OB OTVORITVI RAZSTAVE MEŠČANSKE KERAMIKE V začetnih letih iztekajočega se deset letja je v starem mestnem jedru Škofje Loke pospešeno potekala nadvse bogata spomeniškovarstvena dejavnost, ki jo je izvajal LRZSV. Njene akcije so bile us merjene v bližajočo se proslavitev častit ljive obletnice mesta. Ta dela smo tako sodelavci kot domačini bolj ali manj po sredno spremljali in z veseljem opazo vali rezultate, ki so se ponujali našim očem. Vsega takrat seveda ni bilo mo goče zaznati, zlasti še, ker smo pod vod stvom arheoloških delavcev izvršili več manj opaznih oziroma neznatnih del, običajnih ob takih posegih. Široko zastavljeni spomeniškovarstveni program je vseboval med drugim tudi pogoja da je treba ob vseh zemeljskih delih, ne samo tistih, ki so izključno prezentacijske in strokovne narave, mar več tudi ob raznih funkcionalnih izkopih za kanalizacijo, električne vode in po dobno, v največji možni meri izkoristiti še arheološko metodo dela oziroma po- služiti se arheološkega raziskovalnega načina. S tem so se nemalokrat odprli povsem novi vidiki, ki so ponudili šir šemu krogu strokovnjakov vrsto elemen tov pri proučevanju rasti mesta, hkrati pa seveda tudi možnosti za posamezne predstavitve odkritih stavbnih ostankov, ki so ležali pod obstoječimi tlemi. Tako so bile odkrite mestne ostaline: del kam nitega mostu preko mestnega obrambne ga jarka, zidovi stražnega stolpa, ki pri padajo vhodnemu delu Poljanskih vrat, in temelji stolpa na osrednjem škofje loškem gradu, ki so za razliko od Po ljanskih vrat v celoti prezentirani. K tem odkritjem spada še del stavbe Ko mun na dvorišču hiše Mestni trg št. 9 iz časov gotskega slogovnega izraza, pre- zentirane pod obstoječimi tlemi v ob novljenih prostorih te hiše. Razvaline so v svojem pomenskem bistvu (gasilska stavba) prav gotovo edinstvena ostalina iz tega obdobja na naših tleh. Seveda so ob teh delih prišli na dan tudi številni drobni kosi materialne kul ture, ki jih je rabil tedanji meščan v svojem vsakdanjem življenju. Med nji mi je treba našteti predvsem množico Skofja Loka, Mestni trg: stolp pri Poljanskih vratih (6. 6. 1972) — fot. J. Oman 311 Skofja Loka: sonda pri nunski kašči (24. 10. 1972) — fot. J. Oman keramičnega gradiva, to je črepinje raz nih loncev, skled, čaš, vrčev, kose ke ramičnih pečnic z reliefnimi upodobitva mi itd., in nekaj kovinskih predmetov, od katerih je posebej zanimiv par pozla čenih stremen z vgraviranim okrasnim vzorcem. Stremena so še odlično ohra njena, medtem ko so se od ostrog ohra nili le posamezni drobci. Tudi raznega orodja ni manjkalo. Najbogatejšo bero drobnega gradiva je dalo odkrivanje ruševin starega objekta Komun. Tu smo v zemeljskem sloju po brali polno prehrambenih ostankov, ne malo živalskih kosti in školjk, keramične črepinje (od visoko kvalitetnih do obi čajnih, doma izdelanih posod za vsak danjo rabo), koščke steklenih posod itd.. od katerih smo najbolj izstopajoče po svoji kvaliteti in ohranjenosti na tej razstavi tudi predstavili. Nekaj podob nih predmetov (vendar mlajših) pa je tu še s Poljanskih vrat. To keramično po- sodje, zelo raznovrstno tako po svoji ob liki, načinu izdelave kot barvnih moti vih, je danes prav gotovo vsaj pri nas izjemno in ga imamo lahko za neko po sebnost v razstavnih vitrinah slovenskih muzejskih hiš, saj je tukajšnji primer praktično edini. V bogati motiviki in pestrosti okrasa, ki ju dopolnjuje široka paleta barvnih odtenkov, se odraža v gradivu še pose ben mik. Zdi se mi. kot sem nekoč že poudaril, da se v njem ne zrcali zgolj preprosto rokodelčeva spretnost, marveč tudi njegova kreacijska sposobnost, ki po svojih duhovitih in tudi likovno do- gnanih izraznih elementih vsekakor pre sega običajno primitivno in manj zah tevno okrasno simboliko, kakršno sre čujemo na podobnih materialnih ostan kih. Ta žlahtni, naj ga nazivamo salonski keramični pribor, ki smo ga v literaturi že imenovali tudi »loška keramika«, od raža z ostalimi nerazstavljenimi ostanki na eni strani vpogled v samo materialno življenje in socialni nivo takratnega pre bivalstva v mestu, to je predvsem v 16. in morda deloma v 15. ter 17. stoletju. Na drugi strani pa nakazuje trgovske vezi v smeri dežel današnje Avstrije in Italije, kjer je bilo mogoče takrat kupiti takšne servise. Seveda smemo domne vati, da je bilo nekaj posod, ki smo jih našli, izdelanih tudi v naših krajih. Zal za sedaj zaradi nezadostne strokovne ob delave keramičarstva pri nas še ni mo goče pri tem posod ju ugotavljati bistve- 312 nih avtohtonih tvornostnih silnic, ki so jih izražale domače delavnice in ki so se prav gotovo pod vplivi zunanjega trga zgledovale tudi po modi tedanjega časa ter ob vse večji obrtni dejavnosti te zvrsti s tradicijo pogojeni proizvodnji. Kljub temu pa lahko že danes zaključi mo, da predstavljeno keramično gradivo dopolnjuje poleg pisanih virov historič no podobo mesta v določenem obdobju njegovega predvsem poznosrednjeveške- ga in kasnejšega razvoja. Ob vsem tem je treba posebej izposta viti naslednje: da je LRZSV tu prak tično prvič vpeljal za neko staro mestno jedro tudi zaščito kulturnih zemeljskih slojev in ne samo urbanega oziroma ar hitekturnega kulturnega spomenika in to prav z namenom, da bi zavarovali tudi take najdbe, kot so pred nami in ki pri čajo o razvoju mesta v določenem stadi ju, a so bile nedolgo tega lahko večinoma zavržene ali pri izkopih zanemarjene. Prvi uspeh programiranega zavarova nja kulturnih slojev je torej tu. Seveda V letu 1979 je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani prvič organizirala v spomin na enega svojih ustanoviteljev in na svojega dolgoletnega predavatelja, akademika in univerzitetnega profesorja Borisa Ziher la strokovni simpozij z naslovom Ziher lovi dnevi. Odbor Muzejskega društva v Škofji Loki je bil na svoji redni mesečni seji v juliju 1979 informiran, da bodo prvi Ziherlovi dnevi sredi oktobra 1979 v Ljubljani, in izrazil željo po povezavi in sodelovanju z organizatorji simpozija z namero, da bi se skušali dogovoriti o vsaj delnem prenosu simpozij evih prire ditev leta 1980 v Škofjo Loko, ko bo po teklo sedemdeset let od rojstva loškega rojaka in častnega občana Borisa Ziher la, medtem ko bi v letu 1979 poskusili prenesti v Skofjo Loko razstavo o nje govi publicistični dejavnosti. Hkrati je bila potrjena pobuda, obravnavana v okviru razprav o akcijskem programu društva že na odborovi majski in junij ski seji, da naj bi se v letu 1980 Škofja Loka oddolžila Borisu Ziherlu s primer nim spominskim obeležjem. Organiza torjem Ziherlovih dni 1979 so bile posre- pa je treba ob tem izreči zahvalo tudi arheologu J. Omanu iz LRZSV, ki je ta krat stalno deloval na terenu in zbiral gradivo, ter Loškemu muzeju in arheolo- ginji Zorki Šubic, ki je to gradivo, pre jeto od LRZSV, uspela nadalje muzej sko urediti do te mere, da so lahko pris topili k restavriranju (kar je opravila preparatorka Zdenka Kramar) in nam ga predstavili v taki obliki in širini. S tem so dobile najdbe dodatno izjemno vred nost, mimo katere ne bo mogel v bo doče noben obiskovalec v muzeju, ki bo hotel spoznati nekdanji način življenja v tem mestu. Vendar pa je treba še pri pomniti, da zahteva razstavljeno ter sploh izkopano in shranjeno gradivo se daj vsekakor še poglobljeno obravnavo — študijsko obdelavo, ki bo odgovorila na vsa zastavljena in druga nanje se na vezujoča nerešena vprašanja, da ne bi ostalo zgolj pri skromni predstavitvi, kot nam jo doslej ponuja eden izmed prejšnjih letnikov Loških razgledov. Marijan Slabe dovane pobude Muzejskega društva in z njimi doseženo soglasje o prenosu Ziher- love razstave, do česar pa zaradi težav pri tehnični izvedbi (nerazpolaganje z ustreznimi razstavnimi vitrinami) žal ni moglo priti. Odbor Muzejskega društva pa je svoje zamisli o počastitvi Ziherlovega spomina nadalje razvijal že na svoji septembrski seji, ko mu je bil predstavljen osnutek doprsnega portreta Borisa Ziherla, ki ga je bil naredil akademski kipar Tone Lo- gonder. Po razpravi o možnih lokacijah za spomenik in o stroških za njegovo izdelavo je bilo sklenjeno, da se društve ni podpredsednik Sveto Kobal poveže z Ziherlovo družino, tajnik Andrej Pavlo- vec pa poskrbi za predračun stroškov in pošlje dopis s predlogom za postavitev spomenika občinskemu vodstvu SZDL, s katerim se bo osebno povezal predsed nik dr. Branko Berčič. Predsedstvo ob činske konference SZDL je pobudo Mu zejskega društva podprlo in tako je bil v naslednjih mesecih ob pogovorih z od govornimi funkcionarji občinskih vod stev SZDL, ZKS in občinske skupščine ter na novembrski in decembrski seji ZIHERLOVI DNEVI V ŠKOFJI LOKI 313