8. zvezek. XXVII. tečaj CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnili oblasti vrejnje in izdaja P. Stanislav Škrabe«, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 8. zvezka. l°'ažila sv. vero. Zaupanje...............................................225 Oljenje sv. Roze Viterbske, device Iti. reda sv. Frančiška. 5. Sv. Roza frančiškanska misijonarka.............-..................230 °božni Peter Koljski, spoznavavec 3. reda.................................236 jetika v Egiptu...........................................................237 Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem P. Baptista. (Dalje).........241 jr Kitajsko........................................:.....................244 atko letno poročilo „serafske mašne družbe". (Konec)..................247 * Mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška. (Konec)..................253 Mtošnjem mejnarodnem Marijinskem shodu v Zaljcburgu....................254 riPoročn0 v molitev.......................................................255 hvala za vslišano molitev..............................................255 Msko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec avgust ali vel. serpan. . 256 V GORICI Narodna Tiskarna 1910. u":----------------------------------------—~— — j. aJa v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov); 1 j< 50 h. *.8‘°v za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v Coriei Naši novejši prevodi dveh himnov k Sv. Duhu. (Dalje.) *) 5. 0. Hostem repellas longius, — pacemque dones protinus, " ductore sic te praevio — vitemus omne noxium. I. Poženi proč sovražnika, — Podeli stanoviten mir. — Da tvojim pod voditeljstvom —• Se škodi vsaki ognemo. II. Poženi proč sovražnika, — Podeli stanoviten mir, — Da, ti ko tako vodiš nas, Izognemo se škode vse. III. Odženi proč sovražnika, — podeli stanoviten mir, — da se tako, ko vodiš nas, — izognemo škodljivega. IV. Odženi proč sovražnika, — Podeli stanoviten mir, — Naj tvoja roka vodi nas, — Da greha se varujemo. V. Odvrni moč sovražnika, — In stanoviten mir nam daj, — Naj tvoja roka vodi nas, — In zla obvarje vsakega. Namestu „poženi“, „odženi“, „odvrni“ bo krepkejše in naši do-,mači govorici primerniše „popodi“; nam. „proč“ recimo za „longius natančniše: „delj". „Podeli stanoviten mir“ je samo na sebi dobro, tudi „In stanoviten mir nam daj“ ni napačno, dasi ima perva dip°' dija še le na četertem zlogu naglas. Vender bi bilo menda natančnih po izvirniku: „pa mir podari zdajci nam“. Aliteracija, ki jo je stara latinščina tolikanj ljubila, more tudi nam semtertja nadomeščati i"°' derne rime, ki so zlasti v prestavah skoraj popolnoma nemogoč „Ductore sic te praevio" je težko dobro posloveniti. „Naj tvoja roka vodi nas" bi bilo sicer prav lepo; ali Sv. Duha si navadno ne o11' slimo v človeški podobi, da bi se mu primerno smela pripisoval „roka“. — „Da greha še varujemo" je napak povdarjeno; pa tu^' sedanjik nedoveršnega glagola tu ni na svojem mestu, ker ima*110 *) Malo je manjkalo, da nisem pretergal tega nadaljevanja. I*al" namreč že spet drugo pravdo. Prof. Raj ko Peru še k je objavil v letošnj010 letnem poročilu 1. c. k. deržavne gimnazije v Ljubljani precej obširno raZ pravo ,0 rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v novi slovenščini*, kjcj se je lotil tudi mojega spiska „Zum Gebrauche der Verba perfectiva u imperfectiva im Slovenischen" v „Archiv ftlr slavische Philologie* XXV, 5 ^ —564. Našel jo namreč tam nekaj, kar so ne vjema z njegovimi nazori 1 sodi torej, da .taka, recimo milo, čudaška trditev, vredi, da jo odločno 'L% vrnemo". Jaz sem gosp. profesorju hvaležen, da me je sč svojim odloč11'111 zavračanjem prisilil tisto terditev le še bolj vterditi in pojasniti. Morda se k6 na- „n a i v n a“, k* . ked° poslecb sam prepričal, da ni tako neumna, ali, milo rečeno, ker se je njemu zdela. Ker se pa na razpravo gosp. profesorja morda šc drugi oglasi, bo pač bolje, da nekoliko počakam z odgovorom. Ob enem UP‘11 doveršiti tudi pretergani odgovor na spis g. dr. Menceja: „Zur Praesensn f perfektiver Verba im Slavischen" (Archiv f. sl. Philologie XXVIII, 40 d.) čet pod naslovom .Praesens effectivum" v XXIII. teč. 7. zv, Ke bi se profesorju It. P. vredno zdelo začetek tega mojega odgovora pre premisliti, morda bi bil moje terditvc še .miliše" sodil in prev zavračal, kaker jih je; ali .Cvetje" je na slovenskih gimnazijah seveda znana zet. bil° S' ebrati vidni«6 »e- i CVETJE f 4 z vertov sv. Frančiška. j XXVII. tečaj V Gorici, 1910. 8. znezeh. Tolažila sv. vere. P. A. M. Zaupanje. »Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28. »Zaupajte, jaz sem«. Mark. 6, 50. v Terdno zaupanje je več kot navadno upanje; upanje prikuje to, kar želi; zaupanje pa tako rekoč leti naproti spol-njenju svojih želja. Upanje kliče in zdihuje; zaupanje z goreč-^ostjo iš^e ali pa počiva v nemotenem miru. Oboje daje človeškemu sercu v bridkosti veliko tolažbe; vender ima zaupanje bednost; zakaj čeravno ni bolj potrebno, kot je upanje, je Vender njega delovanje močnejše in vspešniše. Tudi je zaupanje Za vse nesrečne prava potreba. Koliko tolažbe daje človeku Zavest, da je našel tacega, na keterega se sme zanašati, kete-emu niore izročiti svoje premoženje, ali celo svoje življenje! 0 te je zadela nesreča, ako ti je neizprosna smert pobrala ^jljubše, kar si imel, koliko olajšanje čutiš, ako moreš svojo ,no bolečino izliti v serce zvestega prijatela. Ako se slabotni ra na moč močnega; ako vbogi pričakuje pomoči od boga- tega prijatela; ako bolnik izroči življenje v roke spi etneg3 zdravnika, je to zaupanje in to zaupanje, daje tolažbo. Kolik0 moč, koliko tolažbo pa more duša še le zajemati iz zaupanj11 na Boga, keteri je tako bogat, tako mogočen, tako dober, d* po izreku sv. Frančiška Ksaverija neskončno dobrotljiviši, kal'er si moremo mi le predstaviti! Zaupajmo torej v Boga in sicer: I. z ozirom sami na se; II. z ozirom na tiste, keterih blago nam je pri sercu; P°' tem nam bo on tudi v vsaki stiski tega življenja dal svojo P0* moč in tolažbo. Zaupanje se opira na dobrotljivost in vsemogočnost božjo-Bog nam more in tudi hoče pomagati. On nas ljubi, zato n115 hoče tolažiti in vsake stiske rešiti. To spoznamo, ako premisli0 jemo njegove božje lastnosti; to nam razodevajo ljubezni'3 imena, ketera si je on sam dal, ker se imenuje naš oče, 1 prijatel, naš brat; to nam pričajo slovesne besede, s keteri01' nam razodeva ljubezen in vsmiljenje svojega serca, pred vse01 pa ono prijazno vabilo: Pridite k meni vsi, ki se trudite in st8 obteženi in jaz vas bom poživil! Zdaj vam hočem povedati, zakaj je na svetu vender t0 liko nesrečnih ljudi. Vzrok je ta, ker je neka nesrečna zmota mnogim ljud®1" vzela zaupanje v Boga. To je največa prevara in hudobija 1 vi' a V> tega peklenskega sovražnika. Oh, kako malo je kristjanov, bi terdno v Boga zaupali! Zapeljani in prevarjeni od hudobni3' duha, tega lažnjivca in morivca ljudi, smo se navadili, da predstavljamo Boga, neskončno dobrega očeta, ko kakega nega in ostrega gospoda, ko neizprosljivega sodnika, da, nevsmiljenega trinoga, keteri je vedno pripravljen pokon nas in svojo jezo čez nas izliti. Mi tako rekoč vedno sliši1"1 le bučanje njegovega groma, žuganje njegovih večnih pekk" skih kazni, in od strahu in nezaupnosti maloserčni pozabi'"'1 na vse dokaze njegovega vsmiljenja in njegove očetovske D" be^ni. Zastonj nam je zagotavljal, da on noče smerti grešni*'3 zastonj se nam je predstavljal v najmiliših podobah, v najS'" ljiviših prilikah, ko dobri pastir, kot oče zgubljenega sinu! ne verujemo njegovim milim besedam, terpinčimo se se da lostnimi mislimi, z maloserčnim pa krivičnim čustvom, ^°g več ne ljubi, da nas ne more ljubiti, ker smo vbogi, grešni nehvaležni ljudje. Ali ne vidite, da je vse to iznajdba pekla, Prevara satanova, gerda goljufija? — Bog vas ljubi; on vas ^'če; on vas čaka; dobri pastir išče svojo zgubljeno ovčico, °n gre za njo, on ne miruje, dokler je ne najde in potem jo Vesel nese nazaj k svoji čredi. Nebeški oče gleda z ljubeznijo ’n hrepenenjem za zgubljenim sinom, in ko se ta verne domov, ^a> ako le en sam korak stcfri, ako v sercu govori: „Oče, gre-šil sem", potem je ta oče ginjen od sočutja, on mu hiti na-Pr°ti, ga z veseljem objame in mu vse odpusti. Res je, Bog Sreha ne ljubi in ga ne more ljubiti; ne, on greh sovraži ko 8erd vpor, ko černo nehvaležnost, ko največe hudo. Pa on ljubi vb°gega grešnika. — Materi se studi blato, vketero je njen °trok padel, toda ona otroka serčno ljubi. In vi mislite, ^a vaš nebeški oče hoče, da se pogubite v blatu greha, da vam °n sam pogubljenje pripravlja? Gotovo ni nič bolj satanskega, Pravi sv. Krizostom, kaker je ta misel; ker ta izroči dušo ža-miloserčnosti, obupnosti, in brezštevilno ljudi je že hu-^bni duh s tem v večno pogubljenje pehnil. Zelo važno je, ako poznamo zvijače svojega sovražnika; ker potem se jih ložje varujemo, pa ogledati si hočemo še bolj sladko tolažbo, kako se more namreč kristjan vaditi v zaupanj0 in popolni vdanosti v Boga. Pred vsem mora imeti ob času bridkosti živo pred očmi neskončno vsmiljenje božje. »Prijetno ; božje vsmiljenje ob času nadloge, kaker deževni oblaki ob Casu suše". Sir. 35, 36. Naj pride terpljenje,od koderkoli, ono je ali preteklo, ali Sedanje, ali prihodnje. Glede preteklosti tebe, dobri kristjan, Sot°vo boli in tlači spomin na tvoje grehe, bridka zavest, da žalil Boga in zgubil mnogo milosti. Ti kličeš, kaker nekedaj ralJ David, vender ne s takim kesanjem in zaupanjem, kalnega je imel on: „Moj greh je vedno pred menoj". Grozna ^oba, težko brente me teži! Morebiti si že govoril, kaker Prečni Kajn: »Moja hudobija je prevelika, da bi odpuščanje !^s*užil“. Pa pravim ti: Bog jo je pozabil; on ti je vse odpustil I ** se le za to še spominjaj svojih hudobij, da ga boš hvalil hjegovo vsmiljenje poveličeval. Ne boj se, ti kličem v nje-^°Vem imenu, ne boj se; jaz sem! To pa govorim duši pra-nega, ketera se je že v sv. zakramentu pokore z Bogom spravila. Pa tudi grešniku kličem: Ne boj se, saj ti ni druzegfc treba ko dobre volje; ako le hočeš, Bog bo na tvojo preteklost pozabil in ti vse odpustil. „Ako bi bili vaši grehi kaker škerlat, bodo beli kaker sneg; in ako bi bili erdeči kaker baker, bodo beli kaker volna". Iz. 1, 18. Morebiti pa te teži kako sedanje terpljenje. Ti nosiš težak križ; bridka bol razjeda tvoje serce. Zadela te je nesreča, zgubil si kaj premoženja, neusmiljena smert ti je tvoje najdražjo pobrala. Morebiti so te zapustili prijateli, domači, ker je brid-kejše ko smert; morebiti te vse to naenkrat teži in tvoja duša je obupna in maloserčna. Pa naj bo tvoja revščina in nadloga še tako velika, zaupaj! Bog je s teboj ; vstrajaj in kliči ga na pomoč! Kaker oče te bo nosil na svojih rokah in ne bo te pustil pasti. Vse tvoje bridkosti bo on v tvojo srečo obernil. je zdaj tvoja moč, naj bo v prihodnje tudi tvoje upanje. Najdejo se duše, ki ob času boja kažejo nepremagljiv serčnost; ako jim pa grozi nevarnost, ako jim preti v prihodnosti kaka nesreča, postanejo boječe, da, do obupnosti prepla' šene in zbegane. Take duše potrebujejo pred vsem zaupanja v neskončno dobrotljivo previdnost božjo, ketera vse nam vpr'^ obrača. To jih bo krepčalo in njih skerbi pregnalo. Verzim0 vender v prihodnje vse svoje skerbi v vsmiljeno serce božje* Zaupno se izročimo v njegove roke; on bo najbolj za nas skef' bel. Saj nam je on sam povedal, kako zelo za nas skerbi. »Gospod skerbi za me" je rekel sv. kralj David in to je gotovo vzrok, zakaj nam Bog prepoveduje prevelik nemir, skerb ^ strah. „Ne skerbite tedaj. . .“ Mat. 6, 31. Ako je pa on za naS' ako je on z nami, kedo bo potem zoper nas? Zaupajmo v B°Sa in ničesar nam ne bo manjkalo. II. Imejte pa tudi zaupanje z ozirom na naše ljube drage. Žalostno je to, da je toliko kristjanov dandenes zgubi*0 terdno zaupanje v Boga. Koliko je kerščanskih mater, ki si de' lajo prevelike skerbi zarad svojih otrok. Ako imate hčerki skerbite, kako jih boste vzgojili in preskerbeli; saj je daflde' nes malo mladih ljudi, ki bi ohranili nedolžnost serca in ^ stobo sv. veri. Ako vam je Bog dal sinove, je skerb še ve°a Skerbite, komu bi jih izročili, da se vam ne pokvarijo. In ste jih tudi sami v strahu božjem vzgojili, kaj bo iz njih, pridejo mej sprideni svet? Morebiti jih je svet že okužil, febiti žive že razuzdano po svojih strasteh. Zdaj se vdaste brežini žalosti in skoraj ne morete več misliti, da bi se spriden °trok še poboljšal. — O, ke bi imeli le nekoliko zaupanja! Prihranili bi si mnogo bridkih ur in videli, da se more zgoditi tudi to, kar zdaj brezupno želite. „Ne boj se . . . čemu si dvo-i'l?“ Mat. 14. 27—31. S terdnim zaupanjem pospeši dan milosti 'n za naprej ne dvoji več! Tudi glede svojih ranjkih morate imeti polno zaupanje in boste potolaženi. Koliko je sicer pobožnih mater in žen, ketere Se ne dajo vtolažiti, ketere si celo očitajo, da so one krive Smerti svojih domačih, ker so morebiti premalo za nje sker-bele, ker so jim premalo postregle, ker so jih včasih vžalile. bolj strašno pa je, ako se kedo zarad svojih ranjkih žalosti 'n si očita, da je morebiti on kriv, ako je kedo iz mej njih P°gubljen. Ker bom o tem še govoril, pravim za zdaj le to : Ako kerščanska mati take in enake bridkosti terpiš, ako te skerbi, kako je s tvojim sinom v večnosti, ti kličem: Zaupaj, da je *VoJ otrok milost našel pri Bogu. Pa rekla boš: „Oh, že dolgo asa se ni nič zmenil za Boga in zdaj ga je še nagla smert P°hrala“. Vender zaupaj v ljubega Boga. Glej, Bog je neskončno *k>ber; on je nepopisljivo veliko storil, da bi nas rešil! Ali ni Mogoče, da je on za dušo za ketero ti toliko moliš in za ke-*er° je vedel, da boš toliko molila, pripravil tudi kako posebno *h*lost. Gospod Bog je seveda pravičen sodnik; ali pa ni Jezus vsmiljeni zagovornik, oče, prijatel, odrešenik? Pa še zdihu-_ : »Da bi bil vsaj previden!" Vprašam te, ali nisi nikoli opa-z*'a na njem kakega dobrega znamenja? Ali ni tvoj ljubljeni °h°k vsaj včasih še kaj molil ? Mater božjo počastil? Ali ni Morebiti nosil na sebi škapulir ali kako svetinjico ? Imej ven- {J ftj. zaupanje! Preblažena Devica ob smertni uri ne zapusti ti-* 'k, keteri so jo v življenju častili. Ali nisi nikoli opazila, da Je 'uiela tista ranjka oseba, za ketero toliko Skerbiš, vsmiljeno ®erce do vbogih ? „To pač!" praviš, „mnogo dobrega je storila, Se je še le po njeni smerti prav spoznalo". Zaupaj torej! 1 °sčinja pokrije grehe in odločuje pri sodbi. Vprašam te še v Je: Ali nisi morebiti pri dotični osebi zadnji čas njenega v*Jenja opazila kaj nenavadnega, kako posebno milost, ali e*° slutnjo bližnje smerti? Ako je temu tako, pomiri se in ZauPaj. Naj bo terpljenje kakeršnokoli hoče, zaupajte in boste potolaženi. Oserčujte sami sebe z besedami kraljevega pevca: »Zakaj si žalostna moja duša in zakaj me motiš? Zaupaj 'f Boga". Ps. 41, 6. Se zaupanjem verzite nanj vse svoje skerbii on vas bo rešil; on vam bo dal moč in tolažbo. V Življenje sv. Roze Viferbske, device III. reda sv. Frančiška. (P. E. P.) 5. Sv. Roza frančiškanska misijonarka. (1247 — 1250). Ko je beržkone meseca septembra leta 1247 sv. Roza p*"e' mišljevala ponižanja in bolečine svojega nebeškega ženina, se ji je ta prikazal na križ pribit, roke in noge se žeblji prebo* dene, na glavi s ternjevo krono, v obraz smertno bled in spre' menjen, s kervjo oblit po telesu razmesarjenem do kosti. R°za gleda svojega Zveličarja in globoko ginjena sf vtopi v vso t0 britkost, v vse te bolečine. Solze jo oblijejo in vsa izven sebe zakliče: „0 moj Jezus, kedo te je tako grozno razmesaril? Ked° te je prebodel in pribil na težki križ?" — »Moja ljubezen, moj3 goreča ljubezen do ljudi" — ji odgovori Zveličar, »in grehi, s keterimi me ljudje še vedno žalijo". Roza odgovori: »Tvoj3 ljubezen do ljudi! Tedaj si tudi za me toliko terpel! — O greh- " Jaz uboga, nesramna grešnica sem torej tvojega terpljenja 'fl tvoje smerti kriva!" Svetnica ne more po teh besedah več vkrotiti svoje žeije po pokorjenju in zadoščenju, ter ne neha glasno jokati in ^ hovati. Terga si svoja oblačila, puli si lase in dolgo časa ge biča'1 se železnim, bodečim bičem. Spomni se pa tudi, da Zveličarjevih bolečin niso ki iv* *e njeni grehi, mariveč grehi celega sveta, in svet ž njimi "0 spoda še vedno žali, še vedno izziva njegov' pravični ®ef ’ Roza se tedaj ustopi mej vžaljena nebesa in grešni svet. Prosi Gospoda, naj le njo kaznuje in naj odverne svojo jezo °d onih, ki ne vedo, kaj da delajo.• Zlasti prosi Boga za svoje rojstno mesto Viterbo. Da bi mu sprosila usmiljenja, želi ona bolj in bolj terpeti z Jezusom. Z nohtmi praska do mesa svojo kožo in bije se s kamenom, ki je bil v njeni celici, po per-s'h in po ramah. Ne tolikanj od bolečin, ki si jih je zadela se Svojim pokorjenjem, mariveč mnogo bolj od notranjih bolečin vsa prevzeta pade nezavestna na tla. Toda kmalu se zopet Vzdigne in nadaljuje svoje terpinčenje. Mej tem zgine prikazen; ali plamen, ki se je užgal v sercu Ponižne device, ne bo nikedar več vgasnil v njem. Gorečnost za zVeličanje duš ji ne da več miru. Roza plane iz domače hiše, kiti po mestnih ulicah v božjem imenu kiicat prebivavstvo na mestni terg. Nešteta množina ljudi se zbere deloma iz spošto-Vanja do svetnice, deloma iz radovednosti. Naša tretjerednica stopi na visok kamen in prične oblečena v frančiškansko haljo, Pripasana s vervjo, bosonoga, s križem v roki oznanjevati be-sedo božjo. % Kaker nekedaj preroki stare zaveze jude, tako biča brez-°kz(rno Roza svoje rojake zavoljo njih hudobij in grozovitosti, ^čita jim, da podpirajo krivovero, da so sramotno izdali pa-Peža in se podvergli nepostavnemu, nevernemu vladarju in na-Pove strašne kazni vsem, keteri se nočejo spreoberniti. Moč njenih besed je tolika, da gane in spreoberne vse Pričujoče. Celo taki, ki so se prišli norčevat in posmehovat, So se molče vernili domov., — Ivo svetnica konča, gre v cer-kev Matere Božje na hribu prosit Gospoda odpuščanja in usmi-*Jenja za vse. Tam poklekne pred sv. Rešnjim Telesom in začne rtl°liti in se terkati po persih. Kar se z novega zamakne. Zamaknjeno so prenesli v njeno celico. Ko se zave, plane polna Navdušenja zopet na ulico, ter v novič prosi in opominja k po-k°ri Od tega dne je dve leti pridigovala in opominjala vsak ^an. Bogati in ubogi, imenitni in priprosti, nevedni in učeni, Pravoverni in krivoverci, vsi so se kar terli krog mlade misi-^°narke in jo pazljivo poslušali. — Uspeh njenih pridig se da Primerjati se vspehom največih misijonarjev. Kar je dosegel ^Ugod sv. Bernard, sv. Peter Damiani, sv. Frančišek, sv. An-n Padovanski, to je dosegla tukaj uboga priprosta, dvanajst-na naša tretjerednica. Da, prav njeni uspehi, sadovi njenega delovanja nam poterjujejo resničnost besed sv. pisma, ki pravi: „Veter pihlja, koder hoče; in glas njegov slišiš, pa ne veš odkod pride ali kam gre, tako je sleherni, keterije rojen iz Duha“' (Jan. 3, 8.) Da, Sv. Duh deluje kjerkoli hoče, on napolnjuje io spreminja dušo po svoji skrivnostni, neskončno modri volji- Od govorov sv. Roze nam nič ni ohranjenega. Vender Pa moremo sklepati o njih iz tega, kar nam priče sporočajo. " Grešnikom je kaj rada kazala nečimernost posvetnega veselj3 in kazni, ki jih v večnosti čakajo. V smelih in ginljivih podobah je popisovala svetnica resnice o smerti, sodbi in o peklit keterega terpljenje je gledala nekedaj v zamaknjenju. Pogostokrat je govorila o Kristusovem terpljenju in o neskonČnei® usmiljenju. Od ginjenja in navdušenja večkrat ni mogla napreJ' zmanjkalo ji je besed, sledilo je le še njeno in poslušava' zdihovanje. Neusmiljeno je bičala zapravljivost, potratnost, prepirij’" vost, spvražnost, pohujšanja in nesramnosti meščanov. Gr3‘ jala je vse brez izjeme, može in žene, mladeniče in starci dekleta in vdove, plemiče in meščane, tergovce in umetnij Njena veljava je bila tolika, da se nihče ni derznil upreti. Blišc njene nedolžnosti in svetosti je bil tako velik, da so pred oj0 celo najošabniši zaerdeli in ponižno sklonili svojo glavo. K*** vovercem je javno in pregledno razložila nauke sv. cerkve Zagovarjala je kerščanske resnice in zavračala krive nauke * občudovanja vredno zgovornostjo. Nauki teh krivovercev n‘s() bili nič druzega, kaker zopet pogrete zmote starih manihejce'’ zlasti da je od začetka dvojni izvirek, hudega in dobrega, ten1® in luči. Hudobni izvirek je ustvaril tvarino ali telesnino, pa dušo, ki mora romati iz telesa v telo toliko časa, da prl slednjič do svoje sreče. Vsaka tvarina je slaba, hudobna* vsaka omadežuje. Zato so ti krivoverci trinajstega stoletja vergli zakon in lastnino in zagovarjali samomor. Delili so v poučene in poslnšavce. Na svojih skrivnih zbirališčih so P° čenjali gerdobije, ki se morda ponavljajo na skrivnih shod'*1 sedanjih prostozidarjev. To krivovero in njeno gerdobijo je imela v Viterbu 0I*. kriti in zavreči naša svetnica. Njeni dokazi so bili tako teh"’ in terdni, tako globoki in modri, da je prepričala vsaceg®: je bil dobre volje. Terdovratni krivoverci so obmolknili. DM' 'J ln pretili so, svetnica je pa ostala nevstrašena. Zahtevala je 0 ko se je zopet uterdila katoliška vera in ljubezen do sv. °oeta, zdaj bi bila vsaka sila lehko nevarna in bi utegnila imeti neprijetne posledice. Namestnik se je bal ljudstva, ki utegne Postati maščevavec vsake krivice. Ni se torej upal vmoriti ali Pa v ječo vreči svetnice. Odločil se je, da jo pošlje v pregnanko- — Trinogi so zopet enkrat strepetali pred nedolžnim °trokom! ~ Dragi bravec, videl si v tem poglavju, kako je nastopala aaša svetnica kot misijonarka in občudoval si njeno nevstra-ea°st in odločnost. — Od tebe najberž ne zahteva Bog da bi Pridigal javno ; pač pa moreš pridigati tudi ti se svojim zgle-^Olo in z opominjevanjem v domači hiši. Tudi ti — bodi kar-0,1 hočeš — si dolžan zatirati greh in posvariti svojega bliž-nje8a, ako ga vidiš na krivih potih. — Kako velikodušno in °hločno nastopa priprosta deklica sv. Roza! Ali ne sramoti ta ^vica tvojo neodločnost in popustljivost? Bog mara le za ve-k °dušna serca. Tu in tam spoznavaš, da bi bilo to za te do-°> n. pr. da bi zapustil to ali ono priložnost, ali manjka ti °hl°čnosti, manjka ti poguma. Ne pozabi, da se je treba truditi nebeško kraljestvo! Nastopi odločno, ne boj se truda in ertev; pomisli, koliko je Jezus storil za te in kako obilno te enkrat poplačal. Pobožni Pefer Koljski, spoznavavec 3. reda. *) Peter je bil sin spoštovanih starišev na Toskanskem' Kmalu potem, ko ga je sv. Frančišek vstanovil, je stopil v tretji red. Z obleko tega spokornega reda se je navzel tudi duha s v-Frančiška. Časno bogastvo in časti je zaničeval; glede hra°e in obleke je bil zadovoljen z najpotrebnišim. Nato se je odpravil v samoto k pervemu tretjerednik0 bi. Lukeziju ali Luciju. Tam je molil, premišljeval resnice svete vere, ostro se pokoril in živel v največem vboštvu do svoje smerti. Ko je vmerl, so zvonovi bližnje cerkvice, kaker se sp°' roča, naznanjali njegovo smert, ne da bi jih kedo zvonil. K® se ljudje niso mogli zediniti, kje bi ga pokopali, je Bog sam razodel svojo voljo. Veliko belih metuljev je priletelo k nje' goveinu truplu, in ko so nekaj časa okoli njega letali, so se po dva in dva vverstili in leteli proti bližnji cerkvici. Verni, duhovščina, svetna in redovna, so se potem zedi' nili in pokojnega pokopali v tisti cerkvici. Tam so mu ver0* postavili grobni spominik in dolgo so praznovali 21. avgusta ' ti cerkvici spomin njegove smerti. Pobožni Peter se je ko tretjerednik navzel duha sv. Fra°' čiška, svojega duhovnega očeta; posnemal ga je in se ravn*1, po njegovem zgledu. V sv. Frančišku nahajaš mnogo lepih °* koristnih čednosti; posnemaj ga posebe v ponižnosti, ker je čednost za vsakega kristijana neobhodno potrebna. Ta čedn°st je namreč podlaga vseh drugih čednosti. Če človek nima te’ so vse druge njegove čednosti samo navidezne in zginejo ^ pride skušnjava. Zato bodi res ponižen zmirom in povsod; ponižen v mislih, da boš imel sebe za slabega, druge pa, kler se nisi nasprotnega prepričal, za dobre. Bodi ponižen tu v govorjenju, vedenju in obleki. Bodi resnično ponižen, ker čednost Kristus zapoveduje vsem; vrata nebeška so ozka nizka, skozi nje morejo samo majhini, to je, resnično pon*^ Imej se po Marijinem zgledu za deklo ali hlapca, ne p° gospo ali gospoda. Zakaj Kristus vsem pravi: „Gdor se P° šuje, bo ponižan, gdor se pa ponižuje, bo povišan". *) Wading Ann. 1242. n. 20. P. Pietro Antonio di Venezia 1722. Leggend. Franc. P. Sylv. Winkes, Seraphischer Tugendspiegel, 21. August. Slovenka v Egiptu. Nauk je razumnemu zlato lepotičje in kaker zapestnica na desni roki. Sirah 21, 24. Na pot! Torej tudi ti, kerščanska Slovenka, si sklenila iti v Egi-Pet! Nadejam se, da imaš dober namen pri tem važnem ko-raku. Saj doma si bila ko Marijina hči ali celo tretjerednica Ponos svojim dobrim starišem, radost dušnemu pastirju. Natanko si vse premislila, preden si se odločila v daljni ‘n nevarni Egipet. Posvetovala si se se stariši, dušnim pastir-Je,n in drugimi modrimi ljudmi. To je nad vse važno in posebno; zakaj karkoli delaš, delaj modro in glej na konec, ti Veli prislovica, zlasti ko si sklenila iti za več let v Egipet! Kako marisiketera Slovenka bi se ne kesala prepozno, ke ^ bila prej dobro premislila, zakaj hiti v Egipet, ali ji je res treba zapustiti ljubi dom, in kako bo mogla na tujem mej nebnimi in razuzdanimi ljudmi ostati poštena in verna Slovenka. na to ni mislila, zato je namesto sreče našla nesrečo, ne Samo časno, žal, morda tudi večno. . . . Ti pa, verna Slovenka, ki se radi resnične potrebe, po dobrem prevdarku in z dovoljenjem ter blagoslovom svojih sWišev odpravljaš v Egipet, imaš tudi resno voljo, da hočeš °stati vedno verna in poštena Slovenka. Tebi podam nekaj naukov, ki ti bodo pomagali, da boš mogla svoj sklep deržati v tolažbo in veselje svojim domačim, sebi pa v časno in večno Srečo. Le beri jih večkrat, da jih ne pozabiš; saj so namenjeni ravno tebi v korist. Zapomni si, kaj piavi Modri: „Ke bi tudi ke zaradi njih terpe tudi vse poštene in vzgledne Slovenke! , globoko so mnoge propale v nravnem oziru! Zakaj ? Ker !*'s° hotele poznati svojih dušnih pastirjev. Namestu, da bi bile a'ežne Bogu, da imajo svojega dušnega pastirja, ki se trudi nJ'h časni in večni blager, se ga le ogibljejo, ga nikoli ne Vidijo in ne slišijo v cerkvi, tem raje pa poslušajo zapeljivce ; zato pa tudi tako zabredejo! Koliko jih je v Egiptu umerlo v najlepših letih zaradi svojega razuzdanega življenja! Neketere so celo sveto, edinozveličavno katoliško vero zatajile, postale so mohamedanke. Tako je n. pr. dne 21. junija 1910 neka J. G. v Aleksandriji prestopila v turško vero. — Vidiš, draga Slovenka, kako zajdejo mej volke, ketere ne poslušajo svojega dušnega pastirja! Zato skleni, ne samo P9 prihodu v Egipet zglasiti se pri njem, temveč vedno, dokler boš tukaj, poslušati njegov glas, njegove nauke, ker veš, da išče on le tvoj blager, da skerbi le za tvojo časno in večne srečo. Vtisni si globoko v serce besedo Kristusovo: „Kedor vaa posluša, mene posluša; kedor vas zaničuje, mene zaničuje". S tem terdnim sklepom torej, draga Slovenka, da boš stanovitno poslušala in vbogala svojega dušnega pastirja, hočeš preživeti nekaj let v Egiptu, da s pošteno službo pomagaš sebi in domačim. Pravim s pošteno službo. V službi. Silne važnosti je namreč za-te, v kakšno službo ali h kakšnim ljudem greš služit. Marisiketera Slovenka je srečne premagala skušnjave in nevarnosti mej potjo in je prišla p°' stena v Egipet. Pa tukaj ji je bila njena služba v padec. N* bila zadosti previdna pri izbiranju službe in morda se je nesla preveč sama na-se — pa je žalostno podlegla skušnja' vam in nevarnostim, ki so prišle nad njo v hiši. . . . Zato si zapomni to-le glede službe: Ne glej v pervi vet' sti na veliko plačo, ampak glej pred vsem na to, če je hiša ali družina taka, da boš mogla v njej ostati verna in poštena Slovenka. Saj veš, kaj pravi večna Resnica: »Kaj pomaga čl®' veku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi?" ^ kako važna je ravno za-te, kerščanska Slovenka, ta beseda Kristusova! O ravnaj se po njej, kedar iščeš službo, ali keda1" ti jo ponujajo drugi! Morda ti je res obljubljena lepa plača, * tvoja duša bo v njej škodo terpela! Oh, kolikokrat se to zgod*-Zato se pouči poprej, kakšna je družina, kamer si vabljena v službo. Če spoznaš v njej nevarnosti za svojo dušo, za svoj5 poštenje, ne pojdi v tako službo za nobeno ceno. Pomisli, d*1 je tvoja duša več vredna ko ves svet. In Jezus ti kliče: dor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti poginil". Tu te reši edi**9 241| beg; kajti preslaba si, da bi v takih nevarnostih ostala stano-vkna in poštena. Naj bodo žalostne izkušnje drugih, tebi v darilen nauk in zgled! (Konec prih.) S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. X. (Dalje). Dne 9. novembra je minilo 25 let, kar je bil dobri pater ^asijan v mašnika posvečen. V zahvalo Bogu za to veliko Milost je sklenil že pred nekaj meseci ta znameniti dan slo-Vesno obhajati, da tako dostojno čast izkaže mašništvu, ob en®m pa tudi mej Kitajci misijonski vpliv povzdigne. Ta svoj namen je razodel vsem misijonarjem vshodne °kolice, in vsi smo to z velikim veseljem sprejeli ter naznanili Vernim in vsem nam prijaznim mandarinom in krajevnim per-'akom. Mnogi so bili tega naznanila prav veseli; berž so za-e‘* ugibati, kake darove bi pripravili p. Kasijanu za ta slo-VeSni dan. On pa ni pozabil, da je treba zlasti duhovne pri-Prave ter je zato opravljal skozi tri dni duhovne vaje. Mej tem sem tudi jaz prišel na njegovo postajo, da bi Dekoliko pomagal pri pripravah za slavnostni dan. Zelo smo Vs' želeli, da bi bila cerkev do tedaj dodelana; ali radi po-V°dnji to ni bilo mogoče. Zato smo pa napravili aljtar v do-^anem ženskem katehumenatu sredi mej dvema prostornima ba*Ua, ki smo jih olepotičili z raznobarvanim platnom in s P°dobami; najbolj pa je bil okrašen seveda aljtar. Pa tudi na pojedino je bilo treba misliti, za kar smo lepo j*Pravili obednico v domu sester kasijanek. Tudi vhod v to ls° so kristijani olepotičili se zelenjem, zastavami in pisanimi preprogami. Pred misijonskim domom so na visokih drevesih plapo-. e štiri verste zastave : papeževa, kitajska, francoska in nem-^a- Pod njimi je bil mej okrasjem priterjen kitajski napis: °u*nien-ta-čin, kar bi pomenilo po naše: Petindvajsetletnice veliko slavje. Ta napis je bil sestavljen iz cipresnih vejic. Zunaj ozidja ob robu pota je bila postavljena dolga versta borovcev, mej seboj zvezanih z vervijo, na ketero so bili pi'iter" jeni pisani lampijončki. Že dan pred slovesnostjo so kristijani in tudi drugi, k' s0 bili povabljeni, prinašali p. Kasijanu najrazličniše darove: Mi misijonarji s kristijani vred smo mu poklonili lepo veliko mašno knjigo, krasen bel mašni plašč, srebsrne verčke z* vino in vodo, kanonske tabe, Noldinovo moralo, pripravno P'” sarniško omaro in pa veliko fotografijo njegovega častitljive#3 obličja s pol sivo brado. Preč. p. Jordan Kazagrande mu je iz luskin borovih storžev umetno in lepo sestavil križ s podobo Jezusovo in okvir za omenjeno fotografijo. Častite sestre kanosijanke so mu p°* slale dva para velikih, umetno izdelanih šopov za aljtar. Mandarini in drugi odlični povabljeni pagani so mu p°* darili dragoceno aljtarno preprogo, dva štiribesedna slavilo* napisa, tri voščilne napise na dragoceno erdeče platno s K*taJ‘ cem priljubljeno veliko všito čerko, ki se izgovarja „šou“ *fl pomeni: na mnogo let! Razen tega še umetne šope cvetlic, ve' like in debele erdeče kitajske sveče in mnogo drugih reči, kU' ker jedi, pijače, razne listke iz papirja in svile z raznimi napis1, Donašanje vseh teh darov se je veršilo kaj slovesno, ka' ker je tukaj navada: darovavci so prihajali v posameznih skupinah z godbo in mej bombardiranjem. K slavnosti sami so prišli štirje višji mandarini iz P0*1 tičnih okrajev Ta-je-šien, U-čan-šien, Huan-cou-fu in iz ter#a Či-švei-šien, dalje dva višja vojaška generala iz Šia-pa-ho *n Tien-čia-cen z bojnimi čolni in vojaki in mnogimi na čoln**1 razobešinimi zastavami. Pri prihodu in odhodu pa so cel° kanoni streljali. Drugih manjših mandarinov in pervakoV Je prišlo do trideset. Nas misijonarjev je bilo deset, kristija*10 in katehumenov pa ni bilo mogoče sešteti. Okoli 400 tistih, so za slavnost kaj prispevali, je bilo povabljenih na pojedin0. Na večer pred slavnostnim dnem je bila razsvitljava, z* žiganjfe bengaljskega ognja in boljša večerja skupno s povablje nimi mandarini. Naslednjega dne, to je 9. novembra, še predno se je zdanilo, so se začeli verni zbirati v prostorih, pripravljenih z* slovesnost. Ob 8. uri je naznanilo streljanje in bombardiranje, da je Prec- p. jubilant pristopil k aljtarju, kjer je opravil slovesno Sv' mašo z azistenco. P. Tomaž Sen je povišal slovesnost z 'f>ranjem na harmonij, s keterim je spremljal petje obrednih Molitev; slavnostni govor pa je imel p. Andrej Su. Po sv. maši smo preč. jubilantu najpervo čestitali mi mi-s'jonarji. Potem pa so se mu prišli poklonit v dolgi procesiji Kristijani in katehumeni. Lepo je bilo tudi videti, ko so mu na Sv°j način čestitali lhandarini in drugi odlični povabljeni pagani: Poklonili so se mu po kitajski šegi in vojaški trobentarji iz Sia-pa-ho so mu zatrobili svojo koračnico, zunaj pa mu je Unta slovesno oboroženih vojakov zažgala dobro posrečen strel. Nato je sledila slavnostna pojedina, ki so jo povzdigovale 0ln°ge živahne in vesele napitnice v čast in pozdrav našemu 'erleniu sreberno-mašniku. Po obedu smo se vsi skupaj z man-^rini vred dali fotografirati, ali na škodo se fotografija ni poučila. Na večer smo se kratkočasili s petjem in zaupnimi P°govori. Tako so bili vsi, ki so se slovesnosti vdeležili, prav za-^Voljni, posebno oveseljen pa je bil preč. p. jubilant in mi Prisijonarji v veselem upanju, da bo ta slovesnost mnogo pripomogla k veči slogi mej oblastnimi mandarini in nami misi-!°Qarji in tako tudi mej kristijani in pagani sploh, kar za mi-%nsko delovanje ne more biti brez dobrih nasledkov. Bog da to naše upanje ne bi bilo prazno! Naj omenim na tem mestu še to, da je p. Kasijan Bogu ] zahvalo, ker mu je dal včakati sreberno mašo, v tergu U-etl'keou, 60 li od Huan-se-kan oddaljenem, sezidal misijonsko P°stajo z malo lično cerkvico v gotovs kem slogu. Pred svojim Prihodom v moj delokrog so jo milostivi gospod škof blago-sl°viii. _ Iz lanskega dopisa je znano čislanim bravcem, da moj Pasijonski delokrog ne zavzema samo enega, ampak cele tri °^raje, namreč Či-švei, Kuan-či in Lo-tien. O okraju Lo-tien sem že parkrat poročal, kako je njegovo Prebivalstvo našim misijonom sovražno in da je torej kaj težko Ppjri pristop na njih tla. V tem dopisu pa Vam, hvala Bogu, P'°rein naznaniti veselo novico, da je jelo iti na boljše. S po- pomočjo mojih vernih čišvejčanov sem namreč pridobil ondi učenega in priljudnega moža, Si-ce-šieh po imenu, doma iz ok°' lice terga Ja ce-fan. Ta mož je prišel konec meseca avgusta v Či-švei v k#' tehumenat ter se takoj s čudovito slastjo poprijel učenja na°' kov naše sv. vere. Jaz sem mu izročil neko knjigo, ki pobij2 neumnost kitajskega malikovavstva in dokazuje resničnost nau kov naše sv. vere. Kar je bral v tej knjigi, mu je šlo tako k sercu in je tako prepričalo njegov razum, da je bil v nekaj dneh popolnoma naš. Zato se je z veliko vnemo učil tudi ka' tekizma in zgodeb sv. pisma. Izpraševanje je pokazalo, da se je učil z resno voljo in s pravo razumnostjo. Komaj je p°te kel en mesec, in že je poželel in prosil sv. kerst, čemer se01 se pa jaz še nekoliko ustavljal. Ali ni se dal pomiriti, Pr°s'| je le še silneje ter tudi druge kristijane pridobil, da so za°j prosili, tako da sem se slednjič le udal in mu konec oktobra podelil sv. kerst. Zbral si je ime Jakob. Ta naš Jakob je kerstni pervenec iz one divjaške ok°l*ce' Ali glej ! kmalu po njegovem kerstu je prav iz njegovega do mačega kraja prišel glas, da ga mislijo vreči v vodo, kaker hitro se poverne domov. To je bilo seveda resno govorjen0’ ker so blizu tam pred nekaj leti tako storili z nekim kateho menom kaker sem Vam ob svojem času poročil. Jakob se je zato obotavljal in se še le zadnje dni decembra vernil dom0' oserčen po mojih vspodbudljivih besedah. Seboj sem mu dal več dobrih knjig, da bi jih razdelil meJ svoje znance ter sem ga prosil, naj se na vso moč potrudi, 0 pridobi v svojem kraju kar se da veliko dobrih katehumen°v' Prosim pa tudi Vas, molite k Bogu, da bi se kaj skoro vSIfll lil vbogih Lotienčanov! (Konec prih ) Na Kitajsko. p- H. B. Ko je naš vneti kitajski misijonar p. Baptist, terkal 1,3 dobra serca, in prosil pomoči, ni zastonj povdarjal, da ne P0^ trebuje samo gmotne podpore,, ampak tudi duhovne. Veliko {i Udarnih rok se je že odperlo na njegove prošnje, kaker je razvidno iz objavljenja v „Cvetju“. Koliko molitve je nevidno hitelo pred prestol božji in prosilo blagoslov na težavno misi-j°nsko delo, za to ve pa le knjiga življenja. Vender se njeni sadovi tu in tam tudi očitno kažejo. Enega vam hočem s tem na znanje dati. Gospod žetve je uslišal prošnje vbogih, pa kljub temu go-rtcih podpornikov misijonov. Zopet si je izbral iz naše srede mladeniča po letih, moža po duhu, ki se je radostno odzval "jegovemu klicu — v Kitajski misijon. Ta je naš mladi P. Engelhard Avbelj, rojen ljubljančan. Skrito je rastla ta cvetlica na našem serafinskem vertu, *e malo jih je vedelo, da bo cvela in duhtela kedaj na kitaj-tleh. Res, nihče ni mislil, komer se ni sam zaupal, dokler n' Prišel iz Rima klic, seveda na lastno prošnjo. Po človeško ^'šljeno, kaj tacega tudi ni bilo pričakovati od njega. Mlade-n'č, ki je v preteklem adventu komaj dosegel zadostno starost, *|a je mogel zapeti novo sv. mašo; ki ima doma dobre stariše, ljubeči sestri in brata, s keterimi ga je vezala tesna vez hva-'ežno udane ljubezni; on hoče na Kitajsko — in bo šel! Res močna je bila ta vez ljubezni, toda ljubezen do ne-Unaerjočih v temo paganstva zagernjenih duš, jo je raztergala, na zunaj. Saj kogar Bog kliče, mu da tudi milost, da premaga 'Se zapreke. Če pravim zapreke, ne mislim reči, da so mu do-®aci branili. Nikaker! Solze so jim zablestele v očeh, ko jim ie razodel svojo namero; toda volja Najvišjega, ki jim je bila 'edno sveta, je vsem izsilila udani: Pojdi, če te Bog kliče! Da ga kliče, ne dvoji nihče nas, ki smo ga bliže poznali. e hi se bil ta vzvišeni sklep v njegovi mladostni domišljiji **'Pno rodil in dozorel, bi se opravičeno bali. S takim poklicem Se mnogokrat stari prehitro vračajo iz misijonov. Glede njega, ^as* je mlad, nimamo vzroka dvojiti. Konec 1. 1901 se je v Ljubljani poslavljal od svojih so-J^mtov p. Baptist. P. Engelhard je bil takrat še ministrant tam. ' a zakristijskih stopnjicah, pravi sam, sva se zadnjič videla, nePosredno pred odhodom. Že takrat bi bil šel rad z njim. To ^Penenje ga ni več zapustilo. Še povečalo se je, ko je na-s*ednje leto vstopil v samostan. Ni mu popolnoma zaupal, pa preziral ga ni. Prosil je Boga, če je od njega, naj je ohrani in pomnoži, drugače pa za vselej zamori. Rastlo je in se raz* žarjalo vedno bolj, zalivano z molitvijo blagih duhovnih pod' pomikov misijonov. Ko sem začel v triindvajsetem tečaju „Cvetja“ objavljat' misijonska sporočila P. Baptista, ni mogel čakati, da bi tiskan* bral, v rokopisu sem mu jih moral dajati. Od takrat sva ve°' krat prišla na to. Zopet in zopet mi je rekel, da ima samo še dve želji: Z novo sv. mašo domačim narediti veselje, pote111 pa za p. Baptistom v kitajski misijon. Perva, kaker rečeno, mu je spolnila v preteklem adventu, zdaj pa druga. Ravno i"eJ zadnjimi bogoslovnimi skušnjami je došel od generaljnega n*1' nistra željno pričakovani poziv, da naj bo 17. velikega šerpa"* tega leta v Rimu, odkoder bo šel, morda še s keterim drugi"1 v Vshodni Hupe, kjer deluje p. Baptist. Imamo torej novega kitajskega misijonarja naše kervi- I" kaj zdaj ? Jaz mislim, ako se tako povdarja: Svoji k svojim, v "*' rodnem oziru, se mora to v podvojeni meri, ko gre za "e' umerjoče duše. Naj bo slovenska ali kitajska, vsaka je o£*' kupljena z isto dragoceno Kervjo Zveličarjevo. Svoji za svoje! Slovenci podpirajmo pred vsem svoje n"' sijonarje. Malo jih imamo, premalo, pa ti nam delajo čast, d* so vredni podpore. Prevzvišeni gospod misijonski škof, Gracija" Dženaro, je z veseljem sprejel p. Baptistovo naznanilo, da sli še eden njegovih priti za njim. Takoj se je obernil na Pf*' stojno mesto, da ga on dobi. Že lani vmerli njegov prednik j® p. Baptista večkrat vprašal, če je še keteri v naši okraji"*’ ki bi imel veselje za misijone. Upajmo, da bo enaka gorečnost rodila enake sadove. Kajpada brez sredstev ne! Če teh ni, j® ves ogenj zastonj, prekrižani najplemenitejši načerti! Zato pr*' poročamo tudi tega misijonarja dobrim sercem našega verneg* ljudstva. Naj bodo velikodušni darovavci prepričani, da bo vsak vinar, ki ga bodo darovali „za slovenske misijonarje na KitaJ' skem“, dobro obernjen, bogato naložen. Tega, ki nas bo zdaj zapustil, priporočamo še posebej1 Sam, za se pravzaprav ničesar ne potrebuje, mariskaj pa za tiste, h keterim gre. Imeti mora potrebne knjige, mašno oblek0’ rožne vence in podobno drobnarijo, s ketero si pri nas kat® het pridobiva otroke in mehča njih glave za kerščanski na"k> seveda še bolj. Vsak najmanjši dar, bodisi v denarju, bo-^s‘ v mašni opravi, bo misijonarju dobro došel. Kar ne bo ®°gel nesti se seboj, bomo poslali za njim. Kedor tega ne more, naj še nadalje pridno moli za naše ^sijonarje in njih delo, da bo blagoslovljeno. Prosi naj tudi, bi ljubi Kog poslal naši redovni okrajini še več dobrih mladičev. Saj ona rada pozabi na trud in stroške, če vidi take sadove. Tebi dragi sobrat pa: Srečno pot do vzvišenega cilja! Ko °® Prišel mej svoje ovčice, povej jim, da živi tam daleč maj-**en> pa veren narod, ki te je poslal, ki je pripravljen od sadov Sv°jih kervavih žuljev vse žertvovati, da tudi drugim zasije dgodejna luč sv. evangelija. Povej jim, da bi njega že zdav-naj ne bilo, ke ne bi bil veren, da tvoji kitajci ne bodo mi-s katoliško vero mora pasti naš narodni značaj! Kratko letno poročilo „serafske mašne družbe", ustanovljene leta 1899, v podporo kapucinskih misijonov. (Konec). Radi bi podali na tem mestu obširen in natančen popis P'°donosne delavnosti kapucinskih misijonarjev v vsakem poteznem okrožju, a ker nam to radi pomanjkanja prostora n' mogoče, upamo vstreči prijaznemu bravcu vsaj z neketerimi domnimi poročili: V Aziji oskerbuje kapucinski red sedaj 123 misijonskih j>0s^aj s 163 cerkvami; v njih je poleg drugih delalo lansko 0 226 'kapucinov-misijonarjev. Število katolikov po teh mi-sii°nskih postajah je leta 1909 znašalo 378.643 duš; tedaj pride tprečno na vsakega misijonarja pastirstvo več ko 1500 duš Vi v krajih, ki so oddaljeni nekod po deset in več ur hoda. n d i j i je kapucinskemu redu v oskerb poverjena nadšjto- JaAgra z 11.365 katoliki, dve škofiji: Allahabad z 10.000 in Lahore z 6500, in dve apostolski prefekturi Bet' tijah in Rajpootama (izgovori Radžputama) z okroglo 8000 katoliki. Koliko morajo v teh krajih kapucinski misijo' narji preterpeti, priča nam pismo škofa Allahabadskega z dne 6. jan. 1909, kjer mej drugim to-le sporoča: „Naš misijon je bil preteklo leto pravo središče dolgotrajne hude lakote. An' gleška vlada je nekaj malega storila za ondotne pogane, na* katolikom je pa na vse mile prošnje odrekla vsako tudi naj' manjšo podporo. Da, celo ovirala nas je pri kerščevanju uffli' rajočih zapuščenih otrok. Vkljub temu se je našim misijonar* jem posrečilo na skrivnem 996 otrokom podeliti zakrament sv-kersta. Da smo pa mogli vbozim lačnim ljudem pomagati, zašli smo celo v dolgove; v serce nas je bolelo, ko zaradi pomanj' kanja podpore toliko vbozim pri najboljši volji nismo mogl' pomagati". Škof svoje poročilo zveršujejo s ponižno prošnj0 po izdatni podpori. Naj bi našla odmev tudi v usmiljenih set' cih slovenskega ljudstva ! Kapucinskim misijonom v Aziji nadalje pripada še ap°' stoljski vikarijat v Ar a b i j i S o mali, in štiri misijonske pre' fekture namreč: Smirna, Trapezunt, Sirija in Mezop0' t a m i j a z okroglo 359.090 katoliki. Kakšne grozne dneve so ro°' rali zlasti v sirskih misijonskih naselbinah kapucinski misij0' narji preteklo leto za časa armenskega klanja prestati* vidimo iz poročila o. superijorja ondotnih misijonov, kjer drugim to-le piše : »Mej tem ko so se nepopisne grozovitosti godile z Armenci v Adani, so se po vsej pravici groze strahu tresli tudi prebivavci rojstnega mesta sv. Pavla, T a r z a* ki je od Adane le 30 kilometrov. Njih strah ni bil neopravice* zakaj 15. aprila 1. 1909 je zadela tudi nje ista grozna usod* Razdivjane tolpe turških felahov in tavriških Kurdov so vs® pred seboj pokončujoč priderle v mesto. Ubogi Armenci so s® vsi obupani trumoma raztekli v našo misijonsko postajo, a'* nič manj kot 700 oseb je bilo na begu vjetih in neusmilj°°0 poklanih. Vse hiše Armencev je razdivjana druhal razdejal3' nato s petrolejem polila in zažgala, tudi ondotni cerkvi n*s° prizanesli. Grozen je bil pogled na goreče armensko predmestje in poleg tega smo bili tudi mi, dasi pod varstvom tuje deržav®> v vedni nevarnosti. Naša postaja pa je bila jako žalostna v*' deti: vsi hodniki, šolski prostori, da celo naše izpraznjene °e' lice so bile nagnjetene z ranjenci, jokajočimi ženskami in otroci, ^ so prosili kruha in pomoči. Še hujše se je godilo prebivavcem mesta Antijohije, kjer je bilo naenkrat 300 mož in mladeničev grozovito pomorjenih, le 15 jih je ostalo od tega števila nad 13 let starih še *>vih; nad 600 zapuščenih vdov in otrok je pa pribežalo v on-detno našo misijonsko postajo, ki je nekaj mesecev morala s'užiti kot bolnišnica in prenočišče teh sirot, in naši misijonarji s° morali skerbeti, da prežive to množico. Iste krutosti so se godile tudi v Khoderbeku in Mersini. Tisti, ki so rešili svoje ^‘vljenje, zlasti uboge vdove in sirote, so zares v skrajni bedi pomanjkanju. Naši misijonarji so požertvovalno zastavili vse Sv°je moči, da pomagajo v tej bedi kar najbolj morejo, s tem Pa pridobivajo tudi duše mnogih Kristusu. Tako so na primer otvorile sestre po prizadevanju naših misijonarjev v mestu Antiohiji veliko sirotišnico za uboge. V Khoderbeku gospoduje Se sedaj nepopisna beda. Žetve v preteklem letu po teh krajih *Ploh ni bilo nobene, ker ni bilo nikogar, ki bi obdeloval polje. Serce se nam kerči ob pogledu tolike revščine; ljudje so vsi Sestradani, sama kost in koža jih je, živemu človeku že skorej oiso več podobni. Mi jim delimo, kar imamo, žal, da so podere, ki nam dohajajo iz Evrope jako skromne. Naša največa tolažba je v tej bridkosti vsaj ta, da se jih je v tem času ^ogo spreobernilo". — Tudi ta klic po pomoči, naj bi ne bil Uslišan! Nič manj žertev polna je delavnost misijonarjev našega reda p0 drugih delih sveta, zlasti v Ameriki, kjer imajo °skerbovati 13 misijonskih okrožij, in v Afriki, posebno v ^Sesiniji, v apost. vikarijatu Gal la, kjer se je ondotnemu aP°st. vikariju posrečilo preteklo leto ustanoviti novo misij on-5° Postajo v Dirre-Daua, jako naseljenem kraju, ki je za-aasno tudi zadnja postaja francosko-etijopske železnice, ter pojaviti novo katoliško cerkev za ondotne katoličane. Vedno dalje prodira evropska omika in evropski vpliv ter odpira sv. evangeliju nove kraje. Ne smemo pa prezreti pri tem vedno večjih nevarnosti, ki prete katoliškim misijonom. ^rav je rekel na zadnjem nemškem katoliškem shodu v Vrati-slavi (1909) knez A. Lowenstein, ko je zaklical: „Ako naši katoliški misijoni ne dobe v kratkem dovolj po- moči, bo padel velik del Afrike v mohamedanst''' in bo za sv. Cerkev izgubljen". Mohamedanstvo se vedno bolj širi zlasti v Afriki, kjer si osvaja, podpirano celo od evropskih velesil, kar cele dežele in narode. Verhu te»a grozi katoliškim misijonom že druga nič manjša nevarnost namreč od protestantov. Res je, da imajo ti več denarja kot katoličani, pa darujejo za svoje misijone tudi veliko več kot katoličani. Uasi je protestantov le okoli 16G milijonov, darujejo vender vsako leto okoli 80 milijonov kron za svoje misijone' katoličanov je pa nad 264 milijonov na svetu, pa za svoje ',e' liko obsežniše misijone darujejo le okoli 20 milijonov na let0' Nikakor se ne more oporekati, da se ni v zadnjih deset' letjih veliko storilo za katoliške misijone mej pogani, venJer se ne more še reči, da je misijonska misel že dovolj razširjen3’ še vedno je mej ljudstvom, zlasti pa mej izobraženci vse Pre malo vneme za misijone, kaker da bi bilo to nekaka stransk3 reč, ki se z drugimi važnimi nalogami sedanjega časa niti pr* merjati ne sme. Res je, da. imamo v naši domovini veliko vaŽ nih potreb, toda nikar ne mislimo, da je že dovolj, da skef bimo za domačo deželo, za prerojenje svoje domovine; s *elfl bi še ne spolnili svoje dolžnosti, ki jo imamo kot katoličan*’ kot udje Cerkve, ki je namenjena vsemu človeštvu. Sicer je res, da nima vsagdo poklica, da bi šel ko fliisj jonar delat za blager vbozih poganov, pač pa je vsakemu dol* nost z molitvijo in m i 1 o š či n j o podpirati misijonsko dd0. Prav pravijo nepozabni naš Slomšek, da sta „molitev in 'ca\ lošči na najmogočnejši podpornji za razširjanje in vterjevaoje Božjega kraljestva na zemlji. Molitev nevernim in odkrušen*11' v pravo cerkev pot pripravlja, miloščina jim pa popotnico daje’ da lažje in bolj veselo pridejo. Molitev oskerbi dušo, milošc*0* pa telo, ter stori, da bo ves človek osrečen ; oni sta dve ses ’ keteri pomagata oznanovavcem evangelija po vesoljnem sve*J sta dve peruti, po keterih leti evangeljski glas po vsi zenC' in do pokrajin (koncev) zemlje Božjega nauka besede". (Zg0 nja Danica 1. 1857). V ta namen se je ustanovila leta 1899 v mestu Lucef° v Švici posebna družba v podporo najbolj potre nih misijonov in sicer tistih, ki so poverjeni misijonarje*11, kapucinskega reda. Zakaj so ti misijonarji najbolj potre*511 f>motne podpore? Pervič, ker so misijoni, ki so izročeni kapitanskemu redu, najtežavnejši, in drugič, ker ta red po svojih Pravilih nima in ne sme imeti nikakega premoženja in zaradi tega tudi ni v stanu sam vzderževati svojih misijonov. Kapu-c’n-misijonar je tedaj navezan edino le na miloščino vernega 'judstva. Da bi se apostoljsko delo teh misijonarjev podpiralo 'n Pospeševalo, za to je torej ustanovljena družba, ki si je na-^la ime „serafska mašna družba" v podporo kapucinih misijonov med pogani, pod varstvom sv. Fidelja in bi. Aga-tangela in Kasijana, marternikov misijonarjev istega reda. Član te družbe postane lahko vsak vernik, ki v ta namen vsako leto daruje eno krono. Vpisati se sme vsak, tudi otrok, tudi če tega ne ve. Vplača se lahko tudi Za več let naprej, kar se pa potem v vpisni knjigi in sprejem-tteni listu posebej pripomni. Toda ne samo živi, ampak tudi mertvi se lahko sprej-mejo v to mašno družbo; plača se pa za njihov sprejem, bo-^s> za vsako umerlo osebo posebej ali pa za celo pokojno fužino skupaj enkrat za vselej šest kron. Da bi se ta prekoristna družba toliko bolj med verniki razširila, so jo sv. oče Pij X. dne 6. maja 1. 1908 kot zares 8veto delo prav toplo priporočili vsem vernikom ter objed-netn podelili vsem njenim udom svoj apostoljski blago-sl°v in sledeče odpustke: 1. popolni odpustek: a) na praznik razodevenja Go-sPodovega (6. jan.); b) na cvetni petek ali na dan sedem ža-*°sti prebl. Dev. Marije; c) na 24. aprilja, to je na god sv. ^'delja Sigmarinskega, mart. kap. reda in variha te družbe ter ^ °a sopraznik povišanja sv. križa (14. sept.) — in sicer pod navadnimi pogoji, da prejmejo sv. zakramente ter molijo po namenu sv. očeta ; 2. nepopolni odpustek 300 dni vselej, kedarkoli St°re kaj za vzderževanje, pospeševanje in razširjenje te se-rafeke mašne družbe. 3. Poleg tega se bere vsako leto 1500 sv. maš *azive in mertve ude družbe, ki so pa o b j e d n e m ^eležni vseh molitev in drugih dobrih del, oprav-^enih v celem kapucinskem redu in vseh njegovih Onih. 4. Kedor ostane ud te družbe dosmerti, je tudi po smerti deležen vseh svetih tnaš in ostalih duhovnih dobrot; zaradi tega se lahko živi udje vpišejo tudi za več let naprej. Ta serafska mašna družba se je takoj po svoji ustanovitvi jela jako hitro razširjati mej vernim ljudstvom zlasti' Švici, Nemčiji, po Francoskem, v Belgiji itd.; poterdili in topi® priporočili so jo mej drugimi prečast. o. Pacifik iz Sejana, ge' neral kapucinskega reda, vsi švicarski in mnogi dr ugi škofje Meseca junija 1. 1909 se je vpeljala po prizadevanju visoko-častitega o. D o nat a Zupančiča, provincijaia štajersko-ilii"s^e kapucinske pokrajine, tudi po naših slovenskia deželah. G 1 avo° zastopstvo te družbe za te dežele je v kapucinske"1 samostanu v Gorici, poleg tega je za Goriško vsprejem udov v to društvo odločeno tudi poverjeništvo v k®' pucinskem samostanu v Sv. Križu, (p. Sv. Križ - Cesta); 21 Kranjsko sta odločena dva poverjenika in sicer v kapuci11' skem samostanu v Škofji Loki in v K e r š k e m (pošta: Vi' dem-Kerško), za Spodnji Št a j e rje poverjeništvo v kap11' cinskem samostanu v Celju. Kedor tedaj hoče biti sprejet' to društvo, naj se osebno ali pa pismeno oglasi pri povet®' ništvu v dotičnem kapucinskem samostanu, ki mu je najbliže ter naj zajedno odda ali odpošlje po poštni nakaznici svoj0 miloščino, na kar se mu takoj da ali dopošlje sprejemnica. Ak° se vpišejo umerli, vplača se enkret za vselej 6 kron, (po naj se doda še 30 vinarjev za poštnino) in za to se dopošlj6 lepa spominska podoba, ki se lahko dene tudi v okvk-Kedor je pa že vpisan, naj nadalje pošilja miloščino tjakaj’ kjer je bil sprejet. To društvo so dne 28. junija leta 1909 priporočili prevzvišeni gospod dr. F r a n či š ek B or g i a Sedej, knež nadškofgoriški, z jako priserčnimi besedami: „Prav g°r^° priporočam svojim vernikom in duhovnikom t0 a p o s t o 1 j s k o d e lo. ^ Verno slovensko ljudstvo! Kapucinski red se po svoj1 sinovih do tebe obrača s ponižno prošnjo, pomagaj mu s sv° jimi milodari, da bo v stanu v prihodnje s tem večim vsp° hom delati po njemu poverjenih misijonih za blager neun"ef jočih duš; ponuja pa ti v zahvalo za to podporo veliko števil0 duhovnih dobrot, keterih nikar ne zanemari ! Stoteren plačnik ‘n usmiljen sodnik pa bo vsakemu udu serafske mašne družbe V ki je rekel apostolom in njihovim naslednikom: »Pojdite 'n učite vse narode in kerščujtejihvimenuOčeta 'n S in a in sv. D u h a !“ V Gorici, dne 30. maja 1910. P. Oton Kocjan, duhovnik kapucinskega reda in katehet, glavni zastopnik »serafske mašne družbe“-za slovenske dežele. Iz mariborske skupščine III. reda sv. Frančiška. (Konec). Velika nedelja. I. Jakob Menhart, župnik, — II. Franc 'Ješko, kmet in cerkveni ključar v Mihovcih št. 55. — III. Jo-Polak, rnežnar pri Veliki nedelji. — IV. 1. za Veliko nede-j° in Trgovišče: Janez Meško, kmet in župan v Trgovišču h. , 17. — 2. za Sodence in Vičance: Martin Senjor, želar v Vincih h. št. 38. — 3. za Šardinje in Runeč: Matija Kuharič, >niet in cerkveni ključar na Lešnici h. št. 5. — II. Marija Me-°> samska posestnica v Trgovišču h. št. 16. — III, Apolonija aušovec, samska posestnica na Hajdlu št. 20. — IV. 1. za eliko nedeljo: Urša Holc, želarka na Drakšlu št. 10.—2. za So-jkuce: ^na HergUia) kmetiška hči v Sodencih št. 14. — 3. za irdinje in Runeč: Neža Igere, samska želarska hči na Lešnici št. 52,—4. Za Trgovišče: Marija Sova, kmetica v Trgovišču št. ~~ 5. za Vičance: Alojzija Škof, kmetiška hči v Vičancih st. 2. . Sv. Miklavž pri Ormožu. I. Jožef Meško, župnik.— ’ Juri Moherič, kmet v Hermancih št. 14.—III. Vid Habjanič, ®agornjak na Plešivici h. št. 31. — IV. 1. za Brejbrovnik in ,av'lovski vrh: Anton Janežič, kmet v Pavlovskem vrhu h. št. ‘ — 2. za Vinski vrh, Krčovine in ŠalovcA: Matija Ivanuša, nagornjak na Krčovinah h. št. 5. — 3. za Kajžar, Sasavce ifl Vitan: Ivan Mavrič, nagornjak v Sasavcih h. št. 33. — 4. za Sv. Miklavž in Vuzmetince: Matija Tomažič, nagornjak pri S^ Miklavžu h. štev. 16. — 5. za Hermance, Ilovce in Gomil0, Franc Hiinelrajh, viničar v Hermancih h. št. 13. — 6. za J°rU' zalem in Plešivice : Vid Habjanič nagornjak v Plešivici h. št 31. — II. Marija Maherič, kmetica v Ilovcih h. štev. 14. — ^ Julijana Lipovec, šivilja v Kajžaru h. št. 31. — IV. 1. za Hre' brovnik in Pavlovski vrh: Ana Janežič, kmetica v Pavlovske!" vrhu h. št. 56. — 2. za Vinski vrh, Krčovine in Šalovce: D°' roteja Pauša, posestnica na Krčovinah h. št. 14. — 3. za Kaj' žar, Sasovce in Vitan : Alojzija Lah, nagorska hči v Kajžar" h. št. 38.—4. za Sv. Miklavž in Vuzmetince: Katarina Tomaži nagorka pri Sv. Miklavču h. šl. 16, — 5. za Hermanee, Il°vce in Gomilo: Marija Ritonja, viničarska hči v Ilovcih h. št. & — 6. za Jeruzalem in Plešivico: Marija Žnidarič, viničarska hči na Pleševici h. št. 19. 0 Iefošnjem mejnarodnem Marijinskem shodu v Zaljcburgu tudi mi ne smemo popolnoma molčati, dasi nam ni bilo dafl° vdeležiti se ga in nam iz časnikov tudi ne kaže prepisoval' popisov. Povedati moramo vsaj, kako nas je veselilo izvedet" kako veličastno je bil zastopan na tem svetovnem shodu na mali slovenski narod po svojem knezu-nadškofu, dveh svoji*1 knezoškofih in lepem številu drugih gospodov, zlasti pa, ker je bil celo predsednik tega shoda Slovenec — prevzvišeni knez0' škof lavantinski M. Napotnik. Lepo je pela Marija v pre*-0 škem duhu v svoji visoki pesmi: „Glej namreč od zdaj f0_ bodo blagrovali vsi rodovi". Mej temi rodovi smo torej tu mi, in ne zadnji! Keterega vernega Slovenca bi to ne spodt>u dilo^k veči in veči ljubezni do naše nebeške Matere? Ce tu torej nismo bili tam, da bi se bili mogli naravnost navduševali nas mora vender spomin na ta shod vedno vnemati za Maf‘ jino češčenje. Kako ji to češčenje najbolje izkazujemo, pa va"1’ dragi tretjerednikif ni treba še le praviti. Saj ste že toliko kr* slišali, da s tem, da posnemamo njene čednosti in čednosti s*ega, ki je bil tudi njen najvišji zgled, našega Gospoda Jezu-Sa> ki je pisano o njem: „Ne bo se prepiral, ne vpil, in nihče De bo slišal njegovega glasu po ulicah. Natertega tersta ne bo z'°inil in tlečega prediva ne bo vgasnil, dokler ne izpelje pralce do zmage; in v njegovem imenu bodo upali narodi". (Mat. 12> 19-21). Priporočilo v molifev. V pobožno molitev se priporočajo: č. br. Metod Ž i r o v-n‘k, subdijakon 1. reda sv. Frančiška, f v Ljubljani 11. malega Serpana t. 1. v 23. letu svojega življenja; prečastiti gospod du-a°Vni svetnik Janez Ažman, župnik in mnogoletni vodja ^etjeredne podružnice v Gorjah, prav poseben prijatel našega reda in „Cvetja", f po nevarni operaciji v Ljubljani, pokopan v Gorjah; drugi rajni udje III. reda, skupščine gor iške: Marjana (Elizabeta) Jericijo iz Avč, Jožef (Bonaventura) iz Podere; kamniške: Barle Jera, Marija, Remec Marija, Katarina, Gašperlin Marijana, Serafina, Koželj Marija, Katarina (: Ko-^nda), Zobavnik Neža, Elizabeta, Jeran Jožefa, Elizabeta (;Šinarca), Primozar Marija, Katarina, Kimovec Marija, Terezija, (•Crklje), Perne Jožefa, Skolastika (: Stranje),Homar Apolonija *°za (: Kamnik), Iskra Terezija, Ivana (: Mekinje). Dalje se priporočajo v pobožno molitev: neki mladenič, tretjerednik skupščine svetokriške, da bi dobil dobro službo pri krščanskih ljudeh; neka tretjerednica priporoča svojega moža, k bi se spreobernil in bolj ljubil svoje otroke ; I. C., da bi 'k do konca stanovitna, poterpežljiva, ponižna in pobožna; Sporoča tudi svojo družino, da bi se spreobernila in zveličala; Priporoča tudi več drugih oseb v razne namene; neka oseba v Grahovem na Kranjskem se po svojem gospodu župniku pri-P°roča sv. Jožefu in sv. Frančišku Serafinskemu v priprošnjo, Carstvo in pomoč za dušni mir in stanovitnost v dobrem. Zahvalo za vslišano molitev naznanjajo nadalje: M. P. iz Izole za prejeto milost zdravja; ^ar>ja Čeme za večkratno pomoč; M. L. v Kamniku za od-Vernjenje bolezni in več prejetih milosti. Rimsko ■ frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec -avgust ali veliki serpan 1. pondeljek : sv. Peter v 'verigah ; sv. makabejski marterniki. 2. torek: porcijunkula. P. O. -3. sreda: sv. Aljfonz Marija Ligvo- rij, šk. c. u.; najdenje trupla sv. Štefana m. 4. četertek: sv. Dominik, sp. 5. petek: sv. Marija snežnica. 6. sobota : spremenjenje Kristusovo ; sv. Sikst II. p. in drugi m. 7. nedelja, 12. po bink.: osmina posvečenja cerkev 3 redov sv. Frančiška; sv. Kajetan, sp.; sv. Donat šk. m. P. O. 8. pondeljek : sv. Cirijak in drugi m. 9. torek: bi. Janez Aljvernijski, sp. 1. r-; sv. Roman, m. 10. sreda: sv. Lovrenec, m. 11. četerlek: osmina sv. Dominika; sv. Tiburcij in Suzana, m. 12. petek: sv. Klara, d. 2. r. V. O. P O. 13. sobota (post): bi. Peter Moljan-ski, sp. 1. r.; sv. Hipolit in Ka-sijan, m. '14. nedelja, 13. po bink.: bi. Sank- tes, sp. 1. r.; sv. Evzebij, sp. (začetek bnedeljske pobožnosti v čast 5 ran sv. Frančiška s P. O.) 15. pondeljek: vnebovzetje d. Marije, V. O. P. O. 16. torek: sv. Rok, sp. 3. r. P- ‘ 17. sreda: osmina sv. Lovrenca 18. četertek: sv. Helena, cesarica' Agapit, m. fi 19. petek: sv. Ludovik, šk. *• osmina sv. Klare, d. P. 20. sobota: sv. Bernard, op. c- 'J. ------------------------------------- ,oa. 21. nedelja, 14. po bink.: sV' him.; sv. Ivana Frančiška * * * v ’ ,a osmina vnebo^2 ^ v. Timotej in dr' 22. pondeljek: bi. d. M.; sv, 23. torek: sv. Filip Benicij, SP' 24. sreda: sv. Jernej, ap. 25. četertek: sv. Ludovik, kralj, P. « p 26. petek: sv. Hijacint, sp. i sV’ firin, p. m. 27. sobota: sv. Jožef Kalasanc1)' 28. nedelja, 15. po bink.: sedmero veselje; sv. Avf>“ q, šk. c. u.; sv. Hermet, »n P. O. Jy 29. pondeljek : obglavljenje sV' ^ neza Kerstnika; sv. Sabin**) ^ 30. torek: sv. Roza Limanska, Feliks in Adaukt, m. sp. 31. sreda: sv. Rajmund nerojen> ti 1 Ta mesec ima naša kranjska redovna okrajina izredno srečo vl pozdraviti ko vizitatorja samega vesoljnega poglavarja vsega reda manj51 ^ tov. To je zdaj že osmo leto prečastiti P. Dionizij Schuler, bivši P^.^a cijalj okrajine sv. Elizabete v Turingiji na Nemškem. Da se njegova kan° (|. vizitacija zverši Bogu na čast in v obilo korist naše redovne okrajine. se ^ poročamo tudi vam, dragi tretjeredniki in tretjerednice, v posebno poboln0 Jitev skozi ves ta mesec. Pr°siti za to, kar ima biti, ne za to, kar je že; za to bi se bilo treba hvaliti. Bolje je torej: „in zla obvaruje vsakega", dasi bi se na-^stu »obvaruje" prav pisalo »obvaruje". Če se pa hočemo bolj na-,anko deržati izvirnika, poslovenimo poslednja dva verza: „Ko ti nas toko vodil boš — Se vsaki škodi vmikajmo". fr 0. Per te sciamus da Patrem, — noscamus atque Filium, — teque utriusque Spiritum — credamus omni tempore. I. Po tebi da spoznamo, daj, — Očeta in Sina božjega, — Daj v tebe tudi obeh Duha, — Da verujemo vsaki čas. H. (enako). Hi. Po tebi, da spoznamo, daj, — Očeta in Sina Božjega, — in v Tebe tudi obeh Duha, — daj verovati vsaki čas. IV. Po tebi, da spoznamo, daj — Očeta in Sina Božjega, — In v tebe, kateri iz obeh — Izhajaš, verujemo vsak čas. V. Ti uči nas, spoznati prav — Očeta in Sina božjega, — Naj verjemo, da iz obeh - Izhajaš ti, o Sveti Duh. Perva dva verza sta v pervih štirih recenzijah čisto enaka (le ”’n“ je v IV. brez potrebe izpuščen); ker tudi zdaj ni vzroka, da bi Se moralo kaj spremeniti, naj torej ostaneta taka V 4. v. pa ni do-^ro »da verujemo", ker se latinski conjunctivus praesentis po „ut“ "e niore prav sloveniti sč sedanjikom nedoveršnega glagola, temuč le s Phhodnjikom. Boljše je, kaker stoji v III. „daj verovati vsaki čas1*; krav dobro pa tudi to ni, ker je „daj“ z nedoločnikom v naši do-n,ači slovenščini le nekak prijazen velevnik, „daj brati" blizu to, kar »beri“, )Cjaj p0gnati“ to, kar »poženi". Naj bolje bi se torej poslo-v®n'la zadnja dva verza menda: „In v tebe tudi obeh Duha — naj ^rujeino vsaki čas". Zaimke, ki se rabijo o Bogu, pišejo neketeri z ^liko začetnico, gotovo seveda iz hvale vrednega namena; ali v cer-eni latinščini se to ne dela, in torej mislim, da bi bilo prav, da bi Ql Pri nas ne delali tako. Preveč velikih začetnic kazi lepoto tiska ; pač v začetku verzov, kjer bi se bile po pravici ohranile. — Prevodu poslednjih dveh verzov v VI. in V. je komaj treba poviti, da se od izvirnika preveč oddaljuje, in zlasti, da je tudi celo ^Prozaičen. S to kitico je bila pesem pervotno končana; saj imamo že v "i' tako imenovano slavoslovje ali doksologijo, ki je navadni konec Zvenih himnov. Ali ker se ta doksologija, ko prošnja za spozna-1,1 vero v tri božje osebe, razlikuje od navadne, ki jim le čast in v° izrekuje, se mu je pozneje tudi ta dostavila, ki ima pa biti po j^inovejšj določbi vedno tista, ki velja pri drugih himnih take mere 2a velikonočni čas, namreč: ^ 0- Deo Patri sit gloria, — et Filio, qui a mortuis — surrexit, ac Paraclito — in saeculorum saecula. I- Bogu Očetu bodi čast, — In Sinu, ki je od mertvih vstal, — In Duhu tolažitelju — Sedaj in v vekov veke vse. III in IV. (enako). Bogu Očetu bodi čast, — Sinu, ki je od mrtvih vstal, - -In Duhu Tolažitelju — Od vekomaj do vekomaj. n, v. Kaker vidimo, je pervi verz enak v vseli teh prevodih in praV tak je tudi že v tistem, ki stoji v Kosarjevi „Nebeški hrani" I- 1^8-Vgovarjati bi se mu moglo le to, da ima v obeh dipodijah povdarek na poslednjem zlogu in torej ritem različen od ritma ostalih verzov. Popraviti bi se dalo: „Naj čast Bogu Očetu bo" ; hijat mej dolg'111 u in o ne kazi lepoglasja. V 2. v. pa bi bilo „je od“ seveda v enem zlogu brati, ali pa „ki je“ ko „kie“ ali „kje“. Kaker stoji v Neb. hf" „In Sinu, ki od mertvih vstal" po naši slovenščini ni dobro, „je“ se pri nas ne izpušča, kaker v ruščini ali kakem drugem slovenskem je' ziku. Tudi kaker je menda brati v V.: „Sinu, ki je od mertvih vstal ni prav, ker je „sinu" rodivnik; dajavnik more biti le „slnu“, ali pa po starostov. „sinovi“. Na dajavnik .Bogu" in „možu“ se ni smet' sklicavati, ker je v teh primerih rodivnik „Boga , moža". — 3. v-je v vseh navedenih prevodih „In Duhu Tolažitelju ; in če se hočemo deržati izvirnika, skoraj tudi ne more biti drugačen. Poslednji verz-„sedaj in vekov veke vse" bi mogel morda tudi ostati, ako bi sme® zadovoljni biti s povdarkom „vekov“. Ali prav bi bilo menda nam-„vekev veke": „vekov vekove", verz bi bil torej: „sedaj in v vekov vekove vse", in „sedaj in" bi bilo brati v dveh zlogih: „sedain“ a'' „sedajn“. Pa ker v izvirniku ni besede za „sedaj“, bi se moglo ,0 izpustiti, pa namestu ,.vse“ postaviti kaker v pojasnilo : „včkoma“-Cela pesem bi bila torej popravljena taka: 1. O pridi Stvarnik, Sveti Duh, Obišči duše vseh svojih, Napolni z gornjo milostjo, Ki vstvaril si jih, serca nam. 4. Svitld počutkom luč prižgi, Ljubezen vlivaj v serca nam, V telesih kar je kerhkega, S krepkostjo vterdi vstrajavn0’ 2 Ime ki Tolažnik ti je In dar Boga najvišjega, Ljubezen, ogenj, živi vir, Duhovno pomaziljenje; 3. Ki sedem verst dari deliš, Desnice perst Očetove, Očetov ti obljubljenec, Ki gerla obdarjaš z govorom ; 5. Popodi delj sovražnika, Pa mir podari zdajci nam I Ko ti nas tako vodil boš, Se vsaki škodi vmikajmo. 6. Po tebi da spoznamo, daj, Očeta in Sina božjega, In v tebe tudi obeh Duha Naj včrujemo vsaki čas. 7. Naj čast Bogu Očetu bo In Sinu, ki je od mertvih vstal, In Duhu Tolažitelju v V vekov vekove vekoma. Amen. S tem seveda ne namerjam ničeser vpeljavati na svojo rok®’ želim le nekaj pripraviti za čas, ko se postavne oblasti za to od7 * * 10, čijo. V naglici se namreč kaj takega težko zverši, kaker bi bilo tret,a' \ (Konec p«1*-)