik telefonskega priključka je prispeval 40.000 dinarjev, poleg tega pa smo opravili preko 1200 delovnih ur prostovoljnega dela. Z enotnostjo in razumevanjem smo speljali celotno akcijo. Poleg tega pa smo v naši vasi postorili še marsikaj. Uredili smo 4 kilometre poljskih poti, kjer smo čistili
MEDNARODNI
VZORČNI
SEJEM
1	4. - 13. SEPTEMBER 1987
Urnik: ob delavnikih I6.00 - 23.00 sobota in prazniki 9.00 - 23.00
traso in nasuli tampon. Pri tem so nam pomagali tudi delavci Zavoda ža pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane. Na novo smo prekrili (s škrlami) vaški kulturni spomenik — cerkev. Urejamo tudi vaške prostore za potrebe vaške skupnosti, mladinske organizacije in drugih organizacij. Pri nakupu zadružnega doma nam je pomagala tudi sežanska krajevna skupnost. Obnovili smo streho, da ne bi puščalo, in pročelje. Na zimo pa nameravamo preurediti tudi notranjost doma, da bi v njem lahko sestankovali in imeli razne prireditve, proslave in druge dejavnosti. Vaščani so uredili tudi smetišče, do novih hiš so napeljali svetlobna telesa, čistili vodno zajetje, v zimskem času pa poprimejo za lopate in kidajo sneg. Za čiščenje snega smo nakupili tudi plug«.
Za praznik sežanske občine, ki ga slavimo 28. avgusta, nameravate odkriti spominsko ploščo NOB. Kako potekajo priprave?
»Ideja, da bi v vasi postavili spominsko ploščo, ki bi obeleževala krvni davek, ki so ga prebivalci Merč plačali med NOB za svobodo, je stara več kot tri leta. Vendar pa se vse zatakne pri denarju. Primarno nam je bilo, da vas dobi telefon. Sedaj, ko imamo telefon, smo o tem razmišljali in bomo izpelja-
li tudi to začrtano nalogo. Za nakup spominske plošče in stopnic je del sredstev prispeval poleg sežanske krajevne skupnosti tudi občinski odbor ZZB NOV Sežana. Tudi Merčani so zbrali nekaj sredstev. Opravili smo mnogo dela pri ureditvi prostora, kjer bo spominska plošča stala. Postavili jo bomo v Merčah na starem kalu. Tu smo zgradili kamnit zid. Vsekakor pa bo treba za odkritje spominskega obeležja vas očistiti in jo praznično pripraviti. Ocenjujem, da bomo za izpeljavo celotne akcije, v kateri smo se organizirali v 5 delovnih skupin, potrebovali preko 400 delovnih ur«.
Kdaj nameravate odkriti spominsko ploščo v vasi?
»28. avgusta, v petek, na dan občinskega praznika sežanske občine, naj bi odkrili spominsko obeležje NOV. Pripravili bomo tudi kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci divaškega pevskega zbora, folklorna skupina iz Križa ter učenci osnovne in glasbene šole iz Sežane. Kdo bo slavnosti govornik, kdo bo odkril spominsko obležje in komu ga bomo izročili v varstvo, se še nismo dogovorili. Naj izdam tudi, da na praznični dan v Merčah nameravamo organizirati tudi srečelov«.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
_______________________________________________________________________________________________|
Razmišljala sta, ali bi lahko Faye oživila svojo nekdanjo kariero, toda od njenega zadnjega filma je minilo že sedem let, nihče je ni več prosil za podpis in časopisi niso več pisali o njej z debelimi naslovi kot nekoč. Faye je bila preteklost in čeprav bi se pri dvaintridesetih lahko vrnila k filmu, če bi hotela, ne bi bila več isto, sploh pa tega ni nameravala. Mučila jo je neka druga zamisel, čeprav je bilo prelahko samo misliti.
»Kaj je z ladjedelnico?« Njena vprašanja so bila pametna in neposredna; Wardu je kar odleglo, da jih ni bilo treba zastavljati njemu. Vse skupaj ga je spravljalo v zadrego in medtem ko je Faye vrtala naprej, si je obupno želel požirka pijače. Odvetnika sta bila neomajna.
»Napovedati morate stečaj.«
»In hiša? Koliko menite, da bova dobila zanjo?«
»Pol milijona, če boste našli nekoga, ki se bo zaljubil vanjo. Trezno gledano pa verjetno manj.«
»Prav, to je nekaj za začetek ... potem imava še hišo v
Palm Springsu ...« Iz torbice je izvlekla seznam. Prejšnji večer je potem, ko je Ward odšel spat, naredila seznam vsega njunega premoženja, do psa. Izračunala je, da bi z malo sreče utegnila iztržiti pet milijonov dolarjev za vse, kar imata. Ali pa vsaj štiri.
»Kaj pa potem?« Ward jo je prvič pogledal zagrenjeno. »Bova oblekla otroke v cunje in odšla beračit na cesto? Nekje bomo morali živeti, Faye. Potrebovali bomo služabnike, obleke, avtomobile.«
Zmajala je z glavo. »Avto, ne avtomobile. In če si ga ne bomo mogli privoščiti, se bomo vozili z avtobusom.« Nekaj na njegovem obrazu jo je nenadoma prestrašilo. Vprašala se je, ali bo lahko preživel to spremembo. Sicer pa ni imel izbire, moral jo je in nameravala mu je pomagati. Edino, čemur se ni hotela odpovedati, je bil on.
Po dveh urah sta odvetnika vstala in jima stisnila roke, toda Wardov obraz je ostal mrk. V zadnjih dveh urah kot da se je postaral, med vožnjo domov je komaj spregovoril besedo. Najraje bi se razjokal ob misli, da se morda zadnjič pelje v svojem duesenbergu.
Ko sta prišla do vhoda v hišo, ju je tam pričakala negovalka. Mala Anne je imela vročino. Negovalka je bila prepričana, da se je nalezla prehlada od Val, in njeno zdravlje jo je skrbelo. Faye je raztreseno stopila k telefonu in poklicala zdravnika, vendar ni vzela otroka v naročje; ko ji ga je kasneje negovalka ponudila, jo je Faye odslovila z zamahom roke, raztresenim pogledom in z zanjo popolnoma nepričakovano odrezanim: »Nimam časa.« Misliti je morala na druge stvari. Te »druge stvari« pa so pomenile ukinitev
njihovega dosedanjega načina življenja. Že sama misel na vse, kar jo je čakalo, je bila utrujajoča. Toda kar je bilo treba storiti, je bilo treba storiti in vedela je, da bo morala storiti sama, ker Ward tega ne bo zmogel. Čakalo jo je prav vse in Ward ji je bil hvaležen, ko se je zadeve lotila že naslednjega dne. Poklicala je vse posrednike z nepremičninami v mestu in se z njimi domenila, kdaj bodo prišli pogledat hišo. Nato je znova poklicala odvetnika, se dogovorila za sestanke z več trgovci s starinami in začela sestavljati sezname stvari, ki naj bi jih obdržala, in stvari, ki naj bi jih prodala. Ward jo je osuplo gledal, ko je naslednjega dne opoldne nadvse poslovno in na videz neprizadeto, z namrščenim obrazom sedela za pisalno mizo; zmajal je z glavo, kajti to ga je spravljalo ob živce.
Svoj še vedno namrščeni obraz je dvignila k njemu, čeprav mrščenje ni veljalo njemu: »Kaj boš počel danes?«
»Kosil v klubu.« Tudi to — članstva v različnih klubih — je bila ena izmed stvari, ki naj bi se jim odpovedal, vendar mu tega še ni omenila. Samo prikimala je in že naslednji trenutek je Ward izginil iz sobe. Vrnil se je šele ob šestih, bil pa je Židane volje. Ves popoldan je kockal z znanci in od prijatelja priigral dvesto dolarjev. »Kaj pa, če bi izgubil?« je tiho pomislila Faye in molče odšla v gornje nadstropje, ne da bi mu kaj rekla.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
S petkove okrogle mize v Prosvetnem domu na Opčinah
Med prebivalstvom tržaškega predela Krasa je vprašanje samostojne občine zelo občuteno
Sekcija KPI z Opčin je v petek zvečer priredila v okviru Festivala komunističnega tiska, ki te dni poteka v parku Prosvetnega doma KD Tabor, zelo obiskano okroglo mizo "Opčine in okolica — občina zase, kako in zakaj". Razpravi je namreč sledilo približno 120 ljudi. Tako množična udeležba nedvomno dokazuje, da je problem občuten in da je veliko zanimanje za možnost, da bi se vasi kraškega predela tržaške občine upravno odcepile od Tržaške občine in ustanovile samostojno občino. Sicer pa prireditelji, kot je uvodoma pojasnil moderator Dolfi Wilhelm, niso nameravali ob tej priložnosti dvigniti secesijske zastave, enostavno so hoteli o tej možnosti javno spregovoriti in preverjati, če je odcepitev možna in ce je sploh smotrna.
Prvi je spregovoril predstavnik Združenja za zaščito Opčin Dario Vremec. Povedal je, da se njegovo združenje že dalj časa zavzema za ustanovitev nove upravne enote. Po njegovem mnenju Tržaška občina, zaradi zgodovinskih in zemljepisnih razlogov, skrbi samo za mestno središče. Vremec je nato naštel vse zakone, ki bi lahko prišli v poštev, če bi se prebivalci odločili za ustanovitev nove občine.
Tajnik Koordinacijskega odbora vz-hodnokraških vasi David Malalan je mnenja, da je Tržaška občina vedno izigrala zahteve kraškega prebivalstva. »Menimo,« je dejal Malalan, »da je dialog z današnjimi tržaškiriii upravitelji utopija. Predlagamo, da bi vse
politične, športne in kulturne organizacije razmislile o možnosti, da bi priredili referendum, da bi se prebivalci lahko demokratično odločali, ali hočejo ustanoviti novo občino ali želijo pustiti stvari nespremenjene.«
Dolinski župan Švab je dejal, da ga osebno bolj zanimajo razlogi, ki so sprožili to razpravo. Razprava naj bi razčistila vse odkrite in prikrite razloge. Po njegovem je zahteva po odce-
pitvi izraz: prvič — velikega nezadovoljstva in pomanjkanja posluha tržaške občinske uprave za veliko večino problemov, drugič — volje in pripravljenosti ljudi za osebno angažiranje ter nenazadnje ambicij nekaterih posameznikov, tretjič — zapiranja in občutka samozadostnosti, kar zna biti tudi nevarno, kajti v novem upravnem telesu bi se verjetno pojavile centralistične težnje bolj negovanega in po-
Petkove okrogle mize se je udeležilo veliko ljudi
membnejšega centra in zanemarjenje obrobnih predelov. Švab je mnenja, da bi bilo treba nasprotno ovrednotiti, uveljaviti in podpreti delo obeh kraš-kih rajonskih svetov.
Pokrajinski svetovalec in član izvršnega odbora Združenja italijanskih pokrajin Ezio Martone je bil mnenja, da ni za nelagodje kraških občanov kriva kaka institucionalna nedoslednost, temveč politično vedenje občinskih upraviteljev in višjih birokratov.
K razpravi so se prijavili številni občani. Naj omenimo, da se je predsednik Zahodnokraškega rajonskega sveta Slavko Štoka zavzel za to, da bi bilo prebivalstvo pravilno informirano in da bi se obravnavali problemi vzhodnega in zahodnega Krasa na enak način. Predsednica Vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc pa je poudarila, da je zgrešeno primerjati rajonske svete z občinami, ker te ustanove nimajo enakih pristojnosti. (w)
Današnji spored Festivala KPI na Opčinah
Openska sekcija KPI sporoča, da se bo Festival Unit«l in Dela danes začel ob 16. uri. Ob 18. uri bodo nastopili gojenci baletne šole Kulturnega društva France Prešeren iz Bo-Ijunca. Na programu imajo moderne in južnoameriške plese. Zvečer pa bo ples z ansamblom Furlan.
Darila ob letošnji 13. kraški ohceti
Narodna noša za nevesto — s prispevkom repentabrske občinske uprave;
narodna noša za ženina — dar Slovenske kulturno gospodarske zveze;
zlata poročna prstana — dar zadruge Naš Kras;
poročno potovanje na Palmo de Mallorca — darilo agencije Auro-ra/Atlas;
obutev za nevesto in ženina — dar trgovine čevljev Malalan;
poročni šopek in nageljni — dar cvetličarne Švagelj;
usnjen album za slike — dar Foto Egon;
10 kg konfetov — dar trgovine jestvin Škabar;
poročni kolač — darilo pekarne Čok;
električni aparat za pripravo sladoleda (Philips) — darilo trgovine Vatovec;
srebrna slika Ottaviani — dar draguljarne Malalan;
enoletna naročnina na Primorski dnevnik — dar ZTT;
knjižna zbirka —- darilo Tržaške knjigarne;
hranilna knjižica z 250.000 lirami — dar Hranilnice in posojilnice na Opčinah;
hranilna knjižica z 250.000 lirami —-darilo Tržaške kreditne banke;
pručka z narodnim motivom (izdelek galerije Bor) — dar Zveze slovenskih kulturnih društev;
prt za kraško skrinjo darilo Galerije kraške umetne obrti BOR;
umetnostna slika — dar Stana Žerjala iz Boljunca;
24 steklenic terana — dar kmetije Lupine Praprot;
zibelka — darilo trgovine pohištva Koršič.
Program 13. kraške ohceti
Torek, 25. avgusta:
Ob 20.30 na dvorišču Kraškega muzeja v Repnu koncert mešanega pevskega zbora »Milan Pertot« pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot.
Sreda, 26. avgusta:
Ob 20.30 na dvorišču Kraške hiše v Repnu: uvodna beseda k odprtju manifestacije »13. kraška ohcet« in odprtje razstave umetniške obrti. Predvajanje filmov o prvih kraških ohcetih (RTV Ljubljana).
Četrtek, 27. avgusta:
Ob 20. uri »dekliška« na Colu.
Ob 20. uri »fantovska« v Repnu.
Ob 20.30 za ples igra ansambel Taims.
Ob 23. uri srečanje deklet in fantov na trgu v Repnu.
Petek, 28. avgusta:
Ob 20.30 za ples igra ansambel Lojze Furlan.
Ob 21.30 podoknica v Repnu.
Predvajanje filmov prvih kraških ohceti.
Sobota, 29. avgusta:
Ob 20.30 prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repen.
Ob 20.30 za ples igra Celjski instrumentalni kvintet.
Nedelja, 30. avgusta:
Ob 8.45 svatovska povorka iz Repna na Col.
Ob 9.30 zborno mesto narodnih noš pri cerkvi na Repentabru.
Ob 9.45 svatovska povorka s Cola na Repentabor.
Ob 10. uri svečana poroka v cerkvi na Repentabru.
Ob 11.15 »žvacet« za narodne noše v restavraciji Furlan na Poklonu.
Ob 12.30 svatovska povorka s Poklona v Repen.
Ob 13.30 »predaja neveste« v Kraški hiši v Repnu.
Ob 14.30 poročno kosilo v restavraciji Križman v Repnu.
Ob 17.00 novoporočenca odpreta ples. Do polnoči bo igral Celjski instrumentalni kvintet.
KD Kraški dom bo nudilo kuhane štruklje pri »Tevčevih« (Repen št. 60), pijačo pa pri »Štefkovih« (Repen 34). Na dvorišču pri »Štefkovih« bodo člani Lovskega društva Doberdob prodajali lovski »golaš«, klobase in zelje ter sir in pršut.
V domačiji pri »Stršinovih« (Repen 71) bodo člani Repentabrske župnijske skupnosti stregli z joto, klobasami in zeljem, kuhanimi štruklji in pijačo. Člani ŠD Breg bodo odprli svoj kiosk kar na repenskem trgu.
Dušan Guštin bo imel osmico na svojem domu pri »Žvanovih« (Repen št. 22), kjer bo nudil surov pršut in sir, zelje in klobase ter domače belo in črno vino.
Omenjene osmice in kioski bodo odprti v sredo (samo pri »Žvanovih«), v četrtek, petek in soboto od 18. do 23. ure, v nedeljo pa od 9. do 23. ure. Samo osmica Pod lipo, pri »Buorgnih« (Repen št. 130), bo ohranila svoj običajni urnik: vsak dan od 8. do 23. ure.
Torkov koncert zbora »M, Pertot« uvod v 13, kraško ohcet
»Veliki starši« navdušeni nad ohcetjo
»Silno smo navdušeni, da je letošnji ženin Repenc. V vasi ga vsi poznamo kot dobrega in marljivega fanta, ki izhaja iz delavne in vesele družine. Zato smo toliko bolj veseli, da se je odločil za Kraško ohcet in tudi sami se bomo posebno potrudili, da bo ohcet čim prijetnejša. Upajmo le, da bo vreme lepo. Tako bo gotovo vse polno ljudi, ker je tudi zanimanja zelo veliko.« Vse to so skoraj v isti sapi povedali štirje repentabrski občani, ki bodo letos za-
dolženi, da prevzamejo vloge velikih staršev.
Zaradi nepričakovanih družinskih razlogov je morala dolgoletna velika mati Marija Guštin Milič zadnji trenutek odreči svoje sodelovanje, zato se bo letos v vlogo ženinove matere priložnostno vživela Stana Milič Lazar, "Tevčeva", veliki oče na "ženinovem" domu, v Kraški hiši, pa bo Emil Škabar, "Kuninken".
Stana Milič Lazar se bo letos prvič pobliže srečala z ohcetjo. Nima lastne noše in je zato doslej imela največje težave prav z iskanjem primerne obleke. V repentabrski občini že dalj časa ni mogoče najti več noše na posodo, saj so za letošnjo "domačo" Kraško ohcet že vse oddane. Zato se je morala nova velika mati po dolgem iskanju podati po nošo na Prosek.
"Ženinov" oče Emil Škabar meni, da bo letošnja ohcet res lepo organizirana, ker so tudi domačini bolj složni kot včasih. Zelo je ponosen, da je »naša majhna repentabrska občina zmožna narediti kaj tako velikega kot je Kraška ohcet.«
Na Colu sta že več let "nevestina" starša Mara Seražin Guštin, "Vlkova", in Alojz Milič, "Čeledinov".
Mara "Vlkova" je polna lepih besed, ko opisuje letošnji par. »Oba sta zelo prijazna in družabna, poleg tega pa je Pavel domačin in to mi daje nove volje in moči.«
»Celi občini je v čast, da se ohcet nadaljuje. Še več, to je ponos naše narodnostne skupnosti. Sam sem vedno zelo navdušen s svojo nalogo. Letos pa, ko je ženin domačin in iz take družine kot so "Muhčevi", me ohcet navdaja še z večjim veseljem.«, pravi "nevestin" oče Alojz Milič.
L. G.
Zaročenca med »velikimi starši«. Od leve: Alojz Milič, nevesta Anamarija Baša, Mara Guštin, Stana Lazar, ženin Pavel Purič in Emil Škabar
Tudi včeraj gost promet na cestah in mejnih prehodih
Za tujce nova izmena počitnic
Tudi zadnji izmeni dopustnikov je vreme še naprej naklonjeno, malo manj navdušujoče pa je stanje na cestah, ki vodijo na mejne prehode in v letoviščarske kraje. Če smo ob preteklih koncih tedna pisali o dolgih kolonah avtomobilov, namenjenih zlasti v Jugoslavijo, moramo tokrat napisati, da se je že začela povratna sezona, kar pomeni, da se čakajoči avtomobili na-
birajo tako na italijanski kot na jugoslovanski strani mejnih prehodov.
Še enkrat so največjo gnečo zabeležili na mejnem prehodu na Pesku, kjer so se vozniki že v jutranjih urah razporedili v dve dolgi koloni. Med povratniki je bilo največ Italijanov, saj bodo jutri ponovno začele obratovati številne tovarne, med tistimi, ki se komaj odpravljajo na dopust, pa tudi to
pot prednjačijo Nemci. Da ne bi prišlo do večjih zastojev in predolge čakalne dobe je včeraj na mejnem prehodu na Pesku delalo večje število finančnih stražnikov in policajev. Gost promet pa je kljub temu nadaljeval do poznih večernih ur. Nekoliko bolje je bilo na drugih dveh velikih mejnih prehodih, na Škofijah in pri Fernetičih. Morda bo zanimivo tudi dejstvo, da je kljub iztekajočemu se dopustniškemu času še vedno več tujcev, ki se šele odpravljajo na dopuste, kot pa tistih, ki se vračajo. Na Pesku je bilo v čakajoči koloni tudi kakih deset avtomobilov s Poljske, vendar kaže, da so vsi potniki imeli reden turistični vizum.
Tudi v mestu samem ni bilo včeraj prav nič mimo. Čeprav so številne trgovine še zaprte — v onih, ki redno poslujejo, pa lahko nakupujemo po znižanih cenah — so bile mestne ulice živahne in ni manjkalo niti jugoslovanskih kupcev. Resnici na ljubo letošnje tržaško poletje res ni beležilo običajnega mrtvila, ki je bilo značilno za prejšnja leta. Kar se vremena tiče pa vremenarji tudi za prihodnje dni napovedujejo sicer nekoliko muhasto a v glavnem lepo vreme, z občasnimi pooblačitvami in jutranjimi meglicami, ki nas nemara že uvajajo v jesensko vzdušje. Pravijo tudi, da se bo temperatura še zvišala, kar bo gotovo marsikoga prisililo, da poišče osvežitve pri morju ali v naravi. Previdnost pri vožnji, zlasti v kritičnih urah, je torej še naprej priporočljiva.
Neverjeten promet na cesti med Bazovico in Peskom
Nasveti optika Nade Marušič
Kaj moramo upoštevati pri izbiri sončnih očal?
V dveh prejšnjih zapisih, ki smo jih posvetili sončnim očalom, smo že ugotovili, da so poleg zaščitnega sredstva postala tudi modni dodatek in da so torej podvržena modnim muham. To nam je potrdila tudi Nada Marušič, ki je po poklicu optik. »Seveda so optične leče poglavje zase« nam je dejala.« Pred časom so steklene leče barvali tako, da so še razstopljeno steklo pomešali z barvilom in tako dobili zelo homogeno obarvanost. Danes so jih v veliki meri nadomestili s takoimenovanimi organskimi lečami (narejenimi iz plastičnih snovi), ki so mnogo lažje, bolj trajne oziroma trpežne in predvsem pripravnejše za raznovrstne načine barvanja. Njihova največja pomanjkljivost pa je v tem, da se zelo hitro odrgnejo.
Še vedno sicer vztrajajo znana očala "Ray-Ban", ki imajo leče iz temperirane-ga kristalnega stekla, odpornega pred udarci, in so zeleno obarvana že v lazi staljenega stekla. Leče so lahko zelene, rjave, sive, kobaltno modre, okra, temno plave, roza, črne, z ogledalno površino itd. Barvna stopnja lahko niha od 25 do 90 odstotkov zatemnjenosti, ali pa je zamegljena, kot pri lečah, ki so v zgornji polovici temnejše kot spodaj.
Zelo razširjene so tudi steklene iotokromatske leče, ki so na začetku svetle (največ 20-odstotna prosojnost) in pri močnejši svetlobi potemnijo celo do 75 odstotkov. Barve so lahko sive, rjave ali poljubno tudi zamegljene. Ponujajo določeno ugodje, ker so v temnejših prostorih svetle, zunaj pa potemnijo sorazmerno z močjo sončnega sevanja. Pač pa moramo biti z njimi zelo previdni v avtomobilu, kjer nikdar dovolj ne potemnijo: prilagodijo se svetlobi v vozilu, ne pa močnim sončnim žarkom na cesti. Za voznike so zato primernejša zaščitna očala Polaroid, ki imajo posebne, visoko zaščitne in neodsevne organske leče.«
Seveda nas je zanimal optikov nasvet za nakup sončnih očal. Nada Marušič svetuje temne leče, ne glede na to, če so steklene ali organske, se pravi iz plastičnih snovi. Obarvane morajo biti v fazi izdelave steklene ali plastične mase in torej ne "prebarvane", ko so leče že izdelane. Barva naj bi bila umirjajoča za oči (na primer rjava ali zelena s 75-odstotno zatemnjenostjo) in enotna, nikakor pa ne taka, ki se stopnjuje proti gornjemu robu leč. Dodala je tudi, da nekatere, sicer kakovostno zadovoljive leče, povzročajo nevšečnosti zaradi obarvanosti. »V svoji praksi sem največkrat opazila motnje pri osebah, ki so za sončna očala izbrale kobaltno modro, grahovo zeleno, vijoličasto ali na primer zamegljeno barvo, medtem ko sta se izkazali kot najbolj zanesljivi barvi steklenično zelena in rjava,« je zaključila naša sogovornica.
Nekaj utrinkov s 7. raziskovalnega tabora v Devinu
Težavno, a hvalevredno iskanje skoraj že izgubljene preteklosti
Od jutri tudi v Boljuncu raziskovalni tabor
»Devin nas je v marsikaterem oziru presenetil, kljub temu, da ga udeleženci tabora nismo začeli raziskovati povsem nepripravljeni. Mislili smo, da je še v dobršni meri vas v klasičnem pomenu. V resnici pa je tu težko govoriti o kakem vaškem jedru ali življenju. Gre bolj za residenčno naselje, za človeško šibko povezan skupek hiš in ljudi.« Tako sodi etnologinja Martina Repinc, eden izmed mentorjev etnološke skupine na 7. mladinskem raziskovalnem taboru, ki se je v Devinu pričel 18. in se bo nadaljeval do 30. avgusta. S to ugotovitvijo soglašajo tudi voditelji in člani drugih skupin, zlasti tistih, ki so zaradi svojega raziskovalnega dela v stalnem stiku s krajevnim prebivalstvom.
Raziskovalci ljudskih šeg in navad in sploh zgodovine se nekoliko pritožujejo nad dejstvom, da je malo ljudi, ki bi znali kaj povedati o vaški preteklosti. Prav zato pa se toliko vztrajneje zbirajo okrog redkih "virov", kot je Kupčeva nona, in skušajo iz njih privabiti čim več pričevanj. V tem iskanju skoraj že izgubljene preteklosti se poslužujejo ne le beležk, marveč tudi zvočnih in video registratorjev. »Resnici na ljubo moramo Devinčane še bolje spoznati,« pravi vodja tabora Milan Pahor. »Ni izključeno, da bomo odkrili še kak "vir". Sicer pa moramo podčrtati, da so nas ljudje na splošno dobro sprejeli, kakor tudi, da nam je devinsko-na-brežinska občinska uprava v veliko pomoč tudi v raziskovalnem delu.«
S to pomočjo se je posebno okoristila geografska skupina. »Na prejšnjih taborih smo večinoma zbirali podatke o prebivalstvu,« pravi Uroš Horvat, eden izmed njenih mentorjev. »Letos so nam te podatke priskrbeli občinski uradi, tako da se lahko v celoti posvečamo preučevanju prostorske razmestitve pojavov.« Takšnega dela pa ne manjka. Devin med drugim nima poimenovanih ulic in naslove Devin-čanov tvorijo gole hišne številke. Te številke pa so tako kaotično razporejene, da se med njimi težko znajde že sam pismonoša. Povrh nad njimi nima nihče pravega pregleda
in prav "kartiranje" tega labirinta je ena izmed nalog, ki si jih je zastavila geografska skupina.
Na taboru se je zbralo več ljudi, kot so prireditelji pričakovali. Mentorjev je okrog 25, mladih raziskovalcev pa 37. Od teh jih je 23 s Tržaškega, 8 z Goriškega, 4 iz Jugoslavije (2 sta istrska Italijana) in 2 iz Koroške. »Toliko udeležencev nismo imeli še na nobenem taboru,« pravi vodja Pahor. »Zanimiv je podatek, da je "novincev" 19, se pravi približno polovica.« »Tudi starostni razpon udeležencev je "rekorden",« pristavi tržaški študent Marko Jagodic, ki ima za seboj kar četvero raziskovalnih taborov. »Kljub temu pa se je ustvarilo prijetno vzdušje in se udeleženci prav dobro razumemo.«
Medtem ko je 7. raziskovalni tabor v Devinu že v polnem teku, se bo jutri pričel še en raziskovalni tabor, in sicer v Boljuncu. Prvega prirejajo Društvo mladih raziskovalcev, Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko", Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Slovenski raziskovalni inštitut, za drugega pa je dalo pobudo in ga bo vodilo boljunsko Kulturno društvo "France Prešeren". Ta drugi tabor pa se od prvega ne razlikuje le po prirediteljih, marveč tudi po delovnem programu: raziskoval bo izključno naravne pojave, in sicer v dolini reke Glinščice.
Udeleženci se bodo porazdelili v pet delovnih skupin, ki bodo raziskovale hidrogeološko strukturo območja, kemično sestavo rečne vode ter rastlinstvo in živalstvo ob Glinščici. Posluževali se bodo laboratorijev strokovnega zavoda »Jožef Stefan« iz Trsta, raziskovalno opremo pa jim bo dala na razpolago tudi nižja srednja šola »Simon Gregorčič« iz Doline. Mladi raziskovalci bodo raziskovalnemu delu na terenu posvetili večinoma dopoldneve, v popoldanskih urah pa se bodo zbirali v prostorih boljunskega otroškega vrtca, da bi zbrano gradivo obdelali in uredili. Tu bodo tudi prenočevali.
Raziskovalni tabor "Boljunec 87" bo trajal do sobote, 27. t. m. Prireditelji so poskrbeli, da bi udeleženci imeli tudi možnost za razvedrilo in zabavo. Tako bo v sredo zvečer ples in družabnost v povezavi z radiom Opčine, v četrtek zvečer pa bodo prižgali taborni ogenj.
Danes praznik upokojencev v centru A. Ukmar pri Domju
Večkrat slišimo, da se mlad človek težko sporazumeva s starejšimi in da mlajša generacija ne more živeti in misliti na enak način kot starejša. Da včasih le ni tako, dokazuje svojevrsten praznik, ki ga že nekaj let prirejajo v centru "A. Ukmar" pri Domju, kjer se zberejo stari in mladi, izmenjujejo izkušnje in načrte in se skupaj poveselijo. Tak praznik poteka prav te dni; upokojenci in mladina, ki skupaj prirejajo družabno srečanje, so se včeraj zbrali kar v lepem številu, poleg priložnostnih govorov pa so letos poskrbeli še za pester kulturni in športni spored. Včeraj ob 10. uri je bil na vrsti slikarski ex tempore, namenjen otrokom od 8. do 12. leta (na sliki), odrasli pa so se pomerili v briškoli. Zvečer so se zavrteli ob zvokih ansambla »I tropi-cali«. Praznik se bo nadaljeval še danes z razstavo otroških risarskih izdelkov in nagrajevanjem, starejši pa bodo odigrali še zadnje odločilne partije briškole. Po slavnostnem govoru, ki bo popoldan, bo nastopila godba na pihala Breg iz Doline, za zabavo pa bo igral Duo Melody. Seveda je poskrbljeno tudi za prigrizek ob kozarcu domačega vina. (mm)
Mladi Enrico Konjedic pri Barkovljah s hondo v moped
Tri ure po prometni nesreči izdihnil v operacijski sobi
V Miramarskem drevoredu, tik pred železniškim nadvozom, se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 26-letni Enrico Konjedic iz Ulice Settefontane 47. Mladenič se je peljal na hondi v smeri od Barkovelj proti mestnemu središču. Pred nevarnim ovinkom pod železniškim nadvozom je opazil, da je avtomobil pred njim nenadoma zmanjšal hitrost. Da bi se izognil trčenju, je Konjedic hitro zavrl in zavil na levo stran cestišča, usoda pa je hotela, da se je zaletel v moped, ki ga je upravljal 22-letni Stelano Grando iz Ulice Pitacco 28.
Silovito trčenje je vrglo oba voznika na tla, hondo pa je odneslo 20 metrov daleč. Rešilec Rdečega križa je ranjenca odpeljal v bolnišnico na Katinari. Grando si je pri padcu le lažje poškodoval desno lahet. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili domov. Predvidoma bo okreval v sedmih dneh.
Nesrečni Konjedic je dospel v bolnišnico v globoki nezavesti. Zdravniki so takoj ugotovili, da je v smrtni nevarnosti. Odpeljali so ga na oddelek za oživljanje, od tam pa v operacijsko sobo. Mladenič se je tri ure boril s smrtjo, nekaj minut po 19. uri pa je kljub prizadevanju kirurgov izdihnil.
»Spomin« na Trst
Mlademu Beograjčanu, 32-letnemu Zerjku Amentu, bo ostal včerajšnji obisk v Trstu verjetno še dolgo v spo-
Čiščenje plaže od Grljana do Devina
Tiskovni urad Tržaške pokrajine obvešča, da se je včeraj začela že tradicionalna akcija čiščenja plaž, ki jo organizira tržaška pokrajina, s sodelovanjem občine Devin-Nabrežina, prostovoljcev Službe za radijsko pomoč in članov združenja Liburnia. Čistilna akcija se bo zaključila danes. Udeleženci akcije bodo očistili vso obalo od Grljana do Devina. "Promet" turističnih čolnov pa bo med akcijo urejal policijski patrolni čoln.
NADJA in LUČANA
novi upraviteljici gostilne
DOLINA
na Padrlčah 59,
vabita na otvoritev, ki bo jutri, 24. t. m., od 18. ure dalje
Članu našega predsedstva
tov. OSKARJU KJUDRU
iskreno čestitamo za prejeto visoko priznanje
Pokrajinski odbor
Slovo od Guerrina Husuja
VZPI-ANPI Trst
Velika množica Prosečanov, Konto-velcev in ljudi iz drugih vasi in iz mesta se je včeraj popoldne na pro-seškem pokopališču poslovila od Guerrina Husuja, velikega antifašista, demokrata in borca za naše pravice, ki je v četrtek, po dolgi hudi bolezni zapustil svoje drage in pustil ne samo v njihovih srcih, marveč v vsej vaški skupnosti bolečo vrzel.
Guerrino Husu se je rodil pred 78 leti v zavedni slovenski delavski družini. Že v otroštvu je okusil vojne grozote, zatem ga je, kot vse njegove zavedne vrstnike, čakala doba črnega terorja. Druga svetovna vihra ga je najprej odvedla na Sardinijo, kamor je bil vpoklican v Battaglione specia-le. Po razpadu Italije se je prostovoljno javil v partizane. Oktobra 1944 je bil vključen v 5. prekomorsko brigado; štiri mesece kasneje je bil premeščen k 8. udarnemu korpusu pri komandi v Splitu, nato na komando za zvezo pri 4. bojnem področju, kjer je ostal vse do avgusta 1945. leta, ko je bil demobiliziran.
Po vojni se je takoj vključil v domače kulturno, politično in športno življenje. Postal je član KPI in bil vrsto let tudi tajnik proseško-kontovel-ske sekcije KPI, deloval je v Zvezi partizanov, v domačem Prosvetnem društvu, športno se je udejstvoval pri FC Primorje, bil je član Društvene gostilne. Ko so se Prosečani odločili,
da bodo postavili spomenik svojim padlim v narodnoosvobodilnem boju, je bil Guerrino med pobudniki pripravljalnega odbora za postavitev spomenika in postal njegov blagajnik. Prav tako je bil med prvimi člani Zadruge za Kulturni dom Prosek-Kontovel, ki je omogočila, da so Prosečani in Kontovelci po dolgih letih končno dobili svoje kulturno središče.
Na včerajšnji njegovi zadnji poti so se spominu Guerrina Husuja z venci poklonili domača sekcija KPI, Zveza partizanov, FC Primorje in Društvena gostilna. Na pokopališču se je od tovariša Guerrina v imenu KPI poslovila sen. Jelka Gerbec, ki je poudarila njegov velik doprinos za boljši jutri; zatem mu je moški zbor Vasilij Mirk v pozdrav zapel Fdrsterjev Večerni ave. Guerrino Husu je bil po poklicu kamnosek. Njegove roke pa niso vse življenje klesale le trdega kraš-kega kamna-, udarno so pripomogle k zmagi nad nacifašizmom, po vojni so ustvarjalno prispevale k obnovi našega kulturnega, političnega in športnega življenja, dolga leta so budno skrbele za to, da bi pustile mlajšim rodovom bogato dediščino. Z roko na srcu, ki je še presunjeno od njegovega odhoda, moramo zapisati, da pušča Guerrino Husu v vaški skupnosti globoko neizbrisljivo sled.
minu. Ko se je po Ul. Severo s stoenko spuščal proti centru, je malo pred križiščem z Ul. Coroneo začel prehitevati fiat 127. Prav takrat je iz Ul. Coroneo privozil mini cooper. Trčenje je bilo neizogibno, stoenka pa je zatem treščila še v parkiran mini, le-ta pa se je odbil v prav tako parkiran ford. Vsi štirje avtomobili so bili dobro zdelani, redarji pa so »zdelali« tudi voznika stoenke: priselili, so mu 323 tisoč lir globe.
Morje naplavilo truplo ženske
V petek popoldne je 39-letna Nadia Cescutti iz Ul. delLEremo 73 s skokom v morje pretrgala svoje življenje. Njena sestra je še isti večer poklicala karabinjerje, ki so pogrešanko iskali vso noč. Danes dopoldne pa so našli njeno truplo, ki so ga naplavili valovi, v bližini kopališča pomorskega kluba Sirena. Utopljenko so odpeljali v mrtvašnico, kjer je sestra spoznala njeno truplo. Preiskovalci menijo, da je šlo za samomor, saj je bila pokojnica večkrat v hudem depresivnem stanju. Šele obdukcija pa bo lahko potrdila ali ovrgla to domnevo.
Trije jugoslovanski tatiči za zapahi
Trije jugoslovanski državljani so v petek zvečer okradli šest tržaških trgovin. 47-letnega Luciano Flego iz Rovinja, 26-letnega Zoran Uravič iz Pulja (kradla sta v trgovinah v središču mesta) so zasačili karabinjerji, 66-letnega Milana Jankoviča iz Beograda (kradel je v veleblagovnici PAM) pa agenti letečega oddelka.
J- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Giordana Sudini por. Dovgan
Pogreb bo v torek, 25. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalujoči: mama, mož Giorgio, sinova Alessandro in Flavio ter drugi sorodniki
Trst, Katinara, 23. avgusta 1987
Žalovanju se pridružujejo družine Dovgan in Smotiak.
-1- Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
Amalija Mužina vd. Pečar
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Gropado.
Žalostno vest sporočajo hči Ivanka z možem Linotom, vnuk Lucio in drugo sorodstvo.
Gropada, 23. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega moža
Vilka Batiča
se, ganjena ob' tolikih izrazih sočustvovanja, iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala vaškim in drugim organizacijam, pevcem TPPZ P. Tomažič, govorniku tov. Kjudru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so mi bili ob strani in mi kakorkoli pomagali v tem težkem trenutku.
Žena Blanka
Lonjer, 23. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
Pavle Guštin
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali, g. župniku Bedenčiču za ganljiv obred in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Repen, 23. avgusta 1987
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so spremili na zadnji poti in se na kakršenkoli način pridružili našemu žalovanju ob smrti drage
Line Petaros por. Čedin
Srčna hvala vsem ožjim in daljnim sorodnikom in Avguštinu Čoku ter vsem, ki so pokojnico obsuli s cvetjem, kot si je želela.
SVOJCI
Rovte, Katinara, 23. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Rozine Sosič vd. Škerlavaj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Opčine, 23. avgusta 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Kristine Novak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Hrpelje, Boršt, Zabrežec, Reka, 23. avgusta 1987
Ob 20. obletnici smrti drage nepozabne mame
Josipine Zobec roj. Sancin
se je z ljubeznijo spominja hči Marta.
Boljunec, 23. avgusta 1987
V Tržiču je slavil Amedeo Manid
Prijetno srečanje ob 100. rojstnem dnevu
Amedeo Maniš (desno) in Milan Pernarčič si nazdravljata
V Tržiču je prejšnjo soboto praznoval svoj stoti rojstni dan Amedeo Ma-nia. Vest sama zase ne vzbuja izjemne pozornosti, saj ni preseči prag stoletja posebna izjema. Presenetljiva pa je vrsta prijetnih okoliščin, ki so označevale dan slavja.
Ko smo na veliki šmaren zjutraj prispeli do hiše stoletnika, smo uzrli nasmejanega belolasega možaka, za katerega bi nam še na misel ne prišlo, da je živel še za časa avstro-ogrske monarhije. Rojstno mesto mu je na ta dan pripravilo pravcato slavje. Pred hišo ga je čakala kočija, s katero se je Ma-nia (nosil je praznično obleko, bel klobuk in bele čevlje) pripeljal do glavnega Trga republike, spremljala pa ga je mestna godba, v kateri je pred leti tudi sam igral na bas. Slavljencu je na trgu ploskala množica prijateljev in občudovalcev, pred občinsko palačo pa ga je pričakal sam župan, ki mu je po uradnem sprejemu podaril spominsko plaketo. Ob tej priložnosti mu je voščil še na mnoga in dolga leta. Ma-nia pa je smeje odgovoril, da se mu sploh ne mudi naprej. Stoletniku v čast je nato godba zaigrala vrsto skladb, med katerimi sta izstopali tr-žiška himna ter, kot spomin na minule
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 19.54.
čase, Radetzky marš. Prijetna veselica se je nato zaključila v bližnji gostilni.
Poleg radovednežev in prijateljev je slovesnosti z zanimanjem sledil tudi nekdanji Maniajev delavec Milan Pernarčič. Doma je iz Nabrežine in je istega dne praznoval 77. rojstni dan. Zelo si je želel snidenja s stoletnikom, pritegnilo ga je namreč srečno sovpadanje okoliščin, saj Pernarčič poleg vsega igra v godbi kot njegov nekdanji gospodar. Le-ta se je tega snidenja zelo razveselil, saj se je pio 55 letih prav natančno spomnil, da je v njegovi delavnici klesal kamen že Pernarčičev oče in kako se je nato sam s kolesom pripeljal do Bajte (blizu Samator-ce) po mladega fanta Milana. Tisti dan je bila v vasi veselica. Mania se je pridružil tamkajšnji godbi in zaigral tri skladbe. Pernarčiču je nato plačal »pa-nin« in naslednji dan ga je najel kot delavca.
Ob takšnih spominih je človeku prijetno in tako je bilo tudi našima slavljencema, ki jima tudi mi voščimo vse najboljše, da bi se jima tudi naprej ne »mudilo« preveč in da bi jima spomin nikdar ne opešal.
IVANA VENIER
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 4, Ul. Berni-ni 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
ŠD ZARJA - BAZOVICA
Priredi danes, 23. t. m.,
ŠPORTNI
PRAZNIK
na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici.
Delujejo
dobro založeni kioski.
Zvečer ples z ansamblom BOLERO.
KD Rdeča zvezda in Glasbena zadruga ARS Nova Vabita na predstavo ALDO NICOLAJ
BLAGI POKOJNIK, DRAGI MOŽJE
Igra Polona Vetrih Režija Boris Kobal Produkcija Festival Ljubljana
PREMIERA 1. septembra Ponovitvi 2. in 3. septembra Predstave bodo ob 20.30 na dvorišču županstva v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Predprodaja vstopnic na ZSKD in v knjigarni Terčon v Nabrežini.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
obvešča, da bo v torek, 1. septembra, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici PRVA VAJA ORKESTRA IN ZBORA v sezoni 1987/88.
Program: obnovitev Simonitijevih pesmi za nastop v Novi Gorici, ki bi 13. septembra ob odkritju doprsnega kipa partizanskemu skladatelju Radu Simonitiju.
Obenem vabimo NOVE PEVCE naj se javijo, da se dogovorimo za sprejem v ansambel.
razne prireditve
Danes, 23. t. m., bodo Barkovljani počastili svojega patrona sv. Jerneja. Ob 8. uri bo slovesna maša, po maši pa procesija. Vabljeni!
ŠD Primorje priredi na Proseku še danes, 23. t. m., ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih kulturnega doma Na Balancu s sledečim programom: ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri tradicionalna nogometna tekma stari - mladi in ob 20.30 ples z ansamblom Pomlad. Vabljeni!
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi danes, 23. avgusta, na slovesno praznova-
_________________včevaj-danes
Danes, NEDELJA, 23. avgusta
ROZA
Jutri, PONEDELJEK, 24. avgusta
JERNEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.00 najnižje -58 cm, ob 10.41 najvišje 40 cm, ob 16.17 najnižje -18 cm, ob 21.49 najvišje 39 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.22 najnižje -59 cm, ob 10.57 najvišje 43 cm, ob 16.41 najnižje -24, ob 22.19 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 25,2 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aurora Scremin, Nico-le Crisman, Mattia Franco, Maurizio Ra-valico, Martina Fiorenza.
UMRLI SO: 72-letni Giovanni Canduc-ci, 85-letna Maria Borile vd. Callegari, 78-letna Antonia Fabbri vd. Covaz, 61-letni Steglio Giacomelli, 75-letni Olivie-ro Farina, 78-letna Felicita Kermac vd. Persoglia, 67-letna Nicolina Cortese por. Umek, 81-letna Giustina Škodnik, 80-let-na Nerina Zuliani vd. Bandelli, 88-letna Amalia Muzina vd. Pečar, 77-letni Celes-te Specia.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 23. avgusta 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni Trg 12, Mira-marski Drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Tudi od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Borzni Trg 12, Mira-marski Drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 299751) - od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 24. avgusta, dp sobote, 29. avgusta 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Bor-go S.Sergio), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6, Drevored XX. Septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
nje svojega zavetnika. Ob 8.30 bo pritr-kovanje, ob 9. uri slovesna maša, ob 20. uri pa glasbeni večer
LOTERIJA
BARI	44	40	67	87	28
CAGLIARI	26	48	19	85	75
FIRENCE	58	33	63	9	22
GENOVA	27	55	65	38	71
MILAN	62	13	31	80	52
NEAPELJ	31	1	17	37	88
PALERMO	81	54	43	19	35
RIM	66	61	47	34	45
TURIN	86	85	47	42	1
BENETKE	82	89	30	78	15
	ENALOTTO				
XIX 1	2 X	2	2	2	2 1	2
KVOTE:					
12	50.894.000,—
11	1.643.000.—
10 118.000.—
DROGERIJA PARFUMERIJA
IVAN ŠKABAR
1
ABAR j
vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile,
najrazličnejše kozmetične
preparate,
plastične predmete,
termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške

OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi)
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.00 La fa-miglia, It. 1987, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Stefania Sandrelli, Fanny Ardant.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGillis.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Specchi del deslderio, dram., 100'; r. Di Drew; i. Rupert Evverett, Hugo Weawing.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Mississlp-pi Adventures, dram., ZDA 1986, 99'; r. Walter Hill; i. Ralph Macchio, Joe Se-neca.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Pregled srhljivke: Terrore in sala, □
EDEN - 16.00, 22.00 La signora viziosa di Manhattan, porn., □ □
FENICE - 18.15, 22.15 I morti viventi sono tra noi, srh., ZDA 1986, 100'; r. John King; i. Kathryn Charly, Gabor Rassov, □
NAZIONALE II - 16.00, 21.30 Amadeus, dram., ZDA 1984, 157'; r. Miloš Forman,
i.	Tom Hulce, F. Murray Abraham.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Provoca-zione carnale animalesca, porn., □□
MlGNON - 16.00, 22.15 Thin Man - due imbroglioni con signora.
EXCELSIOR I - 18.15, 22.15 Delitto alla moda, □
CAPITOL - 15.30, 22.00 Highlander,
dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
LUMIERE - zaprto za počitnice.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 II sergente di fuoco, i. Fred Dryer, Brian Keith.
RADIO - 15.30, 21.30 II desiderio soddis-fatto, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
menjalnica			21. 8. 1987
Ameriški dolar		1310,—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		721,50	Švicarski frank 			 870.—
Francoski frank		214,50	Avstrijski šiling			 102,5C
Holandski florint 		640,—	Norveška krona 			 195,—
Belgijski frank		34,30	Švedska krona			 204,—
Funt šterling		2135.—	Portugalski eskudo ..		 8,5C
Irski šterling		1910,—	Španska peseta			 10,—
Danska krona		185.—	Avstralski dolar 			 900.—
Grška drahma 		9,—	Debeli dinar			 1,55
Kanadski dolar 		980,—	Drobni dinar			 1,55
n/Sfi/ n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 DGIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Donijo 831-131
čestitke
Jutri praznujejo v Boljuncu MARKO OTA 15. rojstni dan, MAMA in OČE pa 29. obletnico poroke. Čestitajo jim in želijo vse naj, naj, najboljše nona Juš-tina in nono Zdravo.
V	Gročani na št. 5 bo jutri, 24. t. m., slavila rojstni dan BARBARA GRO-PAJC. Sreče, zdravja in da bi zrasla v pridno in pošteno slovensko dekle ji želi in kliče družina Rapotec.
Jutri praznujeta v Repnu 1. obletnico poroke PATRICIJA in RENZO. Vse najboljše jima želijo Anica, Adriano, Nadja in Robi.
V	Samatorci bo jutri praznoval svoj 11. rojstni dan ALEKSANDER GRUDEN. Da bi tudi vnaprej bil tako zdrav, priden in vesel mu želijo mama Jadrana, tata Srečko in mala Petra. Voščilom se pridružujejo nona Marica, tete in sestrične.
Jutri bo v restavraciji "Tabor" v Dolini praznovala rojstni dan ter ugasila sedem svečk TANJA GLAVINA. Da bi bila vedno ubogljiva in pridna, posebno v šoli, ki se bo kmalu začela, ji želijo mama, očka, nona, tete in strici z družinami ter vsi, ki jo imajo radi.
izleti
Kmečka zveza in Pokrajinsko združenje rejcev obveščata vse udeležence 2-dnevnega izleta na Kmetijski sejem v Gornjo Radgono, da bo odhod avtobusov 26. avgusta s sledečim urnikom: avtobus št. 1 — Trst (pred sodno palačo) ob 5.00, Domjo (pred TKB) ob 5.15., Dolina (pred županstvom) ob 5.20, Boljunec (na trgu) ob 5.25, Boršt (pri avtobusni postaji) ob 5.30, Opčine (pred hranilnico) ob 5.45; avtobus št. 2 - Sesljan (pri avtobusni postaji) ob 5.05, Nabrežina (pred gostilno Silvester) ob 5.10, Križ (pred gostilno Vere-na) ob 5.15, Prosek (na Kržadi) ob 5.20, Bazovica (na trgu) ob 5.35, Padriče (pri avtobusni postaji) ob 5.40 in Opčine (pred hranilnico) ob 5.45.
Vaška skupnost Trnovca prireja v soboto, 29. avgusta, izlet na Koroško. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200150 od 18. do 20. ure.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor
obvešča, da bo imel prvo vajo jutri, 24. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KUD PEPCA ČEHOVIN-TATJANA Senožeče in Zveza kulturnih organizacij Sežana pripravljata tudi letos srečanje harmonikašev diatonične harmonike, ki bo v nedeljo, 30. avgusta 1987, ob 17. uri na vrtu restavracije ADRIA v Senožečah. Organizatorja vabita primorske har-monikaše diatonične harmonike, da se udeležijo II. srečanja. Prijave sprejema ZKO Sežana - Partizanska 15, p.p. 64 -66210 Sežana ali po telefonu 003867/73736 do 25. avgusta 1987.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino 8V kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
razstave
V	občinski galeriji - Trg Unitš bodo v nedeljo, 30. t. m., odprli razstavo slikarja Romola Bertinija. Razstava bo odprta do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-rpmaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka -17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-
13.00	in 17.00-20.00.
_________mali oglasi_______________
PRODAJAM stara akacijeva drva, primerna tudi za ognjišče. Tel. 0481/391637.
PO UGODNI CENI prodam stanovanjsko prikolico lander graziella 401 (letnik 1978) v dobrem stanju. Tel. na št. 226131 v opoldanskih ali večernih urah.
MOTOR cagiva electra 125 (avgust 1986) prodam po izredno ugodni ceni, prevoženih 1.300 km. Tel. v večernih urah na št. 0481/87711.
PRODAJAM mlekarno na Greti. Tel. 413350.
KUPIM knjige za I. razred trgovske šole z oddelkom za knjigovodje. Tel. 413350.
NUJNO iščem v najem že opremljeno hišo ali stanovanje na Opčinah ali v okolici: 3 spalnice s 6 posteljami, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samo za resne ponudbe telefonirati v večernih urah na št. 225946.
NUJNO iščem v najem prostor za tiskarno - 250 kv. m, najraje v bližini Opčin ali v okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 225946.
RESTAVRACIJA PETTIROSSO v Borštu na št. 60 - tel. 228151 je odprta vsak dan razen ob torkih.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ivan Ušaj.
V OSMICO vabi vse dobre pivce Josip Gruden iz Samatorce 6/a. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
OSMICO je odprl Marjo Milič v Repni-ču. Toči belo vino in teran.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
JADRNICO, tip raca, 5,5 m kompletno opremljeno, s stojalom in prikolico, prodam za 350 DM. Tel. 0038/722961.
ŽERJAV - VLAČILEC do višine 15 m, rabljen, kupim. Tel. 54390.
PRODAM audi 80 diesel, 1600, letnik '82 in renault 6, 850, letnik '79. Tel. 228145.
5/ i^VjJ-36/
TRST Ul Mo i x in«
PREUREJENA RESTAVRACIJA
KRIŽMAN
REPEN TeL : 227115 - 227468
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL 768667 - 772002
• ' 1 1 1 1 *								Hi						■	m					1				
				dnevi	ik								Mii					■		_L _				
										IHH lllllll			r,				iiiiii SSfi			/				
						1 r/l								§|	r			vi ^				/		
						A	j	p	1		J	r	/	A		JL	p	/	A	r		,		
																								
																								
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 4	Urednik: BRANKO LAKOVIČ
ih______
(edson)
VODORAVNO
1.	zelenjadnica iz družine lobodovk, 7. ži-lavost, trdoživost, 15. zbornica, celica, prekat, 16. glavno mesto Kitajske, 17. neizbežen na začetku, 18. tuje žensko ime, 19. država v severni Afriki, 20. pilot formule 1 (Stirling), 21. majhen otrok, 22. zrakoplovi, ki jih nosi plin, 23. eden izmed najbolj radikalnih vodij fr. revolucije, 24. ...in drugi, 25. naša občina, 26. rezati, trgati, 27. Nikola Tesla,
28.	pitka, 29. sinu iskati...nevesto, 30. azijska država, 31. bivši Juventusov nogometaš, 33. član it. alpinske pehote (orig.), 34. kemijski simbol za bismut, 35. tuje žensko ime, 36. brezkostni stranski deli ob trupu, 37. mesto v ČSSR, 38. oro...je makedonsko, 39. premikati se,
40.	gostišče za motorizirane goste,
41.	Nabi Ivan, 42. raztrganci, 43. kovinske spominske značke, 44. žlahtni, neaktivni plini, 47. izvirajoči iz praktične izkušnje, 49. Reggio Hmilia, 50. terensko vozilo (orig.), 51. se izteka v žilah, 52. denarni zavod.
NAVPIČNO
1. na sliki, 2. jed iz koruznega zdroba, 3. glagol lastnika, 4. babice, 5. naplačilo, nadav, 6. Čehov Anton, 7. mesto v Italiji s slovito areno, 8. svetniška podoba, 9. trzaji, 10. delno anonimen, 11. Ljudevit Gaj, 12. it. moško ime, 13. cuzati, 14. kazalni zaimek, 16. šiba, 19. indonezijski politik (Adam), 20. it. pesnik (Giambattis-ta), 22. šport trdnih pesti, 23. ročica v it., 25. Šolohova...reka, 26. umazano... je večkrat bolje prati doma, 28. knock out,
29.	v občinah »prvi državljani«, 31. dvorjenja, ljubimkanja, 32. nikdar, 33. bivši nabrežinski župan, 34. trpeči, 36. ki se tiče rastlinoslovstva, 38. skupinsko letovanje otrok, 40. pogonski stroj, 42. veleum, 43. del obleke, 45. težnja, tendenca, 46. priprava za kajenje, 48. nekako na pol.
V tej številki
Poleg slikovnih, križank s črnimi polji in križanke iz sredine ter šahovskih problemov, naših in drugih kvizov, anagramov, rebusov smo tudi v tej številki poskrbeli za novost. Le-ta je »5x5« in jo boste dobili na strani IV.
Držali smo tudi obljubo, in sicer to, da bomo za spretnejše reševalce pripravili posebno križanko ali bolje »križanko za spretnejše« (stran V.)
In še to: zahvalili bi se vsem, ki so doslej prispevali k uspehu naše priloge ali so nam dali dragocene nasvete kako naprej, saj bi Križkraž brez vaših neprecenljivih prispevkov in napotkov le s težavo izhajal.
V dar knjiga ZTT !!!
Za vsako objavljeno fotografijo z našim značilnim krajem in s kratko oznako le-tega boste v dar prejeli lepo knjigo ZTT.
(glej stran VII.)
1.	Kdo je bivši glavni urednik Novega Matajurja?
□	Izidor Predan
□	Ferruccio Clavora
□	Pavel Petricig
2.	V Gorici so letos proslavljali 100 let letalstva in priredili razstavo o prvem slovenskem letalcu. Kdo je bil to?
□	Edvard Rusjan
□	Martin Vesel
□	Viktor Nanut
3.	Naziv mladinskega literarnega natečaja v slovenskem dialektu, ki poteka vsako leto v Benečiji?
□	Moja Vas
□	Mlada Brieza
□	Lastra Landarske banke
4.	Kulturno verski petnajstdnevnik, ki izhaja v Čedadu?
□	Katoliški Glas
□	Dom
□	Naš List
5.	»Murve« - za prebivalce katere tržaške vasi je to vzdevek?
□	Padriče
□	Slivno
□	Trebče
6.	Katero italijansko pokrajino nazivajo »Terra di lavoro«?
□	Foggia
□	Caserta
□	Alessandria
7.	Katero mesto je prestolnica moldavske SSR?
□	Kišinev
□	Leninabad
□	Sanaa
8.	Kdo je izumitelj strelovoda?
'□ Robert Fulton
□	Thomas A. Edison
□	Benjamin Franklin
9.	Velikan našega stoletja: pisatelj, avanturist, lovec in Nobelovec.
□	Herbert Marcuse
□	Tennessee VVilliams
□	Ernest Hemingway
10.	Naziv kulturnega društva iz Bazovice?
□	Primorsko
□	Lipa
□	Slovenec
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno »odlično«. Devet pravilnih odgovorov je »devetica« itd. Pet odgovorov ali manj je seveda ocena - negativna.
Aron — starejši brat Mojzesov. Z Mojzesom je vodil Izraelce iz Egipta.
Balučistan — azijska pokrajina med Perzijo in spodnjo dolino reke Ind. Meri 347.188 kvadratnih metrov in ima približno 2.500.000 prebivalcev.
Bondarčuk — sovjetski filmski igralec in režiser (Sergej). Študiral je v Rostovu in nato v Moskvi. Med njegovimi pomembnejšimi režiserskimi deli sodi film »Vojna in mir« (1963-1964).
Cantii — mesto v Lombardiji v pokrajini Como. Znano po lesni industriji in po baziliki sv. Vicenza.
Čerin — odličen jugoslovanski kolesar, ki je kot profesionalec nastopil tudi na italijanski mednarodni dirki »Giro dTtalia« (Primož).
Doria — italijanska plemiška družina v Genovi, znana že okoli leta 1100. Andrea Doria je bil vojščak v raznih službah. Premagal je tudi Turke.
Munari — eden izmed največjih italijanskih pilotov avtomobilskih rallyjev vseh časov (Sandro).
Novarro — mehiški filmski igralec (Ra-mon). Med protagonisti filma »Ben Hur« (1926).
ANAGRAM
Naš politik
SAŠA LOLEK (RSk)
(šč)
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Igor CANCIANI, Duško JELINČIČ, Marjan KEMPERLE, Mario MAGAJNA, Tom MARC, Ivan ŠKABAR, Mario ŠUŠTERŠIČ.
Ilustrator: Barbara BONETA.
1.	ANDERSEN — ROSENTHAL
2.	SPASSKI — HOLMOV
(Rostov 1971)
Z eno samo potezo je Andersen popolnoma »uni- Bivši svetovni prvak Spasski je z vrsto učinkovitih čil« nasprotnika. Kako?	potez prisilil nasprotnika k predaji. S katerimi?
VODORAVNO
1. glavno mesto ZDA, 11. modrica ljubezenskega pesništva, 12. Herkules (it.), 14. Rieti na koncu, 15. palčki (it.), 17. otok zahodno od Hvara, 18. kilogram, 20. kubanski ples, 22. krajša znanstvena ali literarna razprava, 23. rimski dve, 24. duhovnik v Aleksandriji (it.), 26. naturah simple (slov.), 28. otok v Kvarnem, 29. David Niven, 30. ksilofon (angl.).
NAVPIČNO
1. konec tedna (angl.), 2. obrtnik (angl.), 3. bivši avstr, smučar (Toni), 4. Herman Talner, 5. materialni delec z električnim nabojem, 6. pristen (it.), 7. vrsta ... steze, 8. Oliver Cromwell, 9. mehiški filmski igralec (Ramon), 10. praznične (it.), 13. Livorno, 16. staro ime Jeruzalema, 19. slavno nog. društvo na Nizozemskem, 21. nemški skladatelj (Johann Sebastian), 25. japonska denarna enota (it.), 27. navy na koncu.
V oklepaju so označene okrajšave nem. (za prevod v nemščino), angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino) itd.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE
VODORAVNO
1. Caporetto po naše,
7. naš književnik (Ciril),
12. misel, pojem,
16.	junakinja mladinskega pisca L. Car-
rolla,
17.	s silo, sunki (od zadaj) povzročati pre-
mikanje,
19. je navadno košarkar,
21. Norveška, Zahodna Nemčija,
23.	morske živali,
24.	hitro...hoditi,
25.	grški bajeslovni velikan,
26.	oziralni zaimek,
27.	film. igralka Gardnerjeva,
28.	topovi,
29.	jugoslovanski boksar (Slobodan),
30.	premoženja, ki jih prinesejo žene v
zakon,
31.	Fred Astaire,
32.	travnasta stepa v tropskih krajih,
33.	nad trebuhom,
34.	opensko športno društvo,
35.	pokrit prostor za avtomobile,
36.	kratkotrajno, popolno približanje,
37.	je bila pokončana zaradi brezbožnosti
prebivalcev,
38.	ovalna slikarska deščica za mešanje
barv,
39.	pogonski, gonilni stroj,
40.	mestece na Krasu,
41.	končati eno izmed del na polju,
42.	najvišji moški glas,
43.	tekma jadrnic ali drugih čolnov,
45.	gledališka igra z resno vsebino,
46.	dan v tednu,
47.	it. pilot rallyja (Sandro),
48.	Karlovac,
49.	it. pevka Pavonejeva,
50.	bojevnik...za svobodo,
51.	je večkrat prepovedano v javnih pro-
storih,
52.	hladno orožje,
53.	visoke igralne karte,
54.	slovenska luka,
55.	tekmeci,
56.	mlečni izdelki,
57.	Valjevo,
58.	evropska prestolnica (orig.),
59.	črevesna obolenja z drisko,
60.	majhna skala,
61.	nori ljudje ali veliki slamniki,
62.	prebivalec velikega az. polotoka,
63.	germanski prebivalci Skandinavije.
NAVPIČNO
1.	vitka steklenica iz brušenega stekla,
2.	odličen it. boksar (Patrizio),
3.	majhna žival, ki leze, navadno žužel-
ka,
4.	ime našega pesnika Mermolje,
5.	znak za kem. prvino renij,
6.	osuševanje s pomočjo cevi,
7.	slovita, famozna,
8.	padati...kot iz škafa,
9.	sproti na koncu,
10.	Bihač,
11.	vinski pridelek bolj ali manj rdeče
barve,
REBUS
12.	desni pritok Donave,
13.	reka v SZ,
14.	Edward Kocbek,
15.	cerkveno prekletstvo nad odpadni-
kom,
18.	svetniška podoba,
20. tako in tako,
22. čevljarska nit,
24.	brez cilja potovati,
25.	lihoprst kopitar z rilčasto podaljšanim
gobcem,
26.	steber; časniški, književni stolpec,
28.	bisa, vrsta morske želve,
29.	mesto pod Lovčenom,
30.	dati že danemu,
32.	vrsta trajnejših mesnih izdelkov,
33.	manjša reka,
34.	večji ognji,
35.	trdo delati,
36.	desni pritok Dona,
37.	zajemati določeno časovno obdobje,
38.	s črtami izpolnjen,
39.	sto centimetrov,
40.	od starosti oslabel, ostarel,
41.	čil; telesno v redu,
42.	ime it. pevke Desio,
43.	delavec v rudniku,
44.	pristaniški nosači,
46.	pravoslavni duhovniki,
47.	gips,
48.	bivši urednik našega dnevnika,
50.	kemični trivalentni elementi,
51.	so lahko dimeljske ali popkovne,
52.	peruansko glavno mesto,
54.	Kambodža, Avstrija, Kuba,
55.	zaselje na Tolminskem,
56.	brez družbe,
58.	Paolo Rossi,
59.	Karl Altmann,
60.	avt. oznaka za Kranj,
2
3
4
5
6
7
8 9
10
V temnejših poljih pregovor
1.	pospešujejo prodajo aspirina
2.	izraelsko glavno mesto
3.	vodilni kader
4.	izraznost pri glasbi
5.	zaradi kazni ne sme v šolo
6.	ko se vadi, sosedje trpijo
7.	režiser filma »Vojna in mir« (Sergej)
8.	ima eno stranico manj kot kvadrat
9.	prevara
10.	veliko in težko vozilo
1	2	3	4	5	
2					
3		v			
4					
5					
					■
1.	naš kraj... z Bregom.
2.	z besedami predstavljen, prikazan.
3.	vstopnice.
4.	prebivalec jug. polotoka.
5.	pokveke, spake.
1	2	3	4	5
2				
3				
4				
5				
1.	letovišče v Istri.
2.	ovite.
3.	okrožje, okoliš.
4.	enovalentni radikali iz ogljika in vodika.
5.	jugoslovanski kolesar (Primož).
ANAGRAM
(šm)
O Tl VES NAVIT
moraš bit
če v banko hočeš prit
(Stara taborniška pesem)
Toliko je dobrega v najslabšem med nami, tolikb slabega v najboljšem, da ima komaj kdo pravico govoriti slabo o kom drugem.
	1			
1	Z	0	L	A
	0			
	L			
	A			
		1		
		Z		
1	Z	0	L	A
		L		
		A		
1	Z	0	L	A
Z				
0				
L				
A				
			1	
			z	
			0	
1	Z	0	L	A
			A	
Spodnje besede vstavite v 5 magičnih likov.
AKANT- ALEJE AVARI - AVIZO BATIK ERATO
KORAN - KRIZA LIKER OLIKA
PARIZ - PIRAT REZEK - ROSEN SPEVI
TANEK - TIBOR VITEL
ZALIV - ZELEN
				1
				Z
				0
				L
1	Z	0	L	A
1	2	3	4	5		6
7						
8			9		10	
11		12		13		
14			15		16	
		17		18		
	19					
20						21
22			23		24	
25		26		27		
28			29		30	
		31		32		
33						
ANAGRAM
Naš športnik
RAMBOKAN
(?č)
ANAGRAM
Zaradi pomanjkanja vode
SUŠA DAL ROF
ne bo poročal iz Seula
(šm)
VODORAVNO
1. bivši predsednik italijanske republike,
7.	derivat alkohola,
8.	Karl Escherich,
9.	del telesa,
11.	hrvaški naftni koncern,
13.	reka v Angliji,
14.	ime it. iil. igralca Manfredija,
16.	otka v sredi.
17.	napad, naskok,
19.	ženska, ki ne vidi,
20.	zavarovane,
22.	kemijski simbol za re-nij,
23.	pripadnik starega naroda na Balkanu,
25.	žensko ime,
27.	rimska boginja jeze,
28.	najdaljša jugoslovanska reka,
30.	Edo Verdenik,
31.	glavno mesto Grčije, 33. zanikrn.
NAVPIČNO
1.	glavno mesto Kitajske,
2.	židovska, meniški podobna skupnost,
3.	rtič,
4.	veznik,
5.	azijska država,
6.	žensko ime,
10.	z Jankom v znani pravljici,
12.	letopis,
15. rešiti,
18.	pozivi, klici,
19.	dan v tednu,
20.	zelo lep,
21.	juridičen,
24. ime grške film. igralke Papas,
26.	Ober,
29.	oče,
32.	edini na začetku.
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
1											
2											
3											
4											
5											
6											
7											
8											
9											
10											
11											
VODORAVNO
1.	prvi predsednik ZDA (1),
2.	privlačna, zanimiva (1),
3.	mesto pri Milanu (4),
4.	oddajan po radiu - znak za kem. prvino berilij (1),
5.	oblika »sedeče« demonstracije - oksid (2),
6.	začetek zime - priletnost (2),
7.	Sisak - pišejo v lepem, pravilnem slogu (1),
8.	ostanki pri stiskanju grozda - orel brez vokalov (2),
9.	slovenski nogometaš (Srečko) - udav (1),
10.	etiopski naziv za gospoda - mesto v FJK (3),
11.	je v cigaretah - ime slov. skladatelja Sossa (1).
NAVPIČNO
1.	britanski polotok - narejen s tekstilnim izdelkom (1),
2.	razprševati trdno ali tekoče gorivo (0),
3.	hudi ... boji - kopno obdano z vodo (1),
4.	otok Velikih Antilov - mesto v Belgiji (2),
5.	Immanuel Kant - nagon; naravni čut (1),
6.	Nikola Tesla - slov. jezikoslovec Logar (3),
7.	film. igralka Lollobrigida - film. igralec Guiness (2),
8.	Treviso - blesavi (4),
9.	tuja oznaka za OZN - del celote - kraj v Piemontu (2),
10.	Neapelj - pametnost; jasnost (1).
11.	prekapi, preklapi (2).
V oklepaju število črnih polj v posameznih vrstah.
VODORAVNO
kraj pri Poreču - zelo znan ansambel moderne glasbe - francoski romanopisec in dramatik (Adolphe) - naplačila - ime filmskega igralca Gui-nessa - veliki jugoslovanski državnik - predstojniki vseučiliške fakultete
-	delovna področja - namera - reka v Južni Ameriki - oranje.
NAVPIČNO
italijanska televizija - kraj pri Sovodnjah - finomehanik - osebni zaimek
-	dan v tednu - ameriško moško ime - japonsko mesto - jugoslovanska armija - angleški slikar in prirodopisec (Edward) - okrajšava za doktor -žlahten plin - materialni delec z električnim nabojem - prebivalec evropskega glavnega mesta.
To križanko smo namenili spretnim reševalcem. Definicije (vodoravno in navpično) niso po vrstnem redu in v edino pomoč je označena beseda v liku, v katerega nesimetrično razporedite tudi 10 črnih polj.
VODORAVNO: 1. naša občina, 6. eden od ogljikovodikov, 7. Mojzesov brat, 8. začetek zaliva, 9. ugledna jug. revija, 10. ime pevca King Coleja, 11. Kajetan Kovič, 12. ročno orodje za obrezovanje kovin, 13. Bec-kerjeva športna disciplina, 14. mesto v SZ.
NAVPIČNO: 1. žerjav, imenovan po Derricku, 2. ime pesnika Župančiča, 3. industrijska rastlina, 4. veznik, 5. mineral, 6. naš pisatelj (Ivan), 8. zamejska revija, 10. ime it. filmskega igralca Manfredija, 12. liho število, 13. Trst.
Spodnje besede vstavite v tri magične like
AAR - AHA EVA HOR PAV RIO
ANAGRAMI	
	(Italijanska mesta)
DOMENA	RIBA
GORIVO	SIPA
MAREC	SITA
SLIKOVNA KRIŽANKA

ililllllllll
KDOR
RETE
DELA
DEL
STOPALA
NORVEŠKI
KRALJ
LESENO
KORITO
MLINSKI
ŽLEB
OMEJEN.
DELEN
ODISEJEVA
DOMOVINA
LOV PO AFRIKI
ANTON
NOVAČAN
UŽITNA
PIJAČA
GLIVIČNA
BOLEZEN
PISATELJ
ANDRIC
MEDMET
NAVDUŠENJA
NAS
PLUS
BAR
NA VRHU
JUGOSLO-
VANSKI
OTOK
SESTAVIL
LAKO
GRŠKA
Črka
REBUS
KAKO BO MAČKA PRIJELA MIŠKO?
Ta, ki ropa z majhnim čolnom, se imenuje pirat, tisti, ki ropa z veliko ladjo, se imenuje osvajalec.
KRIŽANKA
(edson)
1	2	3	4		5	6	7	8	9		10
11					12						
13				14		15				16	
17			18		19				20		
		21						22			
23	24		25				26				27
28		29				30				31	
	32				33						
34				35						36	
37			38						39		
		40				41		42			
43					■						
VODORAVNO
1. jug. košarkarski strokovnjak. 11. troha, trščica. 12. gledališki oder. 13. karcinom. 15. moško os. ime. 16. naša pritrdilnica. 17. Anton Novačan. 18. kriško nogometno moštvo. 20. poklon. 21. genovski admiral in državnik (Andrea). 22. play boyev šport ... na dekleta. 23. Anton Mahnič. 25. del denarja. 26. šaljivec. 28. delavec ... na morju. 30. posoda za vino. 31. Sarajevo. 32. svetloba. 33. poceni. 34. sploh ne. 35. mesto v Porurju. 36. znak za kem. prvino nikelj. 37. Anton Čehov. 38. bodica. 39. srbska tedenska revija. 40. it. skladatelj in književnik (Arrigo). 42. ceste. 43. avtor »Dume«.
NAVPIČNO
1. tržaška turistična točka. 2. Cankarjevo ime. 3. pregovor. 4. Kranj. 5. Novi Sad. 6. šolski red. 7. svete knjige Indijcev. 8. osebni zaimek. 9. Said Aonita. 10. Shakespearov junak. i4. nujen. 16. angleški pomorščak (John). 18. vodnik. 19. mamin ljubljenec. 20. bivališče. 22. sukno iz grobe volne. 24. naša boljša športnica (Sonja). 26. zaključek. 27. jug. namiznoteniški igralec. 29. domač izraz za sod. 30. najstarejši Noetov sin. 33. mesto v Lombardiji. 34. Atlantski pakt. 35. naša vas. 36. sukanci. 38. glas, zvok. 39. del dneva. 40. Bologna. 41. opomba. 42. Pleno nomi-ne.
Motiv je iz Praprota in prikazuje starodaven kamniti žleb, ki še danes obstaja. To pa je ponoven dokaz, kako so naši predniki izključno z lastnimi močmi gradili svoje hiše. Kamniti žleb je prava redkost v naših krajih in je zato ta posnetek še pomembnejši.
Fotografijo in tekst nam je poslal Janko Kovačič iz Devina, 78/1.
V dar knjiga ZTT !!!
Za vsako objavljeno sliko na eni izmed naših prihodnjih številk priloge boste v dar prejeli knjigo ZTT. Fotografije naj bodo po možnosti črno-bele in naj bodo opremljene s krajšim tekstom vsebine na sliki. Fotografij (četudi neobjavljenih) ne bomo vračali.
Prispevke pošljite na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK. Križkraž, Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST (ITALIJA).
Mali oglasi v Primorskem dnevniku
Kraški kmečki fant bi rad spoznal dekle, po možnosti s kosilnico. Ponudbe poslati pod šifro - kosilnica.
Zidarska
Pepe in Tone gresta v Saharo za zidarska pomočnika. Ko stopita z letala, vidita okrog sebe sam pesek.
»Veš kaj Tone, tukaj nič dobrega ne kaže. Pojdiva raje domov, preden pripeljejo še cement!«
Slonovska
Veste, kako je lahko slon neopazen na polju gozdnih jagod?
Tako da si pobarva nohte z roza lakom.
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM KRAJEM: 1. špinača, 7. vitalnost, 15. komora, 16. Peking, 17. nei, 18. Elena, 19. Maroko, 20. Moss, 21. dete, 22. baloni, 23. Marat, 24. enij 25. Dolina, 26. parati, 27. N.T., 28. kokica, 29. ženiti, 30. Japonska, 31. Furino, n, 33. alpino, 34. Bi, 35. Liala, 36. bok, 37. Brno, 38. kolo, 39. iti, 40. motel, 41. N.I., 42. golači, š, 43. žetoni, 44. ksenoni, p, 47. empirični, 49. RE, j,,50. jeep, 51. kri, 52. banka. Na sliki: Skedenj.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Izidor Predan, 2. Edvard Rusjan, 3. Moja Vas, 4. Dom, 5. Trebče, 6. Caserta, 7. Kišinev,
8.	Benjamin Franklin, 9. Ernest He-mingway, 10. Lipa.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. Sf6+ črni se je predal (1. ...gf6:; 2. ef6 : +Se6: 3. De7 mat). 2. problem: 1. Dh6 : gh6:: 2. Sf6+ Kh8;
3.	Sd7+ Kg8 (3. ...Kh7; Sf8+ in Sd7);
4.	Te8 Sc6; 5. dc6 Da7; 6. c? in črni se je vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. Was-hington, f, 11. Erato, 12. Ercole, 14. eti, 15. nani, 17. Vis, 18. kila, 20. rumba, t, 22. esej, 23. II, 24. Ario, 26. naraven, 28. Cres, 29. D.N., 30. xylophone. ANAGRAM. SAŠA LOLEK (RSk) = Aleš Lokar (SSk)
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Kobarid, 7. Zlobec, 12. ideja, 16. Aliče, 17. riniti, 19. visok, 21. ND, 23. ribe, 24. tekati, 25. Titan, 26. kar, 27. Ava, 28. kanoni, 29. Kačar, 30. dote, 31. F.A., 32. savana, 33. popek, 34. Polet, a, 35. garaža, 36. dotik, 37. Sodoma, 38. paleta, 39. motor, 40. Sežana, 41. zorati, 42. tenor, 43. regata, f, 45. drama, 46. petek, 47. Munari, 48. KA, 49. Rita, 50. borec, 51. kaditi, 52. lok, 53. asi, 54. Koper, 55. rivali, 56. siri, 57. VA, 58. Pariš, 59. kolere, 60. kamen, 61. norci, 62. Arabec, 63. Normani. REBUS: GL - uhan - oč = Gluha noč.
STRAN IV.
PREGOVOR. 1. glavoboli, 2. Jeruzalem, 3. garnitura, 4. barvitost, 5. izključen, 6. trobentač, 7. Bondarčuk, 8. trikotnik, 9. goljufija, 10. tovornjak. Pregovor: Bolje zgubiti klobuk kot glavo.
MAGIČNA LIKA. 1. lik: 1. Dolina, 2. opisan, 3. listki, 4. Istran, 5. nakaze. 2. lik: 1. Poreč, 2. odete, 3. revir, 4. etili,
5.	Čerin.
ANAGRAM. O TI VES NAVIT = Vito Svetina.
5x5. 1. lik: Izola - zaliv - olika - liker - Akvari, 2. lik: pirat - Izola - rosen -aleje - tanek, 3. lik: kriza - rezek -
Izola - zelen - akant, 4. lik: batik -avizo - Tibor - Izola - koran, 5. lik: spevi - Pariz - Erato - vitel - Izola.
STRAN V.
KRIŽANKA. 1. Pertini, 7. ester, v, 8. K.E., 9. rama, 11. INA, 13. Nen, 14. Nino, 16. tk, g, 17. ataka, 19. slepa, 20. krite, p, 22. Re, 23. Ilir, 25. Ada, 27. Ira, 28. Sava, 30. E.V., e, 31. Atene, 33. nereden.
ITALIJANSKA KRIŽANKA. 1. Was-hington, 2. atraktivna, 3. Lodi - n - u -d, 4. emitiran - Be, 5. sitin - okis, 6. zi
-	starost, 7. SI - stilisti, 8. tropine - rl,
9.	Katanec - boa, 10. ato - k - Trst, 11. nikotin - Ati.
KRIŽANKA ZA SPRETNEJŠE. Duran Duran - or - Tar - are - namen - Tito -Orinoko - n - v - resorji - Alec - Belot
-	n - n - dekani.
ANAGRAM. RAMBOKAN =• Marko Ban. ANAGRAM. SUŠA DAL ROF = Saša Rudolf.
STRAN VI.
MINIKRIŽANKA. 1. Dolina, 6. cetan, n, 7. Aron, 8. za, 9. Nin, 10. Nat, 11. K.K., 12. pila, a, 13. tenis, 14. Rostov. TRIS. 1. lik: Vrh - Rio - Hor, 2. lik: Eva - Vrh - Aha, 3. lik: pav - Aar -Vrh.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Boris - peta
-	Olaf - raka - B - retar - enaki - I - C
-	kava - kreteni - ei - in - V - Rab - ro. Na sliki: Boris Becker.
REBUS. L -okna peti = Lok napeti.
ANAGRAMI. DOMENA = Medena, GORIVO = Rovigo, MAREC = Crema, RIBA = Bari, SIPA = Piša, SITA = Asti.
STRAN VII.
KRIŽANKA. 1. Mirko Novosel, 11. iver, 12. ocena, e, 13. rak, p, 15. Edi, 16. da, 17. A.N., 18. Vesna, 20. dar, m, 21. Doria, 22. lov, 23. A.M., 25. den, 26. komik, 28. ribič, 30. sod, 31. SA, 32. luč, 33. cenen, 1, 34. nič, 35. kamen, 36. Ni, 37. A.Č., 38. trn, 39. Nin, t, 40. Boito, 42. poti, 43. Oton Zupančič.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. 1. Rod Ste-wart - kontingent - ane - n - Ivan -roža - gril - Ivica - Ado - natakati - d
-	kapitani - oviran - arena - H - Ani -Piša - Balučistan - Ist - kemigrafi - a -T.T. - Sora - okna - ar - aorist - I - a -L.K. - otitis - P - Irena Tavčar - zatirana - L.A. - E.T. - zi - trk - p - mi -ekran - Br - zima - La - ro - pet - mat
-	ami - kit. Na slikah: Rod Stewart, Praprot.
OPOMBA: pri križankah so rešitve označene le vodoravno.

■
I
I
11.
1
SESTAVU
LAKO
PRIPADAJOČ
DEL
BERI
NOV!
MATAJUR
LONČENA
PIŠČAL
AM.
FOLK
PEVEC
PADATI ... SNEG
JUG.
KOS.
STROKOVNJAK
NIKOLIČ
TEDENSKA
TRIBUNA
1 V
BERLINU
WIN
BREZ
VOKALA
CANKARJEVO
IME
MOŠKO
IME
DELATI,
RAVNATI
PREGLEDATI,
PREIZKUSITI
PROSTOR
ZA
SEKANJE
TOLSTOJEVA
JUNAKINJA
KARENINA
BERI
PRIMORSKI
DNEVNIK
TAZIO
NUVOLARI
KMETIJSKI
DELAVEC,
NAJET
ZA
DELO
VSAK
DAN
POSEBEJ
POMORSKI
ČASTNIKI
PREPREČEN
FR.
ROMANTIČNI
PESNIK
(VIKTOR)
Špansko
ZENSKO
IME
AMATER
NA
POL
DEL
BESEDE
IME
PISATELJA
FLEMINGA
SFABRICI-RATI NA ZAČETKU
TOSKANSKI NOG. KLUB
DALMAT.
OTOK
AZIJSKA
POKRAJINA
REPUBLIKA V SRED. AMERIKI
IZDELOVALCI KLIŠEJEV Z JEDKANJEM
JUDOVSKO POLIT. GIBANJE
DARUJ V SKLAD M. ČUK
11
§1

tiS
■
S
TINA
TURNER
DESNI
PRITOK
SAVE
GLEDAJO ...NA CESTO
INDU-
STRIJSKI
OBRAT
PLOSKOVNA
MERA
STARI
PRETEKLI
ČAS
LOVRO
KUHAR
NASA
ATLETINJA
ENZO
TORTORA
OSEBNI
ZAIMEK
KRIŽKRAŽ
JE
NAŠ
LIHO
ŠTEVILO
CITROENOV
AVTO
TRDA
KEMIJSKA
PRVINA
STANE
ČESNIK
GLEJ
SLIKO
VNETJE
USESA
LATINSKI
VEZNIK
AM.
FILM.
IGRALEC
PACINO
ZAČETEK
ZIME
LETNI
ČAS
PRI ŠAHU KRALJ V IZGUBLJENEM POLOŽAJU
LODOVICO
ARIOSTO
ABEL JE BIL KAJNOV
IME
GRŠKE
ČRKE



IM
It
nedeljski televizijski in radijski sporedi
u
m ram
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Zabavna oddaja: Fortunissima
14.00	Film: Le pistolere (vestern, Fr. 1971, r. Christian-Jaque, i. Clau-dia Cardinale, Brigitte Bardot)
15.35	Šport: kolesarstvo, atletika, motokros
17.00	Glasbena oddaja: 6. Festival Na-zionale del Piano Bar (prenos iz gledališča v Fiuggiju)
18.05	TV film: Frankestein - Una sto-ria vera (po romanu Mary Shel-ley, r. Jack Smight, i. James Ma-son, Leonard Whiting, David McCallum, 1. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Ellis Island - La porta delLAmerica (r. Jerry London, i. Richard Burton, Faye Du-naway, 2. del)
21.55	Glasbena oddaja: Hit-Parade (prenos iz Montecatinija)
22.45	Športna nedelja
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
? RA» 2	~~|
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
11.25	Film: Papa Lebonnard (dram., Fr.
1939, r. Jean de Limur, i. Rugge-ro Ruggeri, Jean Murat)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Koncert: Riccardo Cocciante (1.
del)
15.15	Nanizanka: L'asso nella manica
16.10	Glasbena oddaja: Concerto per una leggenda, koncert ob 100-letnici prvega vzpona na Torri del Vajolet
17.00	Film: Cime tempestose (dram., ZDA 1970, r. Robert Fuest, i. Anna Calder-Marshall, Timothy Dalton, Harry Andrews)
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Bella d'estate
22.00	Nadaljevanka: Shaka Zulu (9. del)
22.55	Dnevnik
23.10	Informativna oddaja o židovskem kulturnem življenju
23.35	Glasbena oddaja: Jazz danes
[ A- RAI 3_____________^ZZUJ
8.45	Šport: SP v kanuju (prenos iz Duisburga), motociklizem 250 ccm, VN Češkoslovaške (prenos iz Brna)
13.25	Dnevnik
13.30	Šport motociklizem 125 ccm, VN Češkoslovaške (prenos iz Brna)
14.45	Filmske novosti
14.55	Šport motociklizem 500 ccm, VN Češkoslovaške (prenos iz Brna), EP v plavanju (prenos iz Strasbourga)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Športna nedelja
20.00	Aktualno: Vibo Star
20.30	Dokumentarna serija: Vojaki, Zgodbe o ljudeh v vojni (8. del)
21.10	Dnevnik
21.25	Glasbena oddaja: Musicatre - La Cenerentola (glasba G. Rossini, London Philarmonic Orchestra, dir. Donato Renzetti in Glynde-bourne Chorus, dir. Jane Glover)
0.05 Dnevnik
0.10 Dnevnik - Deželne vesti
RTV ljubljana______________
10.10	Poročila
10.15	Otroški spored: Živ žav
11.00	Otroška nadaljevanka: Dr. Who -Ladja v vesoju (pon. 3. dela)
11.25	Glas. odd.: Ansambel Henček
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.30	Šport: EP v vaterpolu, Jugoslavija - SZ (Strasbourg)
14.45	Nadaljevanka: Zdravnik umirajočega časa (4. del)
16.00	Film: Nekega dne bova skupaj (dram., ZDA 1944, r. William Di-eterle, i. Ginger Rogers, Joseph Cotten, Shirley Temple)
17.20	Poročila
17.25	Šport: EP v plavanju (prenos iz Strasbourga)
19.00	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Pretežno jasno (1. del
20.50	Zabavna oddaja: Poletna noč,
nato rubrika Zdravo in nadaljevanka Sever in Jug (po romanih Johna Jakesa, r. Richard T. Hef-fron in Kevin Connor, 13. del)
|jP) TV Koper__________________
16.25	Šport: EP v vaterpolu, Jugoslavija - SZ, nato finale EP v plavanju (prenos iz Strasbourga)
19.00	Variete: Speciale sotto le stelle
19.45	Nadaljevanka: Veronika
20.30	Nanizanka: New Scotland Yard
21.30	Film: In caso di innocenza (dram., r. Rolf Hansen, i. Ulla Ja-cobson, Maximilian Schell)
23.10	Dokumentarec: Louvre
Kathleen Kullmann v Rossinijevi Pe-peiki na RAI 3 ob 21.25
iff] CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Mississippi
11.00	Film: Schiava e signo-ra (dram., ZDA 1953, r. Henry Levin, i. Charl-ton Heston, Susan Hayward)
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film:	Karamazov
(dram., ZDA 1957, r. Richard Brooks, i. Yul Brynner, Maria Schell, Claire BloOm)
17.30	Nanizanke: Fifty Fifty,
18.30	Trauma center,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: La di-visa strappata (1. del)
22.30	Film: Riflessi in un oc-chio d'oro (dram., ZDA 1967, r. John Huston, i. Elizabeth Taylor, Marlon Brando, Brian Keith)
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nanizanka: Gunsmo-kc
9.15	Film: Stella di fuoco (vestern, ZDA 1960, r. Don Siegel, i. Elvis
Presley, Barbara Eden, Steve Forrest)
11.00	Film: Voglio sposarle tutte (kom., ZDA 1966, r. Norman Taurog, i. Elvis Presley, Shelley Fabares)
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Banana Split, Chappy, La corsa senza limiti, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Daniel Boone,
17.45	Sembra facile, 18.15 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York,
20.30	Matt Houston,
21.30	Cover up
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.30	Nanizanki:	Mod
Sguad, 0.30 Mistery Movies - Banacek
^j> ITAUA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II pianeta delle 1000 avventure, Dangeons and Dra-gons, Lotti
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
12.00	Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nanizanke: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Mani-mal, 18.00 Automan
19.00	Risanke: Littlest, Haz-zard, Droids Adventu-res, Šnorky
20.30	Variete: Čhe piacere averti qui
22.50	Nanizanke: I predatori dellldolo d'oro, 23.50 Samurai, 1.20 Hardcas-tle & Mc Cormick
reneM TELEPADOVA
11.30	Oddaja o trgovini in turizmu
14.00	Zdravniška oddaja: Magnetoterapija
14.30	Film
16.00	Risanke: Devilman, Judo Boy, Tappei, Phantaman, Starzin-ger
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Half Nelson
20.30	Film: II giustiziere del passato (dram., 1980, r. Matt Cimber, i. Rex Harrison, Ralf Vallo-ne)
22.30	Nanizanka: Spy Force
23.30	Nočni film: La scom-parsa di Aimee (dram.,
ZDA 1976, r. Antony-Harvey, i. Bette Davis, Faye Dunaway)
1.00 Nanizanka: Caccia grossa
I ^ TELEFRIULI
12.00	Nanizanki: The Bold Ones, 13.00 Bigfoot e il ragazzo selvaggio
13.00	Nadaljevanka: Marta
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Variete: Čari amici vi-cini e lontani
19.30	Dokumentarec: Bella Italia
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Brothers and Sisters
21.00	Športna oddaja
21.30	Dokumentarec: Africa '80
22.30	Film: II passo del car-nefice (dram., 1943, r. Richard Wallace, i. John Garfield, Mau-reen 0'Hara)
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Skrivnost potopljenega zvonika; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Poletni variete: Radio oddih (pon.);
13.20	Glasba po željah; 14.10-19.00 Naša nedelja z glasbo in besedo; 14.10 Aktualno: Na počitnice! (pon.); 15.00 Na obisku (pon.); 16.00 Š prireditve Glas harmonike, ki jo je KD Fran Venturini priredilo 1. maja letos pri Dom-ju: Alojz Vrtačnik, Rudi, Jože in Stane Veble, Renato Debernardi, Mario Gamboz, Tiberio Maver, Corrado Dobrinja ter Sergio Ražman; 17.00 Klasični album; 18.00 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.49 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo;
13.20	Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtr-ca domačih; 17.05 Nedejska reportaža;
17.30	Partizanski pevski zbor iz Ljubljane; 18.00 Humoreska tedna; 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-
24.00	Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Otvoritev,- 10.10 Sosednji kraji in ljudje, na današnji dan, servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Mari-ka in Drejče; 14.30 Poročila; 14.35 Glasbena oddaja in lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin);
15.00	Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem;
18.00	Pregled dogodkov; 18.05 Humoreska: Projekt 1 A (Dimitrij Kralj), nato Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Devnik; 10.30, 13.30,
17.30	Poročila; 6.00 Glasba; 6.40 Sum-mers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vasi; 9.00 Vseradio; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Dance parade;
16.00	Glasbene aktualnosti; 17.33 Made in YU; 18.10 Vandranje po starih uličicah; 18.45 High power; 19.00 Sum-mers ago; 19.30 Šport; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.40 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 16.30 Rock nroll; podnevi in ponoči oddaje povezuje glasba.
i »Al 1_______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Nudi alla meta (kom., VB 1959, r. John Boulting, i. Peter Sellers, Margaret Rutherford)
15.40	Risanka: Rosaura
16.00	Nanizanka: Taxi
16.25	Dokumentarec: Bentornata Aquila
17.20	Nadaljevanka: Morire per vivere
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: II giorno dello sciacallo (krim., ZDA 1973, r. Fred Zinne-mann, i. Edward Fox, Alan Ba-del, Tony Britton, Cyril Cusack)
22.50	Dnevnik
23.00	Filmske novosti
23.05	Aktualno: Kinematografija - slike, zgodbe in protagonisti (pripravila Francesco Bortolini in Claudio Masenza, 5. del)
0.05 Dnevnik
12.00
12.10
13.00
13.25 13.30
14.25
17.05
18.30
18.45
19.35 20.15
20.30
21.30
22.30
22.45
23.35 23.50
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
RAI 2_______________________
Dok.: Emma e il nonno Nadaljevanka: Una storia vien-nese - Il ritorno in patria Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik - šport Nanizanka: Saranno famosi Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
Film: Cenerentola e il signor Bonaventura (kom., It. 1942, r. Sergio Tofano, i. Paolo Stopa, Silvana Jachino, Roberto Villa) Dnevnik. Šport Nanizanka: Perry Mason Vreme in dnevnik Dnevnik - šport Nadaljevanka: Capitol Turist, rubr.: Sereno variabile Dnevnik
Aktualno: Poletni almanah Dnevnik
Nočni film: Assassinio al sole (dram., Fr. 1973, r. Philippe Lab-ro, i. Yves Montand, Katharine Ross, Catherine Allegret)
A RAI 3	]
17.40	Šport: konjske dirke (prenos iz Cervie)
18.10	Šport: Beach Volley, finalna srečanja (prenos iz Riminija)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Aktualna oddaja: Vibo star (vodi Valerio Merola, sodelujejo Luna, Annabella Vallone, Manrico Moloni, Collage, Nada)
20.00	Izobraževalna oddaja: Jadranje, tehnika in prireditev - Deska (pripravila Ettore Del Giacco in Aldo Falchetti, r. Filippo Bussi)
20.30	Nanizanka: I professionals -Triplo gioco (scenografija Brian Clemens, r. William Brayne, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Campioni - Najlepše nogometne tekme, posnetek nogometne tekme Italia-Bra-zilija iz leta 1982 (komentar An-drea Barbata)
0.10 Dnevnik 0.15 Deželne vesti
|	RTV Ljubljana
18.40	"Poročila
18.45	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Knjiga (To pot bosta Marko in Taček pokukala v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, med redke in nenavadne knjige, ogledala si bosta stare pisave in še marsikaj zanimivega...)
19.05	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Čaji za učene glave (Čaji so dobri za želodček, imenitni pa so tudi za glavo, predvsem takrat, ko nam pomagajo, da vanjo spravimo učenost!)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Bogatašinja (4. del)
20.55	Integrali
21.35	Dnevnik
21.50	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Sever in Jug (po romanih Johna Jakesa, r. Richard T. Heffron in Kevin Connor, 14. del)
: ^| TV Koper_______________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRŽIČ — Polemike zaradi ukinjanja bolnišnic na Goriškem GORICA — Vsako leto manj rojstev OPČINE — Opčine samostojna občina?: z okrogle mize KPI NABREŽINA — Z letošnjim šolskim letom mednarodna šola za vodno kulturo
REPEN — Začenja se teden prireditev v znamenju kraške ohceti
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: In caso di innocenza (dram., r. Rolf Hansen, i. Ulla Ja-cobson, Maximilian Schell, pon.)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Il Šale della satira - Pol stoletja satire in humorja v Italiji, od konca 19. stol. do 50. let
23.00	Nanizanka: Hazell
ijf] CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: Solo una dolce vecchia canzone (kom., ZDA 1976, Robert E. Miller, i. Cicely Tyson, Robert Hooks)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Colorado
14.30	Film:	Tragedia a
Montpellier (dram., ZDA 1980, R. Jerry Thorpe, i. Richard Widmark, Ned Beatty)
16.30	Nanizanke: 16.30 L'uo-mo di Atlantide, 17.30 L’albero delle mele,
18.00	Una famiglia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: La di-visa strappata (2. del)
22.30	Nanizanke: Attenti a quei due, 23.30 Mississippi, 0.30 Sceriffo a NewYork
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La squa-driglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Banana Split, Chappy, La corsa senza limiti, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarna serija: Ouaderni della natura
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Fantasma d'amo-re (dram., It.-Fr. 1981, r. Dino Risi, i. Marcello Mastroianni, Romy Schneider)
22.25	Nad.: Peyton Plače
23.25	Nanizanki:	Mod
Sguad, 0.45 Mistery Movies - Banacek
ITALIA 1
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: Loro del mondo lasb., It. 1968, r. Aldo rimaldi, i. Romina Power, Al Bano, Franco Franchi)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle and McCormick
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lotti, Flo la piccola Robinson, Nana super-girl
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.20	Variete: Maratona del Lupo (1. del)
23.50	Film: Il grugnito dell’-aguila (kom., ZDA 1980, r. Buck Henry, Bob Newhart, Gilda Radner)
1.40	Variete: Maratona del Lupo (2. del)
R[U]f°M TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Judo Boy
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Half Nelson
20.30	Film: La citta verra distrutta alFalba (dram., 1974, r. George
Romero, i. Lane Car-rol, Richard Liberty)
22.30	Šport: catch
23.30	Nanizanka: Alla. ricerca di un sogno
24.00	Film: Cingue vie per Tinferno (vojni, ZDA 1958, r. James Clavell, i. Neville Brand, Patri-cia Owens, Dolores Michaels)
^ TELEFRIULI
12.00	Nanizanki: The Bold Ones, 13.00 George
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanki: I cercatori d'oro, 15.00 Big Foot e il ragazzo selvaggio
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.00	Film: La dominatrice (kom., ZDA 1935, r. George Števens, i. Barbara Stanwyck)
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Gnic-che(l.del)
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarna srečanja;
8.35	Glasbeni mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Ali jih poznaš?, Okno v živalski svet; 10.00 Pregled deželnega tiska;
10.10	Koncert Simfoničnega orkestra RAI iz Rima, dir. Eliahu Inbal; 11.30 Glasbeni mozaik; 12.00 Zapiski s poti;
13.20	Z revije Corovivo; 13.45 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo;
16.00	Poezija slovenskega zapada;
17.10	Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Počitniško popotovanje;
8.40	Pesmice na potepu; 9.05 Glasba;
9.35	Za goste iz tujine; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo... Albeniza in Liszta; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 14.40 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Ansambel Vita Muženiča; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26;
20.10	Pesmi slovenskih skladateljev;
20.30	Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30-24.00 Zimzelene melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.40 Reportaže, intervjuji; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 18.00 Športni pregled; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.07 Koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vasi; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost;
11.00	Pismo iz...; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Tedenski horoskop; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; oddaje povezuje glasba.
Slaba kaže italijanskim ter slovenskim šolam v Gorici
Nekaj stotin manj učencev v novem šolskem letu
Slaba kaže razvoju vseh vrst šol na območju goriške občine, tako italijanskih kot slovenskih. Tozadevno analizo je naredil pristojni urad na goriš-kem županstvu, odbornik za šolstvo je podatke razdelil občinskim svetovalcem. Medtem ko je bilo v goriški občini leta 1974 rojenih 468 otrok, se jih je leta 1986 rodilo komaj 237. To je sicer nekaj več kot 225, kar je število rojenih v letu 1985. Že prejšnji podatek iz leta 1974 je negativen v primerjavi z leti prej, saj se je prej število rojenih gibalo med 550 in 650. To pomeni, da je takrat bilo več kot dvakratno število rojenih kot v zadnjem času.
Vse to seveda povzroča probleme tistim, ki imajo opravka s šolstvom. Medtem ko opažamo v Gorici vedno večje potrebe po otroških jaslih (to zato ker mati in oče novorojenčka delata), opažamo, da je v otroških vrtcih ter v osnovnih šolah in tudi že v nižjih srednjih šolah čedalje manj otrok. Za sedaj je še vedno precej dijakov v višjih srednjih šolah, vendar pa bo tudi v teh kmalu manj dijakov.
Iz podrobne primerjave med vpisanimi v vrtce ter osnovne in nižje srednje šole v lanskem in bodočem šolskem letu izhaja, da je skoro v vseh manj otrok. Izjeme so le v tistih šolah, ki so v novih naseljih ali v bližini šol,
w
Črna gniloba v vinogradih na Goriškem
V	vinogradih na Goriškem so v zadnjih tednih ugotovili žarišča črne gnilobe, ki jo povzroča glivica Guig-nardia Bidwelli. Prisotnost te bolezni na našem področju so ugotovili strokovnjaki konzorcija za zaščito briških vin, ki v zadnjih tednih načrtno pregledujejo vinograde. Skoda le, da smo že v obdobju naglega zorenja grozdja in da za letos, po vsej verjetnosti, ne bo mogoče več opraviti ustreznega škropljenja. Trgatev je namreč pred vrati.
Ob tem velja posebej poudariti, da je bila črna gniloba (italijanski izraz je marciume nero ali tudi black rot) doslej skoraj povsem neznana bolezen trt v naših krajih, čeprav so o njej razpravljali že na 4. kongresu avstrijskih enologov leta 1891. Pred leti so nekaj žarišč odkrili v Liguriji.
Kakšni so znaki prisotnosti črne gnilobe? Glivica napada vse dele trte, najbolj vidni znaki pa se pokažejo na listih in na jagodah. Na listih se pojavijo drobne do 5 milimetrov velike pege belkaste ali sive barve, ki se kasneje spremeni v rožnato. Na robu je opazen temnejši obod. Po nekaj dneh (tri do štiri) se na pegah pojavijo mešički, ki vsebujejo trose.
Gniloba se pojavi tudi na jagodah in sicer že zelo zgodaj, takoj po cvetenju. Najprej je na jagodah opaziti okroglo brezbarvno piko, ki se sčasoma razširi na celotno jagodo. Slednja postane temnejše barve, nato rdečkasta in končno črna. Jagoda se posuši in po navadi odpade. Tudi na obodu jagod se v zadnji stopnji pokažejo mešički, podobno kakor na pegah na listih.
Razpoznavni znaki so torej dovolj jasni. Kaj ukreniti?
Pri Konzorciju za zaščito briških vin svetujejo, da je črno gnilobo mogoče preprečiti s preventivnim škropljenjem in da so uspešna skoraj vsa sredstva, ki se uporabljajo proti peronos-pori. Za letos sicer odsvetujejo posebno škropljenje, zaradi bližnje trgatve. Kjer je okužba zelo močna pa naj bi vinogradniki škropili z bakrovimi preparati. Vendar je treba tudi v tem primeru upoštevati, da je dekontamina-cijska doba najmanj dvajset dni.
Vzroki pojava nove bolezni? V prvi vrsti je zadevo najbrž pripisati spremenjenim klimatskim razmeram, svoj delež pa ima nedvomno tudi sodobna praksa v vinogradništvu in pa vse večja uporaba posebnih škropiv z zelo dolgim rokom učinka. Glivica, ki povzroča črno gnilobo se sicer razvija podobno kakor peronospora, vendar je manj zahtevna in je njen ciklus zato hitrejši.
Vsekakor čaka vinogradnike na Goriškem prihodnje leto nova, nelahka naloga.
V nekaj vrstah
V	parku gostišča Siliade v Dober-dou je danes dopoldne 4. ornitološka razstava, ki jo prireja gostilničar Silvij Gergolet. Žirija bo imela delo tja do 10. ure, opoldne bodo nagrajevanja.
* * *
Občinski svet v Doberdobu se sestane jutri ob 18. uri. Sklepal bo o letošnjem proračunu.
* * *
V	Štandrežu potekajo priprave za Jesenski praznik v priredbi KD Oton Župančič, ki bo od 4. do 6. septembra. V soboto 5. bo nastopila znana zagrebška glasbena skupina Plava trava zaborava.
ki so jih že zaprli. V Gorici so namreč doslej ukinili precej razredov osnovnih ter tudi nižjih srednjih šol, poleg teh pa so zaprli tudi nekaj šol. Pred začetkom lanskega šolskega leta je prišlo do velikih polemik, kajti z Občine so prihajali znaki, da bodo zaprli še kako drugo šolo. Tudi zaradi tega sedaj pristojni občinski urad nudi svetovalcem le gole podatke, ne da bi dajal kakršnihkoli predlogov.
V slovenskem vrtcu na Livadi so lani imeli dve sekciji s 43 otroki, v prihodnjem šolskem letu bosta prav tako dve sekciji s 37 otroki. V vrtcu v Ulici Max Fabiani je bila lani ena sekcija z 28 otroki, sedaj jih bo 26. V Štandrežu so lani imeli eno sekcijo s 25 otroki, sedaj jih bo 24. V Pevmi je bilo lani petnajst otrok v eni sekciji, enako kot letos. V seznamu ne najdemo več vrtca v Podgori. O tem kraju velja podatek, da je vrtec odvisen od ravnateljstva 3. italijanskega okrožja. Lani je bila ena sekcija Z' 19 otroki, letos jih bo 16.
Število sekcij v italijanskih vrtcih je ostalo nespremenjeno. Različni pa so podatki o vpisu otrok. V Ulici Lasciac je lani bilo 59 otrok, letos 60, v Ulici Palladio 80 (85), v Ulici Garzarolli 70 (78), v Štandrežu 19 (17), pri pevmskem mostu 30 (21), v Ločniku 65 (66), v Uli-
Deset folklornih skupin iz devetih držav bo sodelovalo na letošnjem mednarodnem folklornem tekmovanju v Gorici. To bodo skupine, ki so že nastopale na prejšnjih goriških festivalih, in ki so tu bile tudi nagrajene. Za tako vabilo se je vodstvo goriškega turističnega društva Pro Loco odločilo, da bi počastilo 25-letnico društvenega obstoja. Festival pa se v našem mestu vrši že Sedemnajstič.
Poleg teh pridejo v Gorico še druge skupine, ki bodo nastopale izven konkurence. Dve taki skupini, iz ZDA in Malezije, bosta nastopili že v četrtek zvečer.
Uradna otvoritev festivala pa bo v petek. Najprej bo ob 19.30 mimohod folklornih skupin po nekaterih mestnih ulicah. Ob 21. uri pa bo v veliki telovadnici UGG nastop prvih petih tekmovalnih skupin. Ta večer nastopijo sardinska skupina Citta di Oristano, španska skupina Elai-Alai iz Portuga-leta, francoska skupina Bressan de Ro-menay iz Montport en Bresše, madžarska skupina Dunaujvaroši iz Dunajva-roša, jugoslovanska skupina Jedinstvo iz Splita (slednjo smo že dvakrat videli v Gorici kot gost ZSKD).
V soboto zvečer bo nastopilo še pet drugih skupin. To so avstrijska Edel-weisS iz Celovca, grška Samarine! iz Larisse, Rezijanska folklorna skupina, češkoslovaška skupina Dargov iz Košič ter turška Gehem iz Emeka.
ci Marconi 48 (50), v Ul. Codelli 20 (22), v Ul. Romagna 46 (39), v Ul. Br. Avellino 25 (25), v Ul. Pasubio 16 (14), v Ul. Gramsci 52 (50), v Ul. Molino lani 14, letos vrtca ni več. Nespremenjen je obisk vrtca pri notredamkah (60 lani in letos) ter pri nunah »Spaun« na Trgu Julia (90).
Slabši so podatki o predvidenem obisku osnovnih šol. Najprej slovenske šole. Na šoli Oton Zupančič so lani imeli 66 učencev, letos jih bo 56. Na šoli France Bevk je lani bilo 34 učencev, letos jih bo 29. Na šoli Fran Erjavec v Štandrežu so lani imeli 40 učencev, letos jih bo 39, na šoli v Podgori jih je lani bilo 10, letos jih bo 9, na šoli v Pevmi pa je bilo lani 18 učencev, letos jih bo nekaj več in sicer 22.
V italijanskih osnovnih šolah 1. didaktičnega ravnateljstva so lani imeli več učencev in razredov kot letos. Na šoli Pitteri v Kapucinski ulici je lani bilo 8 razredov s 128 učenci, letos jih bo 7 s 115 učenci. Na šoli Rismondo v Podturnu je lani bilo 6 razredov s 74 učenci, sedaj bo 5 razredov z 68 učenci. Na šoli Leopardi v istoimenski ulici je lani bilo 130 učencev v sedmih razredih, letos jih bo 95 v šestih. Na šoli Fumagalli pod Kapelo pa je lani bilo 77 učencev v šestih razredih, letos jih bo 66 v petih.
V	šolah 2. didaktičnega ravnateljstva ni bilo niti lani niti letos nobenega učenca v že pred leti zaprti šoli Percoto. V šoli Frinta v Ulici Codelli so lani imeli 150 učencev v osmih razredih, letos jih bo 172 v devetih. Na šoli Pecorini v Stražicah je lani bilo 181 učencev v desetih razredih, letos jih bo 174 v enakem številu. Na šoli Ungaretti v Ulici Cipriani je bilo lani 143 učencev v desetih razredih, letos imajo en razred manj kljub temu da je več učencev, in sicer 146. V šoli pri notredamkah sta lani bila 202 učenca v devetih razredih, letos jih je 181 v osmih. V osnovni šoli pri uršulinkah je bilo lani 116 učencev v petih razredih, letos pa 114 v enakem številu.
V	šolah 3. didaktičnega ravnateljstva, ki sodijo v goriško občino, pa so lani na šoli Ferretti v Ulici Žara imeli 78 učencev v šestih razredih, letos pa 82 v enakem številu, v šoli De Amicis v Ločniku lani 131 učencev v 9 razredih, letos 118 v osmih, na šoli Serra v Ulici Avellino lani 35 v štiriK razredih, letos 33 v prav tolikšnem številu razredov, v šoli v Podgori 14 učencev v dveh razredih, letos 6 v enem samem razredu, na šoli Lorenzoni pri pevmskem mostu pa lani 52 učencev v petih razredih, letos 57 v enakem številu.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ — GORICA
sprejema prijave za šolsko leto 1987/88. Vpišejo se lahko kot notranji ali zunanji gojenci šoloobvezni učenci ter dijaki slovenskih šol.Gorica, Svetogorska 84, tel. 83495 — UPRAVA.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 13. septembra, ob 15.30 pri Jordanu Semoliču v Jamljah tradicionalni piknik. Do 7. septembra vpisujeta Et-tore Moro in Marijan Semolič.
Razširjena seja članov Gospodarske zadruge Vrh in KD Danica bo v torek, 25. avgusta, ob 20. uri v novem domu. Dogovarjali se bodo o odprtju novega kulturnega in športnega objekta.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 16. do 22. avgusta 1987.
RODILA STA SE: Elisa De Monaco in Patrizia Serino.
UMRLI SO: 25-letni uradnik Franco Ciani, 76-letna upokojenka Marcella Bi-ancuzzi vd. Motnina, 57-letna gospodinja Pierina Zottar por. Višini, 93-letna upokojenka Maria Gorghi vd. Mocenigo, 54-letni trgovski potnik Elio DAchille, 74-letna gospodinja Ana Marvin por. Štrukelj, 79-letna gospodinja Teresa Furlani por. Zuliani, 48-letna upokojenka Nella Mannini, 77-letna gospodinja Luigia Be-lingar vd. Benvenuto, 54-letni upokojenec Sergio Samar, 78-letna upokojenka Matilda Zavadlav por. Marvin, 89-letni upokojenec Ottaviano Morelli, 74-letna upokojenka Elda De Paoli vd. Deros, 87-letna gospodinja Maria luretigh vd. Pi-culin, 82-letni upokojenec Umberto Lun-ghini.
OKLICI: železničar Giorgio Pietro Tri-carico in gospodinja Antonella De Zorzi, uradnik Luciano Urdan in uradnica Patrizia Boccadoro, podjetnik Gaetano Fa-solino in študentka Paola Forcione, karabinjer Pasguale Esposito in gospodinja Filippa La Barbera, karabinjerski podčastnik Salvatore Amato in gospodinja Anna Maria Corvaglia, trgovski potnik Roberto Agati in trgovska potnica Eliana Cucci, profesor Michele Kodrič in uradnica Laura Bregant, trgovski potnik Stefane Slabile in trgovka Maria Rosa Pro-genia.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »I cacciatori della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 16.00-22.00 »Gli spettri«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.00-22.00 »A. A. A- Donna tuttofare cercasi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30-18.30-20.30 »Smaragdni gozd«.
DESKLE 17.00-19.30 »Vojna za ogenj«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Jutri ob 11. uri Giuseppina Milotti vd. Grazioso, iz bolnice sv. Janeza od Boga na glavno pokopališče.
V našem mestu od četrtka do ponedeljka
Skupine z vseh kontinentov na folklornem festivalu v Gorici
Folklorna skupina Elai-Alai iz Portugaleta na severu Španije
V	nedeljo 30. avgusta pa bo od 16.30 dalje foklorna parada po mestnih ulicah, od Spominskega parka do Trga Battisti. Poleg skupin, ki bodo sodelovale na tekmovanju, bodo v paradi tudi domače furlanske skupine, mažo-retke, godbe na pihala. V nedeljo ob 18.30 bodo na Trgu Battisti proglasili zmagovalce, zvečer bo gala predstava.
V	ponedeljek pa bo, vedno v telovadnici UGG, nastop skupine, ki bo zmagala na letošnjem tekmovanju. Ob
tej priložnosti bo v Gorici tudi foklorna skupina iz Nove Zelandije.
Na Trgu Battisti bo vse večere kot na kaki vaški šagri. Odprti bodo kioski, na svoje bodo prišli tudi plesalci.
Folklorne skupine, ki pridejo konec tedna v Gorico, bodo nastopile tudi v drugih krajih Goriške. Češkoslovaška skupina iz Košič bo v nedeljo dopoldne nastopila pred Kulturnim domom v Sovodnjah (tam so lani nastopili Romi iz Skopja).
Kmalu začetek del za postavitev partizanskega spomenika v Rupi
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA - ZLATARNA
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
Člani pripravljalnega odbora za postavitev partizanskega spomenika v Rupi se pripravljajo na skorajšnji začetek del za ureditev okolice in pripravo podstavka, kamor bodo namestili spominsko obeležje. Kot je slišati, bodo z deli pričeli že v prihodnjih tednih, čim bo mimo obdobje počitnic. Spomenik bodo postavili v glavnem s prostovoljnim delom.
Pobuda zbiranja denarnih prispevkov je doslej naletela na ugoden odziv. V sklad so prispevali vaščani Rupe in tudi iz drugih krajev sovodenjske občine. S finančnimi prispevki so pobudo Rupencev podprle tudi razne gospodarske in druge ustanove. Tako je posojilnica v Sovodnjah prispevala en milijon lir, sovo-denjska občina pa bo v kratkem, predvidoma že na prihodnji seji občinskega sveta, odobrila izredni prispevek 1,3 milijona lir.
Ob tem velja omeniti, da bodo spominsko obeležje zgradili na javnem (občinskem) zemljišču, za kar so bile urejene že vse predpisane formalnosti. Spomenik bodo postavili v osrednjem delu Rupe, v neposredni bližini nekdanjega občinskega vodnjaka.
Ct

PRIMEX-PRIMORJE EXPORT nova gorica p.o. Jugoslavija
VIPAVSKA CESTA 13
65000 NOVA GORICA
OBVEŠČA, DA JE BREZCARINSKA PRODAJALNA
PRIMEX SHOP DUTY FREE
odprta s sledečim urnikom:
PONEDELJEK:
OD TORKA DO SOBOTE: NEDELJA:
OD 9. DO 13. URE OD 9. DO 20. URE OD 14. DO 20. URE
NUDIMO BOGATO IZBIRO TOBAČNIH IZDELKOV, PARFUMOV, UR, IGRAČ, ŠPORTNE OPREME ZA TENIS, RAZNIH PIJAČ, TV IN RADIO SPREJEMNIKOV, VIDEOREGISTRATORJEV.
PRODAJALNA SE NAHAJA V ROŽNI DOLINI, 200 METROV OD MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA RDEČA HIŠA.
turizem □ stran 9
Turistični dogodek prvo nedeljo v septembru
Regata storica - ena zanimivosti Benetk
V Benetkah imajo kar več praznikov, ki spominjajo na nekdanjo pomorsko preteklost in slavo, ter takih, ki so bolj sodobnega značaja. Med prve sodijo brez dvoma Pesta del Re-dehtore, Regata storica, razna tekmovanja gondoljerjev, tekmovanja mornarjev štirih italijanskih srednjeveških republik (Benetke, Piša, Genova in Amalfi), ki so sicer izmenično vsaka štiri leta. Sedaj ko je v modi množični šport, so vsemu temu dodali še vogalongo. Pa še kaj drugega.
Benečani ob takih priložnostih pustijo klepetanje in razpravo o vsem mogočem, zapustijo svoje gostilne, calle in campielle, ter se zgrnejo tja, kjer lahko sledijo reviji ali tekmi. Se-vede pride ob takih priložnostih kar precej ljudi v Benetke. V prvi vrsti najbrž tisti, ki so mesto zapustili, da so se naselili na Terrafermi. Potem drugi prebivalci Terraierme, potem pa še italijanski ter tuji turisti. Ob takih priložnostih v Benetkah mrgoli ljudi. Če je prireditev na Canal Grandu, potem lahko vidimo, da so vsa okna hiš na tem kanalu polna, prepolna ljudi. To so seveda predvsem domačini ter njihovi povabljenci. Na boljšem so tisti, in teh je kar precej, ki imajo tudi balkone. Drugi turisti, navadni zemljani, pa se morajo zadovoljiti s prostorčkom na kakem obrežju, na mostu Rialto, v kakem drugem kraju ob kanalu. Seveda, ko si si priboril prostorček, moraš paziti, da ti ga ne bo odvzel kak tvoj sotrpin (uporabljamo ta izraz, ker je treba marsikdaj
čakati kako uro, preden se prireditev začne, potem pa ta traja še kako drugo uro).
Prva nedelja v septembru je za Benečane sveta. Temu prazniku pravijo v Benetkah Regata storica. Če si si, seveda kako uro prej, priboril ugoden prostorček ob Canalu (še bolje je seveda, če imaš v Benetkah prijatelja z balkonom ali vsaj oknom na kanal), če imaš s seboj tudi daljnogled in seveda skoro že obvezni iotogralski aparat, potem boš zares lahko užival, ko bodo mimo tebe plula najrazličnejša beneška plovila, na katerih bodo mornarji ter potniki v najrazličnejših oblačilih. Gre za zgodovinski prikaz nekdanje moči Serenissime.
Prireditev, plovba vseh mogočih bark in barčic, traja običajno dobri dve uri. Ne gre samo za prikaz vsega, kar v Benetkah pluje ali je nekoč plu-
lo.	Poleg gondol, caorlin, gondolinov in vsega drugega največ pozornosti vzbuja Bucintoro, ladja beneškega vladarja, doža, ki ga tu v primernem oblačilu upodablja sodobni potomec nekdanjih beneških veljakov.
Na sporedu te prireditve pa so tudi tekme mladeničev, žensk, caorlin, gondolinov. Še zaradi nečesa je pomembna Regata storica, pravzaprav tekma gondolinov. Nanjo je vezana Lotteria di Venezia, ena od državnih loterij v Italiji. Od tistega, ki bo zmagal na tej tekmi, je odvisno, ali boš morda ti, seveda če si kupil listek, med tistimi, ki bodo vnovčili kak stotak milijonov lir.
Napisali smo o Bucintoru. Ljudje v lepih oblačilih na tej in spremnih ladjah bodo seveda najbolj pritegnili pozornost turistov, foreštov. Domačine, Benečane, pa bo bolj zanimalo, kdo bo zmagal to ali drugo tekmo.
Regata storica bo seveda tudi letos. Tudi letos bo prvo nedeljo v septembru, torej zelo kmalu, v Benetkah mrgolelo ljudi. Seveda bo tudi tokrat težko priti z avtom do Benetk, saj že vnaprej vemo, da bodo parkirišča polna že v dopoldanskih urah. Zaradi tega bo najbolje, seveda če se bo kdo od nas napotil ta dan v Benetke, da pusti avto kar v Mestrah, v neposred-
ni bližini železniške postaje. Tam bo lahko vzel vlak, namenjen v mesto sredi lagune (običajno gre vsake četrt ure en vlak) ali pa avtobus, ki odhaja izpred istega kolodvora.
Ta dan pa bo v Benetkah najbrž veliko zmešnjave. Gondolieri so jezni na občinsko upravo, ker ta dovoljuje plovbo vedno večjemu številu motornih čolnov. Ti dvigajo valove, ki škodujejo plovbi gondol. Zaradi tega jih na Regati storici najbrž ne bo v sprevodu.
MARKO WALTRITSCH
V	Piranu tudi francoske jedi
V zadnjem času so se tako zasebni gostinci kot tisti družbenega sektorja na slovenski istrski obali potrudili, da so popetrili ponudbo. Ponekod so sicer ostali le pri čevapčičih ali mešanem mesu na žaru, ali, ker smo že ob morju, pri ocvrtih kalamarih. Drugod, pa so postali pozornejši do zahtev gostov. Ponekod, npr. v Bernardinu, smo imeli možnost jesti tudi marsikater krožnik, ki ni doma v naših krajih. V to akcijo se je vključil tudi Jože Hribar, znan gostilničar iz Lukovice, na cesti Ljubljana - Celje. V Piranu je odprl restavracijo, ki ji je dal naslov »Napoleon«. Ponuja tudi na francoski način pripravljene jedi.
Turistična ponudba Trenta in pokrajine
Čisto razumljivo je, da turistične ustanove iščejo najrazličnejše načine kako priti do turista, do potrošnika, in mu ponuditi vse kar bi ga lahko zanimalo. Tudi v tridentinski pokrajini deluje Agencija za turistično reklamo. Pred časom so si omislili zanimiv načrt neposredne turistične reklame v najrazličnejših krajih. Opremili so posebni avtobus, ki je napolnjen s prospekti in vsem drugim, kar bi turiste zanimalo.
Ta posebni turistični avtobus je letos prepotoval vso Italijo, saj je bil v karavani kolesarskega Gira dTtalia.
V	zadnjih dneh pa je avtobus bil v raznih obmorskih krajih Furlanije-Julijske krajine ter Veneta. Po nekaj dni se je avtobus ustavil v Trstu, v Gradežu, v Lignanu,.v Bibioneju, Caorlah in Jesolu. Še zlasti nemškim in avstrijskim turistom, ki tu letujejo, so ponujali pestro turistično ponudbo Tridentinske. Turisti z onkraj Alp so namreč najbolj zvesti obiskovalci Trenta in krajev v njegovi pokrajini.
V Egiptu sonce neusmiljeno pripeka, veter, ki prihaja iz puščave, ne hladi
Spomeniki faraonov ter sodobni vitki minareti
»Egipt je dar Nila«, so nas učili na nižji srednji šoli in citirali besede grškega zgodovinarja Herodota. In prav na Herodotove besede sem se spomnil, ko smo pluli po najdahši reki na svetu, ki izvira globoko v Črni celini in se po 6670 km izliva v Sredozemsko morje. Obala, mimo katere plujemo, je najbrž ostala nespremenjena v zadnjih 3 ali 4 tisoč letih, za bujnim subtropskim rastlinstvom, v katerem se skrivajo borne vasi s svojimi hišicami iz surovih opek in blata in nad katerimi se tu in tam dviga pokončno in visoko eleganten minaret, edino, kar nas spominja, da nismo več v časih faraonov, pa se razprostira peščena puščava, morje peska, ki sega tja do obal Atlantskega oceana. Na obali se igrajo otroci, ki nam žvižgajo in mahajo, medtem ko odrasli delajo na poljih z lesenim ralom, ki ga v večini primerov vleče bivol ali mršav osel. Ves rodovitni Egipt, razen redkih oaz v libijski puščavi, leži ob Nilu, v ozkem pasu, ki meri le nekaj kilometrov levo in desno od Nilovih bregov.
Sonce neusmiljeno pripeka, veter, ki piha z zahoda ne hladi, saj prihaja iz puščave in še prispeva k občutku vročine. Temperatura je krepko nad 35 stopinj in v nas Evropejcih ubija sleherno voljo do dela, kakršnegakoli. To se sicer dogaja tudi domačinom, ki najraje posedajo v katerikoli tudi najmanjši senci, pa naj bo to palma, portal starodavnega templja, oslova senca ali pa senca tovornjaka, ki ga je šofer dvignil, da bi zamenjal počeno gumo.
Nil leno teče proti severu, dan se nagiba h koncu, sonce se je že prevesilo nad levo obalo, njegova oranžna obla se dotika visokih palm. Zadnje tipične jadrnice s trikotnim jadrom hitijo k obali, in že je tema. Zaton je trajal le nekaj minut, sonce je dobesedno padlo za obzorje. Sedaj pa nam z obale, ki je ne vidimo več, mežikajo drobne lučke. Tu in tam je slišati lajež psov, riganje oslov, ponekod pa tudi otožno arabsko glasbo. Na črnem žametnem nebu, ki je pretkano z milijoni srebrnih utripajočih zvezd, se prikaže tenek lunin srp, ki sporoča pravovernim muslimanom, da je ramadana, meseca posta in zdržnosti, konec.
Vsi ste že najbrž razumeli, da govorimo o potovanju v Egipt, najmodernejšo arabsko državo. Kombinacij je nešteto, ni turistične agencije, ki v svojem programu ne bi imela kakšno potovanje v to starodavno deželo. Najbolj zanimiva pa so najbrž potovanja, ki vključujejo tudi križarjenje po Nilu. Program je več ali manj podoben pri vseh. Prihod v Kairo, ogled tega 14-milijonskega velemesta, odhod v Luk-sor ali Asuan, vkrcanje na ladjo in potem plovba po reki, ki traja od 4 do 9 dni. Med plovbo si turisti ogledajo zgodovinske znamenitosti, ki ležijo ob zgornjem toku Nila, reke, ki ostane vedno v središču potovanja.
Kairo nas je dočakal s fantastičnim pogledom iz ptičje perspektive na raz-
svetljene piramide v Gizi, ki je danes predmestje egiptovske prestolnice. Za organizirane skupine so carinske formalnosti na letališču skrčene na minimum in že smo na avtobusu, ki nas pelje v hotel, ki pa leži na drugi strani mesta, ob vznožju piramid, večnega simbola Egipta. Ura je nekje 1 po polnoči, vendar je mesto še vse živo, najbrž tudi zato, ker je ramadan in pravoverni muslimani lahko prekinejo post le po sončnem zatonu. Vrvež na mestnih ulicah je nepopisen, prometnih pravil ne upošteva nihče, niti naš šofer, saj ne bi prišel nikamor. Poleg bleščečih se mercedesov, beemvejev in drugih luksusnih avtomobilov, vozijo v Egiptu avti, za katere bi pri nas bilo mesto le v odpadu. Vsi trobijo, policaji piskajo, ne da bi v resnici skušali promet urediti, nobena redkost pa ni na kairskih ulicah tudi trop ovac ali koz, čreda kamel ali krav. Treba je vse sprejeti s kančkom potrpežljivosti pa gre.
Kakorkoli že, Kairo je mesto, ki šteje od 14 do 16 milijonov prebivalcev, točnega števila ne ve nihče. Podnevi se to število poveča še za tri do štiri milijone, saj prihajajo v mesto na delo tudi iz okoliških mest. Za tuje turiste ni lahko premikati se v tem nepopisnem kaosu. Napisi v latinici so redki, tako da je človek prepuščen na milost in nemilost taksistom, s katerimi se je treba pogajati za ceno prevoza, ki .pa ni nikoli pretirana. Krajevne barvitosti je na pretek, obvezno pa je ogledati si piramide (pazite na kamelarje, ki vas hočejo, proti plačilu, spraviti na svoje mršave živali), kairsko trdnjavo s krasno Alijevo mošejo iz alabastra z dvema visokima minaretoma in seveda arheološki muzej.
Obisk arheološkega muzeja bi zahteval vsaj teden dni časa, organizirani obiski pa trajajo kvečjemu en dan. Gre za najbogatejšo egiptološko zbirko na svetu, ki ji niso kos niti muzeji v Londonu, Parizu, Turinu in Vatika-
nu. Največ turistov vabi Tutankamonov zaklad. V grobnici tega mladega faraona 18. dinastije so našli edini nedotaknjeni zaklad v zgodovini faraonov. Vse drugo nadstropje kairskega muzeja je posvečeno temu zakladu, ki je neizčrpen vir odkritij za arheologe. V grobnici mladega Tutankamona so našli vse, kar bi mu rabilo v onstranstvu, od sužnjev (gre za kipce več sto služabnikov, ki bi morali v posmrtnem življenju izpolniti vsako željo svojega vladarja), do oblačil in najrazličnejšega orodja in pribora, da o dragocenostih niti ne govorimo.
Le nekaj desetin kilometrov od Kaira je Sakara, kjer so odkrili ostanke prvih dinastij in kjer znamenita stopničasta Zoserjeva piramida, ki sodi v 3. dinastijo (2800 let pred n.š.). Gre za evolucijo dotedanjih grobnic, tako imenovanih mastab, ki so bile pregoste škatlaste zgradbe. Šest takih mastab so zgradili drugo na drugi in dobili stopničasto piramido. Konec te evolucije so velike piramide iz 4. dinastije v predmestju Kaira.
Kult posmrtnosti je imel v egipčanski kulturi vedno vodilno vlogo. Faraoni so si zidali grobnice, ki bi sicer pričale kasnejšim rodovom o njihovi veličini, istočasno pa je bil njihov namen ohraniti svoje posmrtne ostanke, da bi jih potem, ob vstajenju, njihov duh lahko spet našel in prevzel svoje telo. Ko so se faraoni zavedeli, da njihovi posmrtni ostanki niso na varnem niti v največjih in najbolj komplicirano zgrajenih piramidah, so sklenili, da bodo grobnice izkopali v skritih in oddaljenih dolinah. Od 18. dinastije so namreč grobnice kopali na zahodni obali Nila (vse grobnice so na zahodnem bregu Nila, tam kjer sonce zahaja, medtem ko so mesta in templji na vzhodnem bregu, kjer sonce vzhaja), pri Tebah, v dolini, nad katero se dviga gora, ki ima obliko piramide. Tam so grobnice najslavnejših egiptovskih
kraljev, od Tutankamona do Setija L, skratka vseh vladarjev 18., 19. in 20. dinastije. Grobnice so skopane globoko v hrib, tudi 60 metrov, niti to pa jih ni obvarovalo pred grabežljivimi roparji, ki so v teku stoletij popolnoma opustošili vse grobove, ki so jih do sedaj odkrili. Rešila se je samo grobnica faraona Tutankamona in to zato, ker je bila izkopana pod grobnico drugega kralja, ki so jo roparji povsem izpraznili. Odkrili so jo leta 1922 in vse, kar je bilo v njej, odnesli v kairski muzej, razen enega od sarkofagov, ki je ostal v grobnici in ki si ga turisti lahko ogledajo.
Na desnem bregu Nila ležita Luksor in Karnak z velikima templjema boginje Mut in njenega soproga, največjega od vseh egipčanskih bogov, Amona. Tempelj boga Amona v Karnaku je ogromen in je ena glavnih privlačnosti Egipta. Gradili so ga kar tri stoletja in vsi naj znamenitejši egiptovski faraoni so kaj prispevali h gradnji. Nižje, se pravi severneje, ob Nilu so starodavna mesta Dendera in Abidos. V prvem je zelo dobro ohranjen tempelj boginje Hathor, ki jo upodabljajo s kravjo glavo, v Abidosu pa tempelj faraona Ramzesa II., tistega, ki je na vse kipe in vse spomenike v Egiptu dal vklesati svoje ime. V tem templju je tudi vklesan dokument neprecenljive vrednosti, ki navaja imena vseh egiptovskih faraonov od legendarnega prvega faraona Menesa do Setija L
Z ladjo priplujemo do Asuana, najbrž najlepšega egiptovskega mesta, kjer je tudi Nil prekrasen. Asuan je znamenito klimatsko središče, kamor pozimi prihajajo ljudje iz vsega sveta, da bi se pozdravili v suhem in toplem podnebju. Nekaj kilometrov južneje od Asuana so za časa Naserja zgradili ogromen jez, ki naj bi urejeval gladino Nilove vode. Pred jezom je nastalo 500 km dolgo jezero, ki je preplavilo na stotine vasi, pa tudi ostankov egiptovske preteklosti. Z mednarodno po-
budo so rešili le tempelj Ramzesa II. in njegove žene, kraljice Nefertari v Abu Simbelu. Dvignili so ga 200 metrov nad gladino jezera in ga spet zgradili tako, kot je bil nekoč. Do Abu Simbela, ki leži v vroči Nubiji, boste prišli z letalom, če pa se kaj zaplete in to se pogosto zgodi, s šesturno vožnjo z avtobusom. Vendar pa se ogled tega edinstvenega spomenika izplača.
A Egipt niso samo templji, grobnice, mošeje. V vsej državi je čutiti utrip življenja, povsod je opaziti živahno dejavnost, predvsem pa Egipčanom leži trgovina. Še tako majhni otroci vam bodo skušali prodati punčko, ki so jo sami izdelali ali pa kačo iz ličja. Sicer pa so prodajalci spominkov poglavje zase. Najdete jih pred vsakim templjem in so še kar vsiljivi. Prav tako vsiljivi so tudi trgovci v številnih bazarjih v Kairu in drugih mestih. Samo v asuanskem bazarju vas nihče ne bo nič vprašal, tudi če boste pol ure stali pred stojnico z najrazličnejšimi in živopisanimi začimbami.
Še besedo o ladjah, ki plujejo po Nilu. Zvečine je odhod iz Luksorja, nakar ladja odpluje na jug. Včasih pa je predviden odhod iz Asuana, kar pomeni, da boste pluli na sever. Severneje od Luksorja plujejo le redke ladje, saj je najzanimivejši del prav tisti, ki leži med Luksorjem in Asuanom, s kratkim skokom do Abidosa. Po Nilu plujejo najrazličnejše ladje. Če lahko izbirate, potem izberite najnovejšo, saj je v tem primeru več možnosti, da na njej vse naprave, vključno s klimatsko, delujejo. Na starejših ladjah klimatska naprava včasih odpove, če pa morate prespati v relativno tesni kabini, s hermetično zaprtimi okni, brez klimatizacije, vas bo najbrž minila vsaka volja, da bi si ogledali kakršnokoli zgodovinsko znamenitost.
IVAN FISCHER
Danes sklep 18. EP v plavanju, skokih v vodo in vaterpolu
Spet slavje NDR, odločilno v vaterpolu
STRASBOURG — Tudi včerajšnji predzadnji dan evropskega prvenstva v plavanju je minil v zmagoslavju vzhodnonemških plavalcev: Mohringova je namreč zmagala na 800 m prosto v času novega svetovnega rekorda 8T9"53, kar je za 2"19 bolje od dosedanje znamke Američanke Evansove. Zlata odličja sta Vzhodni Nemčiji priborila še Sir-chova (200 m mešano), Woithe (50 m prosto) in štafeta 4x100 m mešano. Prav štafeta je prinesla nov uspeh Italiji, ki si je priborila srebrno odličje, poleg tega pa popravila državni rekord.
Plavanje pa je prvo zadoščenje prineslo tudi Jugoslaviji. Darjan Petrič je namreč v kvalifikacijah na 1.500 m dosegel 5. čas in se uvrstil v današnji finale, v katerem pa ne bo svetovnega rekorderja na tej razdalji, Sovjeta Salj-nikova, kot tudi ne drugouvrščenega s SP v Madridu, Italijana Battistellija. V kvalifikacijah pa se niso odrezali osta-
li jugoslovanski plavalci (Rezmanj, Novak, Vukadin in Koželj).
O zlatem odličju v vaterpolu pa bo odločal današnji spopad med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Prva je v včerajšnjem predzadnjem kolu visoko premagala Romunijo, druga pa Madžarsko. Lepe možnosti za bron ima Italija, ki mora premagati ali izenačiti proti ZRN. Bolj zamotano je vprašanje srebrne kolajne, ker bi v primeru poraza Jugoslavije prišla v poštev razlika v golih, ki pa za Italijo ni ugodna.
VATERPOLO
Skupina A (6. kolo): Italija - Bolgarija 8:4 (2:2, 2:1, 1:1, 3:0); SZ - Madžarska 15:10; Jugoslavija - Romunija 14:7 (4:1, 2:2, 4:1, 4:3), ZRN - Španija 10:6; lestvica: SZ 12, Jugoslavija 11, Italija 9, ZRN 8, Madžarska 4, Romunija in Španija 2, Bolgarija 0.
PLAVANJE
200 m mešano (Ž): 1. Sirch (NDR) 2T5"04; 2. Hunger (NDR) 2T5"27; 3. Lung (Rom.) 2T5"84; 200 m delfin (M): 1. Gross (ZRN) 1'57"59; 2. ■ Nielsen (Dan.) T57"74; 3. Jarošuk (SZ) 1'58"51; 50 m prosto (M): 1. Woithe (NDR)
22'66; 2. Prigoda (SZ) 22"73; 3. Volery (Švi.) 22"75; 800 m prosto (Ž): 1. Moh-ring (NDR) 8T9"53; 2. Strauss (NDR) 8'32"24; 3. Csabai (Madž.) 8'37"71; 7. Melchiorri (It.) 8'42"43; 100 m hrbtno (M): 1. Zabolotnov (SZ) 56"06; 2. Bal-trusch (NDR) 56"40; 3. Hoffmeister (ZRN) 56"71; 4x100 m mešano (Ž): 1. NDR 4'04"05; 2. Italija 4T0"04; 3. ZRN 4T0"92.
SINHRONIZIRANO PLAVANJE
Ekipno: 1. Francija 178,487; 2. SZ 177,373; 3. Švica 172,975.
SKOKI V VODO
Stolp moški: 1. Čogovadze (SZ) 618, 48; 2. Hempel (NDR) 596,94; 3. Džavad-jan (SZ) 578,37; 9. Italiani (It.) 490,50.
KOLAJNE
NDR 16 zlatih, 9 srebrnih, 8 bronastih; SZ 4, 9, 6; ZRN 3, 3, 6; Francija 3, 1, 1; Madžarska 2, 1, 1; VB 2, -, 1; Romunija 1, 1, 4; Nizozemska 1, 1, Švedska 1, -, 1; Italija -, 3, 1; Avstrija -, 2, Švica -, 1, 3; Danska -, 1, 1; Belgija -, 1, -.
Šah: medconski turnir
Nikoliceva
tragedija
ZAGREB — Sarajevskemu velemojstru Predragu Nikoliču ni uspela uvrstitev v tekmovanje za kandidate za svetovni naslov, ki bo prihodnje leto v Kanadi. Osebno tragedijo je Nikolič doživel v zadnjem kolu zagrebškega medconskega turnirja, kjer ni usjael ubraniti remija proti filipinskemu mojstru Toreu. Do neke mere je to tudi tragedija jugoslovanskega šaha, ki že 20 let ne uvršča svojega predstavnika med najboljše na svetu.
Zmago na medconskem turnirju je osvojil Viktor Korčnoj, ki se tako vrača v samo svetovno elito. Korčnoj si je zmago zagotovil s hitrim remijem proti Inkijovu, za katerega je potreboval borih 14 minut.
Izidi 17. (zadnjega) kola: Sejravan -Earlov 1:0; Korčnoj - Inkijov remi; Tore - Nikolič 1:0; Ejngorn - Hickl 1:0; Nogeiras - Granda remi; Hulak - Bara-gar 1:0; Griinfeld - Elvest 1:0; Miles -Polugajevski remi.
Končni vrstni red: Korčnoj 11; Sejravan in Elvest 10; Nikolič, Granda in Nogeiras 9,5; Tore 9; Polugajevski, Pinter, Ejngorn in Griinfeld 8,5; Hulak 7,5; Inkijov 7; Miles 6,5; Earlov 6; Hickl 5; Baragar 1,5.
PLAVANJE - kvalifikacije 9.30, finali 17.30: 50 m prosto ženske (Persijeva za It.); 200 m mešano moški (Franceschi in Sacchi za It., Novak za Jug.); 200 m delfin ženske (Tocchinijeva za It, Godinova za Jug.); štafeta 400x100 m mešano moški (Battistelli, Rampazzo, Carbonari in Lamberti za It.); 1.500 m prosto moški (Petrič za Jug.).
VATERPOLO - skupina A: Italija - Zahodna Nemčija, Španija - Romunija, Jugoslavija - Sovjetska zveza; Madžarska - Bolgarija; skupina B: Francija - Švedska, Poljska - Grčija; ženske: Belgija - Norveška, Velika - Britanija - Nizozemska, Madžarska - Francija.
ZAKLJUČNA SLOVESNOST (19.30).
Motociklizem: poskusne vožnje za VN ČSSR
Gresiniju zadošča točka
Odbojka: mednarodni turnir v Kopru
Meblo soliden tretji
BRNO — Fausto Gresini je praktično že osvojil lovoriko svetovnega prvaka v razredu do 125 ccm. Italijanskemu motociklistu zadošča namreč samo točka za svetovni naslov, ko manjkajo do konca SP še tri preizkušnje.
Tudi včeraj, na poskusnih vožnjah za VN Češkoslovaške, ki bo danes na brnskem dirkališču, je bil Gresini naj-hitrejši in vse kaže, da namerava skleniti v velikem slogu. Letos je osvojil prvo mesto na vseh osmih dirkah, kar jih je bilo na programu in verjetno hoče serijo nadaljevati prav do konca.
V	kategoriji do 250 ccm je bil najhitrejši Francoz Sarron, Italijan Reggi-ani pa je bil soliden tretji. Anton Mang je dosegel šele peti čas.
V	poskusnih vožnjah za pollitrska motorna kolesa je bil spet v ospredju Avstralec Gardner, ki se vedno bolj
približuje naslovu svetovnega prvaka. Vrstni red:
125 ccm: 1. Gresini (It., garelli) 2'16"59, s poprečno hitrostjo 142,166 km na uro; 2. Casanova (It., garelli) 2T8 T2; 3. Bianchi (It., mba) 2T9"01; 4. Brigaglia (It., agv) 2T9"11; 5. Sanchez-Marin (Šp., ducados) 2T9"98..
250 ccm: 1. Sarron (Fr., honda) 2T1"72, s poprečno hitrostjo 147,534 km na uro; 2. Wimmer (ZRN, yamaha) 2T2"29; 3. Reggiani (It., aprilia) 2T2"82; 4. Pons (Šp., honda) 212 "83; 5. Mang (ZRN, honda) 2T3"02.
500 ccm: 1. Gardner (Avstral., honda) 2'07"58, s poprečno hitrostjo 152,206 km na uro; 2. Taira (Jap., ya-maha) 2'07 '86; 3. Lawson (ZDA, yama-ha 2'08"36; 4. Spencer (ZDA, honda) 2'08"51; 5. Sarron (Fr., yamaha) 2'08''51.
Današnje dirke za VN Češkoslovaške bo prenašala tudi tretja italijanska TV mreža, s pričetkom ob 11.40.
KOPER — Mednarodni ženski odbojkarski turnir ob 15-letnici OK Koper Cimos je odlično uspel. V dveh dneh je 8 šesterk odigralo 12 tekem, vsaka po tri. Kljub temu, da termin ni bil najbolj posrečen, saj so vse ekipe šele pred kratkim pričele s pripravami za novo sezono, so posamezni nastopi pokazali, da je prehodna doba pri vseh iz leta v leto krajša.
Povsem zasluženo so prvo mesto osvojile odbojkarice iz Poreča, ki so premagale vse nasprotnice, najprej kadetsko reprezentanco Hrvatske, potem v drugem nastopu našo združeno še-sterko Mebla in za konec še Gradačac. Meblo je pristal na več kot dobrem 3. mestu. V včerajšnjem malem finalu je zanesljivo odpravil jugoslovanskega drugoligaša Novo Gorico. Medtem ko so se Goričanke v prvem nizu krčevito upirale našim zastopnicam, so jih slednje v drugem povsem nadigrale. V tem nastopu je Meblo igral veliko bolj zanesljivo in učinkovito kot v petek.
Domače odbojkarice so obtičale na 6. mestu, saj so klonile kadetski reprezentanci Hrvatske z 2:0 ob sila izenačenem drugem nizu. Mlada vrsta Te-rama pa je bila nedorasel nasprotnik Spartaku iz ČSSR.
REZULTATI: 7._ mesto: Libertas Te-ramo - Spartak (ČSSR) 0:2 (3:15, 8:15); za 5. mesto: kadetska reprezentanca Hrvatske - OK Koper Cimos 2:0 (15:10, 15:17); za 3. mesto: Meblo - Nova Gorica 2:0 (15:11, 15:4); za 1. mesto: Poreč -Gradačac 3:1 (7:15, 15:13, 15:5, 15:4).
POSTAVA MEBLA: Nacinovi, Maver, Žerjal, M. in N. Grgič, Malalan, Garbini, Knez, Slavec, Klemše.
Po turnirju je bilo v domu gojencev »Maršal Tito« nagrajevanje in podpredsednik OK Koper Cimos Viktor Markežič se je vsem ekipam zahvalil za. nastop in omenil, da bo turnir postal tradicionalen. Prva tri moštva so nagradili z ličnimi pokali. Prav tako so pokale dobile najmlajša igralka tur-
nirja, Emanuela Della Noče (Libertas Teramo), najboljša podajačica Belisa Išič (Gradačac), tolkačica Bogdana Klun (OK Koper Cimos) in Mira Latino-vič (Poreč) kot najboljša igralka turnirja.
Z nastopom v Kopru je Meblo sklenil prvi letošnji mikrociklus priprav, že danes popoldan pa bo odšel na enotedenske priprave v Maribor. Poudariti velja, da bodo to prve skupne priprave Mebla v dosedanjem nastopanju naše združene šesterke. Pogoji za trening v štajerskem glavnem mestu bodo res odlični in igralke bodo v prihodnjem tednu postavile solidno podlago za nadaljnje nastope in turnirje ter za prvenstvene napore, ki se pričnejo zadnjo soboto oktobra. (G. F.)
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 17-5-7. Dobitnikov je bilo skupno 532, prejeli pa bodo po 1.483.726 lir.
»Zvezde« zaključujejo priprave na SP
Le nekaj dni manjka do začetka rimskega svetovnega prvenstva v atletiki, vrhunski atleti pa zaključujejo svoje priprave pred najvažnejšo preizkušnjo v sezoni. Udeležujejo se cele vrste srečanj, dvobojev in mitingov, na katerih pilijo tehniko in odpravljajo zadnje napake.
Jugoslovanska javnost si mnogo obeta od srednjeprogašice Slobodanke Čolovič, ki lahko realno računa na eno od medalj v teku na 800 m. Letos ima tretji najboljši čas: F56"51. Boljši od nje sta bili le Christina Wachitel (T55"86) in Sigrun VVodars (T56"47). Slednji sta tudi najresnejši kandidatki za končno zmago in svetovni naslov. Za slednjega se bo prav gotovo še potegovala kubanska atletinja Ana Qui-rot, ki je v zadnjih dneh kar dvakrat prehitela jugoslovansko predstavnico. Zadnjič se je to zgodilo v petek zvečer v Berlinu. Olimpijska prvakinja Romunka Doina Melinte tudi računa na dobro uvrstitev, presenetljivo pa se bo tega teka udeležila tudi svetovna rekorderka v tej disciplini Čehoslovaki-nja Kratošvilova. Slednja je najprej
napovedala svoj dokončni umik, nato je izjavljala, da bo tekmovala na 1500 m, sedaj pa se je končno odločila za »svojo« razdaljo.
Na sliki: smehljajoči Calvin Smith (levo) z odličnim Carlom Lewisom (v sredini) in skakalcem v dolžino My-ricksom
I	nn n/iti is Urm	I
_______________/I« ptftl v Ivi ril...________________
Prihodi kot na tekočem traku
»Večno mesto« se počasi spreminja v svetovni center atletike. Vse več je namreč atletov, trenerjev, funkcionarjev in spremljevalcev, ki sproti prihajajo v Rim. Svetovno prvenstvo se bo začelo čez nekaj dni, do sedaj pa je največ prisotnih Francozov. Včeraj je namreč prišlo kakih 40 francoskih atletov, danes pa čakajo še ostale.
Glavnina ameriških atletov bo dopotovala šele v sredo, med temi pa bodo taki asi, kot Lewis, Poster, Maree, Glan-ce, Ashfordova in še drugi. Včeraj pa je prišel na prizorišče svetovnega prvenstva tudi sprinter Ben Johnson, ki je v izredni formi, tako fizično kot tudi... besedno. V svoji kratki izjavi je namreč dejal, da se problem zmagovalca teka na 100 m ne postavlja, saj je on pač daleč najmočnejši, za drugo mesto pa se bodo potegovali Carl Lewis in drugi... Johnson je še dodal, da bo dosegel svetovni rekord v teku na 100 m z znamko okoli 9"85. Kot znano, je sedanji rekord last Calvina Smitha z 9"93.
Danes bodo v Rim prišli atleti iz Venezuele, z Baham-skih otokov, iz Gane, Belgije in Singapura. Sicer pa se prihodi vrstijo kot na tekočem traku.
Medtem pa je majhno polemiko sprožil trener italijanskih šprinterjev Sandro Donati, ki je izjavil, da so atleti stalno uporabljali anabolike, vendar se bo vseeno ostro boril proti temu poživilu. Intervju z Donatijem bo objavljen v prihodnji številki tednika »L'Espresso«.
Atletika: DP Jugoslavije
Prvi dan - poprečni rezultati
LJUBLJANA — Na prvem dnevu jugoslovanskega atletskega državnega prvenstva je bilo na sporedu 16 tekmovanj, v katerih so dosegli poprečne rezultate. Omembe vreden je le Mačev, ki je 400 m pretekel v 45"83, kar je za 2 desetinki slabše od državnega rekorda v posesti Željka Knapiča.
Letošnje DP bo merilo za izbor reprezentance, ki bo Jugoslavijo zastopala na sredozemskih igrah, medtem ko sta normo za nastop na rimskem SP zasledovala še skakalka v višino Teminova in metalec kopja Mustapič. Atleta pa nista uresničila pričakovanj, tako da vse kaže, da se bo na SP lahko potegovala za kolajno edinole Slobodanka Čolovič.
Ljubljansko tekmovanje je pomembno tudi za kriterij kategorizacije vrhunskih športnikov. Ta naziv bo odslej pripadal samo prvim trem tekmovalcem v vsaki disciplini.
Na včerajšnjem prvem dnevu DP je bil najuspešnejši tekmovalec Kolar, ki je osvojil zlato (110 m ovire) in bronasto (100 m) kolajno.
ZMAGOVALCI - MOŠKI: 100 m: Rudež 10"67; 400 m: Mačev 45"83; 1500 m: Pokrajčič 3'49"37; 110 m ovire: Kolar 14"44; 10000 m: Devic 29'38"14; kopje: Krdžalič 78,76 m; daljina: Ergotič 755 cm; palica: Radovanovič 490 cm; krogla: Lazarevič 19,33 m; 4x100 m: Mladost ZG (Jeričevič, Markovič, Jurišič in Knapič) 40'76; ŽENSKE: 100 m: Šinkovič H"57; 400 m: Domine 54"50; 1500 m: Pajkič 4'22"77; 100 m ovire: Črtič 13"87; višina: Petrovič 191 cm; disk: Golubič 54,36 m; 4x100 m: Crvena zvezda BG (Jošič, Istvanovič, Rožič in Šinkovič) 47"67.
Andrei uresničil besede Malaparteja
Znani italijanski pisatelj Curzio Ma-laparte je za uvod svojemu razmišljanju »Maledetti Toscani« postavil izrek »E maggior fortuna sarebbe, se in Ita-lia ci fossero piu Toscani e meno Italiani.«
V atletskem svetu, katerega je pred dnevi pretresel Alessandro Andrei, so prišle ugotovitve Malaparteja še posebno do izraza. Andrei je namreč iz Toskane, kot so bili skoraj vsi najboljši metalci krogle. Od leta 1913 do danes je bilo od 52 državnih rekordov kar 41 toskanskih, ob Andreiju pa je v elito leta 1959 posegel tudi Meconi, ki je med sezono trikrat popravil evropski rekord.
Malaparte v nadaljevanju opisuje Toskance: »...Nihče nas nima rad in tudi če nas nihče ne sovraži, je vsekakor res, da smo vsem sumljivi. Pred Toskancem je vsakomur nerodno. Mrzel strah zbode tujca v kosti...«
Vse to danes velja za italijanskega metalca krogle. Sum, da Andrei ni zgrajen samo iz špagetov in masla, je na veliko prisoten, ker je smrtnikom nerazumljivo, da znajo tako čistega športnika zgraditi samo v Toskani. Po drugi strani pa je njegova zadnja serija tako mogočna, da je pognala grozo v kosti metalcem, ki računajo (ali so) na zlato kolajno.
Je torej za zlato že vse odločeno? Izkušnje pravijo, da ni.
Tekmovanje za svetovni naslov bo povsem drugačno, kot tisto nalašč prirejeno v Viareggiu. V prvi vrsti bo nekaj strahu pred nasprotniki imel tudi Andrei, ki je dokaj živčen kot že njegov predhodnik Meconi. O tej slabosti Toskancev Malaparte ni napisal ničesar, pozna pa jo Gunthor (Švica). Vzhodna Nemca Timmermann in Be-yer kljub rekordom tekmovalno v zadnjih letih nista kaj prida pokazala, neznanka pa je Brenner (ZDA).
Seveda ostaja Andrei velik favorit, ni pa mogoče mimo napetosti tekmovanja, kjer bo med vsakim metom daljši premor, neprimeren za popravljanje tehničnih napak. Druga pesem so daljave, ki so na velikih tekmovanjih z majhnimi izjemami redko krajše od rekordnih.
Vpliv anabolikov ni v dometu navadnih ljubiteljev atletike, ostre kontrole pa so marsikaterega metalca po-
Alessandro Andrei
vsem izničile. Bo veljal v Rimu običaj, da veljajo za domačine drugačni kriteriji?
In stvar kontrole je tista, ki bo v znatni meri odločala tudi v drugih metih, predvsem v ženski. krogli in obeh diskih. V slednji panogi je položaj precej meglen pri moških, rezultati pa občutno zaostajajo za nivojem svetovnih rekordov.
Temačno sliko popravljata kopje in kladivo. Lani so v Stuttgartu dosegli celo rekordne dosežke in vrsto drugih odličnih znamk.
Zanimiva bo odsotnost Sjediha (SZ) v metu kladiva. Zamenjal ga bo Litvi-nov, ki mu je po daljavah skoraj enakovreden. Sjedih je pravi specialist za OI (dva naslova) in za EP (trije naslovi), Litvinov pa bo prvemu mestu s SP v Helsinkih verjetno dodal še naslov prvaka v Rimu. Zaradi odsotnosti Sjediha bo trojna zmaga SZ v Rimu precej težka.
BRUNO KRIŽMAN
Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebeilo
nocoj oh 20.30
Nogomet: danes začetek italijanskega pokala
Triestina starta doma s Cagliarijem
Danes starta »novi« italijanski nogometni pokal, saj bodo na današnjih tekmah »preizkusili« nova pravila, ki so že dvignila val polemik, pa tudi mnogo negodovanja. Da bi bila igra bolj privlačna, borbena in zanimiva, so si odgovorni izmislili »pravilo treh točk«, ki se lahko izkaže za prijetno novost, ali pa tudi za formulo, ki bo kmalu zašla v pozabo.
Ekipa, ki zmaga v regularnem času, prejme namreč tri točke, če pa je po 90 minutah izid izenačen, bodo morali ekipi streljati enajstmetrovke. Zmagovita ekipa bo po izvedbi najstrožjih kazni prejela dve točki, poražena pa eno.
Drevi ob 20.30 bo stopila na igrišče tudi ekipa Triestine. Navijači pričakujejo ta nastop s precejšnjim zanimanjem, saj so Tržačani v nedavni prijateljski tekmi proti navsezadnjem solidnemu Portualeju dokazali, da so v formi, predvsem pa da si želijo prave športne borbe. Zmagali so gladko z 10:0, vsi napadalci, predvsem pa novi nakup Bivi, od katerega trener Ferrari mnogo pričakuje, so se izkazali. Drevi bo Triestina sicer nekoliko okrnjena, saj bo manjkal »libero« Biagini, pa tudi nastop veznega igralca Strappe je v dvomu. Gledalce zanima predvsem nastop novih nakupov Papaisa in Bivi-ja, pa tudi kako bo ekipa reagirala na »šok« odhoda De Falca. Standardna napadalca bosta tako Cinello in Bivi.
V šesti skupini bo favorit za napredovanje v naslednje kolo Roma drevi igrala proti tretjeligašu Monopoliju, Pescara pa bo na domačem, očitno vročem igrišču igrala proti Genoi. Gledalci še niso pozabili četrtkovega »ognjemeta« med prijateljsko tekmo med domačini in Ascolijem, ko je »preveč borbenemu« navijaču počila petarda v rokah. Navijač je izgubil nekaj členkov prstov desne roke, nato pa so ga še aretirali. Včeraj zjutraj so ga
Čeprav so slovitega Maradono v Hamburgu med tekmo izžvižgali, se je ob povratku na neapeljskem letališču blaženo smehljal...
pogojno izpustili na svobodo.
Udinese je padel v zelo težko peto skupino. Tu sta seveda glavna favorita Napoli in Fiorentina, ki imata kot izkušena prvoligaša vse adute za napredovanje v višje kolo. Vsekakor bo dre-višnja tekma med Livornom in videmsko enajsterico, ki jo vodi trener Gia-comini, dober test za bodoče ambicije videmskega drugoligaša, ki ima v bližnji prvenstveni sezoni le en cilj: napredovanje v najvišjo italijansko nogometno ligo.
Prav gotovo pa bo zanimivo srečanje med Videmčani in Napolijem, ki se ubada s problemom svojega zvezdnika Maradone. Slednji si je v zadnjem mesecu »prislužil« kar tri »doze« žvižgov. Prvič v Londonu, ko je igral z reprezentanco ostalega sveta, drugič v Hamburgu na prijateljski tekmi proti domači istoimenski ekipi,
tretjič pa v četrtek na domačem stadionu v Neaplju. Takrat je namreč domača ekipa izgubila z Argentinci Ro-saria Centrala, Maradona pa se sploh ni izkazal, obratno... Seveda so ga žvižgi zelo motili, tako da je celo napovedal svoj odhod iz Neaplja, takoj ko mu zapade pogodba leta 1989. DANAŠNJI SPORED
Skupina 1: Bologna - Campobasso; Messina - Cesena; Spal - Verona. Sk. 2: Como - Barletta: Milan - Bari; Parma - Monza. Sk. 3: Catania - Ascoli; Reggiana - Brescia; Taranto - Inter. Sk. 4: Cremonese - Centese; Piacenza - Empoli; Sambenedettese - Avellino. Sk. 5: Livorno - Udinese; Napoli - Mo-dena; Padova - Fiorentina. Sk. 6: Pescara - Genoa; Roma - Monopoli; Triestina - Cagliari. Sk. 7: Arezzo - Samp-doria; Atalanta - Vicenza; Cosenza -Torino. Sk. 8: Casertana - Catanzaro; Lecce - Juventus; Piša - Lazio.
Danes v prvi jugoslovanski nogometni ligi
Derbija v Beogradu in Skopju
V današnjem 4. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi bosta v središču pozornosti navijačev (ki jih, resnici na ljubo, ni veliko) bržkone derbija v Beogradu in Skopju. V Beogradu se bosta pomerila domača Crvena zvezda in zagrebški Dinamo, v Skopju pa domači Vardar in Beograjski Partizan.
Spored: Željezničar - Budučnost; Vojvodina - Sarajevo; Velež - Sloboda; Čelik - Rijeka; Vardar - Partizan; C.
zvezda - Dinamo (Z); Osijek - Priština; Sutjeska - Hajduk.
Včerajšnji izid: Rad - Radnički 3:1
(2:0).
V drugi jugoslovanski nogometni ligi pa bo ljubljanska Olimpija v drugem kolu gostovala pri Rudarju.
Spored: Rudar - Olimpija; Šparta -Šibenik; Iskra - Dinamo (V); GOŠK Jug - Novi Sad; Borac (T) - Spartak; Jedinstvo - Proleter; Kabel - Mladost; Famos - Borac (BL); Kikinda - Leotar.
Kolesarstvo: Maria Canins poškodovana
Maria Canins se je v 8. etapi ženske kolesarske dirke Coors Classic v skupinskem padcu huje poškodobvala. Če bodo zdravniki potrdili prognozo zloma ključnice in rebra, se kolesarka v začetku septembra ne bo udeležila svetovnega prvenstva v Avstriji. Caninsova je pred odstopom bila 2. na skupni lestvici za Francozinjo Longovo.
Skupna lestvica: 1. Longo (Fr.) 12.07'35"; 2. Benedict (ZDA) po 5'31"; 3. Harris (N. Zel.) po 8'41".
Med moškimi pa je v 17. etapi dirke Coors Classic v zaključnem naletu zmagal zahodnonemški kolesar Volker Diehl. Na skupni lestvici pa ohranja vodstvo Mehikanec Raul Alcala.
Vrstni red 17. etape: 1. Volker Diehl 1.28'30"; 2. Kappes (ZRN); 3. Jagt (Niz.); 4. Goggioli (It.) vsi s časom prvouvrščenega. Skupna lestvica: 1. Alcala (Meh.) 50.22'22"; 2. Pierce (ZDA) po 3 02"; 3. Hampsten (ZDA) po 11'44".
■

m
m

VPIS ZA TENIŠKI TURNIR na Vrhu in v Štandrežu so podaljšali do srede, 26. t.m. Zainteresirani se lahko prijavijo pri B.Cotiču (Vrh, tel. 882380), B.Makucu (Štandrež, tel. 20734) in na uradu ZSŠDI v Gorici (tel. 33029). ROKOMETNI ODSEK ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku ter da bosta sestanek in prvi trening naraščajniške ekipe (letniki 1971-1975) jutri, 24. t.m. ob 18. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ŠD SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organiziral tečaj v miniodbojki in za začetnice letnik 1973 in mlajše. Za informacije in vpisovanje: trgovina Aleksandra, Nabrežina center 142.
SK DEVIN -
TEČAJ KAJAKOV
Začetek (v Sesljanskem zalivu) bo v torek, 25. t.m. od 14. do 16. ure, nadaljevanje pa v sredo, četrtek in petek ob isti uri. Tečaj se bo naslednji teden nadaljeval na Soči. Za pojasnila in informacije Bruno Škerk (tel. 200236).
Jutri začetek priprav štandreških nogometašev
Pri Juventini se nadejajo napredovanja v višjo ligo
S prvega srečanja med igralci in vodstvom
Nogometaši štandreške Juventine, ki bo igrala v prvenstvu 3. amaterske lige, bodo s pripravami začeli jutri zvečer na domačem igrišču. Na štan-dreškem zelenem pravokotniku se bodo zbrali tudi nogometaši mladinskih združenih ekip (najmlajši in začetniki), ki bodo pod imenom Juventi-na igrali v Sovodnjah.
Za podrobnosti o letošnjem prvenstvu članske enajsterice smo se pogo-vorjali s predsednikom in članom vodstva štandreškega društva, Ladijem Marchijem in Milošem Tabajem, na petkovi predstavitvi ekipe, ki je bila v Domu Andreja Budala. Za to priložnost se je v domu zbralo več igralcev in odbornikov Juventine, ki so dokaj optimistično ocenili prizadevanja društva, da bi v novem prvenstvu opravilo kakovostni skok.
Potem ko se je v poletnih mesecih razblinila možnost, da bi na Goriškem sestavili združeno člansko postavo, ste se odločili, da boste z lastnimi močmi skušali doseči cilj napredovanja. Kolikšne so možnosti, da vam to uspe ?
MARCHI:»Resnici na ljubo moram reči, da smo si kot Juventina prizadevali predvsem, da bi prišlo do združitve v mladinskih vrstah in to smo tudi dosegli. Naj glede tega povem, da bosta tokrat nastopali dve združeni ekipi, ki ju bosta vodila Evgen Ferfo-Ija in Franco Vecchiato. Obe postavi bosta z imenom Juventina igrali v Sovodnjah. Ob tem bi rad podčrtal tudi dejstvo, da smo za obe ekipi dobili sponsorja. Za prvo bo skrbelo podjetje La Camica, začetniki ba bodo nosili na majicah ime podjetja Edilcasa. Kar zadeva člansko ekipo, naj povem, da največjo novost predstavlja prihod Massima Tabaja, ki je do lanske sezone igral v promocijski ligi pri Cormo-neseju. Prepričan sem, da bo Tabaj vnesel v ekipo precej izkušenj in tudi tehnike, saj je veliko let igral v kategorijah, ki so že mejile na polprofesionalni nogomet. V zvezi z novimi prihodi bi dodal, da bosta za našo ekipo igrala tudi branilec Adriano Pippa (Moraro) in vezni igralec Gianpaolo
Bastiani (Cormonese). Sicer to ni vse, dogovarjamo se namreč, da bi si zagotovili še dva dobra igralca.«
Predsednik Juventine je v pogovoru podčrtal, da imajo stvarne možnosti, da si letos zagotovijo napredovanje v višjo ligo. O tem in o morebitnih novih prihodih nam je Miloš Tabaj povedal naslednje: »S prihodom Tabaja in ostalih dveh igralcev še nismo zadostili svojega programa. Že v teh dneh bomo lahko sklenili kako novo pogodbo. Ekipi moramo namreč zagotovitvi solidnega vratarja in dobrega branilca (libero), ki bosta obrambni črti dala tisto gotovost, ki je lani večkrat pešala. Zavedati pa se je treba, da je danes zelo težko dobiti dobre igralce, ki bi radi nastopali v 3. AL. Če pa hočemo postati konkurenčni z najmočnejšimi, ne sme biti nobenega dvoma, da moramo ekipo okrepiti z nekaterimi kakovostnimi prihodi, predvsem z obrambnimi nogometaši.«
Marjan Cingerli, kapetan in zastavonoša štandreškega nogometa, bo tudi v novi sezoni eden glavnih stebrov, na katerih bo slonela ekipa. Vprašali smo ga, kakšne možnosti ima Juventina glede napredovanja in kateri so najnevarnejši nasprotniki v goriški skupini 3. AL.
»Naša naloga bo tokrat izredno zahtevna, saj se je veliko ekip znatno okrepilo, tako da lahko mirne duše povem, da je naše prvenstvo skoraj enakovredno prvenstvu v 2. amaterski ligi. Ob tem naj dodam, da bosta v naši skupini, po izpadu iz 2. amaterske lige, ponovno igrala goriški Audax in Mariano. Poleg teh dveh ekip sodijo med favorite za napredovanje še Moraro, Farra in San Lorenzo. Uspehi naše ekipe bodo v glavnem odvisni od tega, koliko se bomo okrepili s prihodom novih igralcev.«
Štandreško ekipo bo tudi v novi sezoni vodil trener Ruggiero Grion, večletni odličen branilec Caprive. Na razpolago bo imel, poleg novih, skoraj vse nogometaše, ki so lani igrali za štandreško Juventino.
RUDI PAVŠIČ
ZA MLADINO,
KI IMA VISOKE OLJE
TE ZANIMA GLEDALIŠČE?
TE ZANIMA ŠPORT?
PRIDI V Cit, ČAKA TE PRESENEČENJE
I
S
1
I
Tudi letos bo bančni zavod »Cassa di Risparmio di Trieste« nagradil učni uspeh in športno udejstvovanje mladih. Dijakom z dobrim učnim uspehom bo daroval abonmaje za gledališke predstave in športne prireditve.
Pobude se lahko udeležijo dijaki, ki so rojeni med leti 1968 in 1973; izpolnjevati morajo le pogoje, ki so navedeni na obrazcih, ki so na razpolago pri vseh okencih Eft .
Interesenti lahko na prijavnico po vrstnem redu navedejo, katere abonmaje si želijo (navedejo naj vsaj tri možnosti). Izbirajo pa lahko med športnimi in gledališkimi prireditvami, ki bodo na sporedu v našem mestu.
Prijavnice je treba v celoti izpolniti in jih oddati najkasneje do 1. septembra na glavnem sedežu bančnega zavoda »Cassa di Risparmio di Trieste«, Ul. Mazzini 4 (v vratarnici).
Na tak način želi »Cassa di Risparmio di Trieste« ponovno izpeljati že znano pobudo »Za mladino, ki ima visoke cilje« in nuditi dijakom možnost, da zadostijo različnim interesom.
Tako je mestni kreditni zavod še enkrat aktivno posegel na šolsko področje, da bi, kot vzgojne faktorje izredne važnosti, propagiral tako športne kot kulturne dejavnosti na splošno.
r CASSA Dl RISPARMIO li Dl TRIESTE
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
23. avgusta 1987
V Moskvi naj bi dajal agentom KGB zaupne informacije
Marinec Clayton Lonetree tvega dosmrtno ječo zaradi vohunstva
WASHINGTON — Vojaško sodišče v Ouanticu (Virginia) je spoznalo 25-letnega podnarednika marincev Clayto-na Lonetreeja za krivega: vohunil naj bi v korist Sovjetske zveze. Razsodbo 'bo izreklo po jutrišnjem zaslišanju dodatnih prič, obtoženi pa tvega dosmrtno zaporno kazen. Lonetreeja, ki mu teče po žilah indijanska kri in je že osem mesecev -za rešetkami, so obtožili, da je izročil agentu KGB Saši Jefimovu številne tajne listine in seznam osebja CIA v Moskvi, v zameno pa si privoščil nekaj sladkih uric z Mos-kovčanko v ameriškem veleposlaništvu kar med stražarsko službo. V ambasado naj bi tudi spustil sovjetske vohune.
Obtoženi se brani, češ, »šel sem se le protivohunsko igro, sicer pa tudi skušal izigrati "strica Sašo", kar sem tudi povedal vodji CIA pri ambasadi, "Big Jimu"«. Toda vojaški sodniki tega niso upoštevali in so rajši poudarjali, da je Lonetree zaročen s sovjetsko državljanko in da so v njegovi sobi našli knjigo marksistične vsebine in vodič z naslovom »Popolni vohun«. Obtoženčevi branilci pa trdijo, da marinec sploh ni vohunil, »če pa je imel opraviti s Sašo, je treba vedeti, da je bil ta dragocen obveščevalec ameriške tajne Clayton Lonetree (na desni) prihaja na vojaško sodišče (AP) službe, in kakršna koli bo razsodba, bomo vložili priziv«.
Indijsko podcelino pestijo katastrofalne poplave in suša
NEW DELHI — Zadnje poplave, ki so prizadele severovzhodne indijske zvezne države in Bangladeš so po prvih ocenah povzročile najmanj tisoč mrtvih. Dokončen obračun škode niso še opravili, verjetno pa bo zelo visok saj je Bramaputra s svojimi pritoki prestopila bregove, vodna gladina pa je kar za devet metrov višja kot običajno.
Hude poplave bodo tudi bistveno pogojevale ekonomsko strategijo države, saj bo morala vlada Radživa Gand-hija investirati velik del sredstev prav za omejitev ogromne škode na poljedelstvu: Voda je poplavila okrog 5 milijonov hektarov zemlje. V letošnjem finančnem zakonu je delhijska vlada vključila tudi postavko za posodobljenje industrije, velik del teh sredstev pa bodo morali uporabiti za omejitev škode poplav. Neverjetno se v Indiji tokrat spopadajo tudi s hudo sušo, ki pustoši južni del države. Največ škode je v Biharu, indijski najrevnejši zvezni državi.
Na sliki (telefoto AP): tragične posledice suše v Indiji.
V Litvi danes demonstracije?
MOSKVA — Radijske postaje Voice of America, Free Europe in BBC ter Radio Vatikan že več dni napovedujejo, da bo danes v glavnem mestu Litve, Vilni, »komemoracija žrtev stalinizma« po vzoru tiste, ki je bila 15. junija v estonski prestolnici Rigi. Sovjetski tisk s Pravdo in agencijo TASS na čelu je to ostro obsodil, češ da ti mediji (in CIA) z napovedovanjem manifestacije dejansko pripravljajo protisovjetsko demonstracijo.
Pravda je objavila zgodovinski prerez obdobja 1939-1940, ko je Sovjetska zveza prevzela oblast v baltiških drža-
vah. Sporazum o nenapadalnosti med SZ in Hitlerjevo Nemčijo, ki sta ga podpisala Molotov in Von Ribbentrop, naj bi obvaroval Sovjetsko zvezo pred nemškim ekspanzionizmom, ki da ga evropske sile niso hotele zavreti. S tem paktom je Litva formalno prešla pod nemški vpliv, a Estonska, Leton-sko, Finska in Besarabija pod sovjetskega. Že mesec dni po podpisu sporazuma pa je Hitler dokazal, da si hoče podvreči ves Baltik: to mu ni uspelo zaradi revolucije poleti 1940. leta v teh državah, ki so jo vodile krajevne komunistične partije.
Rešena kriminalka podjetnika v kovčku Ljubica-morilka je priznala zločin
NEAPELJ — Truplo 44-letnega podjetnika iz Recala Ni-cole Acconcie so našli pri Caserti. Zaprto je bilo v nekem kovčku, ki se je nahajal v praznem sodu gorilnega olja. Našli so ga prve dni a_vgusta, podjetnik pa je izginil zadnji konec tedna v juliju. Žena, ki ga je zaman čakala doma, je sprožila alarm in v Caserti je izbruhnila afera Acconcia.
Kot v pravih kriminalkah, kjer ni sumljive služinčadi na razpolago, je umor zakrivila ljubica, ki je šele včeraj priznala zločin. Tako se je zaključila dolgoletna in prav nič skrivnostna ljubezenska afera med podjetnikom in 26-letno Speranzo Sgueglio, ki so ji vsi pravili Rita. Tisti usodni konec tedna sta se ljubimca odpravila v Positano, kjer je Acconcia najel manjše stanovanje. Tam naj bi se podjetnik kar preveč šel vročega ljubimca, pa mu je Speranza, ki naj
ne bi nikoli prebolela šoka nekega skupinskega posilstva, primešala uspavalno sredstvo v čaj. Ko je vročekrvni Nicola zadremal, ga je ljubica zadavila z robčkom. Truplo je nato zaprla v kovček (podjetnik ni bil visoke postave) in to breme naložila v svoj avto ter se odpeljala proti domu. Ko je prišla na cilj je »skrila« truplo v prazen sod gorilnega olja in si nadela krinko zapuščene ljubice. Podjetnikova žena, ki je poznala moževo »Rito«, ga je najprej iskala prav pri njej, Speranza pa je trdila, da se je odpeljal v Positano in jo pustil samo.
Vsem pa je dobro znano, da brezhibnih zločinov ni, in tudi Speranza je zagrešila usodno napako, avtocesto iz Po-sitana v Caserto je nepreudarno plačala z abonmajem umorjenega sopotnika, kar jo je seveda izdalo.
FARGO
s.r.l.
34132 TRST Ulica del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
C. t§. IR.
D.Z O.Z.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9
Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089
Telex 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Liberta d’ltalia 5