MliStra ta oprawilSfuo:
Maribor, Koroška ulice 5.
wSTRAŽA“
(Skaj* r pendei jek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S	«redniitvom se more govoriti vssk dan od U.—12. ure dopold.
Telefon it 113.
Celo leto ...... i2 i
Pol leta........ 6 1
Četrt leta ......	31
Mesečno......... 11
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peOtvrste ; pri večkratnik osna« ailih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 3. januarja 1912.
Letnik IV.
Vabimo Vas,
da stopite v krog naših naročnikov in pomnožite število naših sobojevnikov.
„jStraža“ napreduje! S samozavestjo lahko nar znanj amo, ij'a se nam ni izneveril skoro nobeden nar ročniki, kar pomenja za nas najčastnejše priznanje. Nasprotno. Število naših cenjenih naročnikov sie vsak dan množi, krog naših prijateljev se z vsakim dnem širi. To nas navdaja z radostjo in z veselim npanjem stopamo v novo leto. Težkoče, ki so združene z vsakim listom v njegovih početkih, so za nami. Sedaj stojimo trdno in prvo mesto v naši severnoob-mejni žurnalistiki nam je zasigurano. Našo besedo se vnošteva in prek» nas se ne upa noben nasprotnik več na dnevni red. Je to veliko, kar smo dosegli v teku treh kratkih let, toda doseči moramo še več: „Straža“ mora postajti naše najodličnejše politično glasilo. Vemo:	„Stražo“ sle veliko čita, vsaka
njena številka roma od hiše do hiše in si pridobiva zvestih prijateljev. To» nas seveda zelo veseli in naj ostane v prihodnje tudi. Toda za razvoj in proovit vsakega časopisa je neobJbod.no potrebno, da je število njegovih naročnikov veliko. Cim večja armada naročnikov, tem bolje se upošteva besedo vsajkega li-sita, 'tem večje so možnosti za njegov razvoj in izpopolnitev.
Zato, cenjeni naročniki, pridobite na/m novih naročnikov. Ostali ste nam zvesti, hvala Vam. Ampak dobra stvar zahteva več: širite naš list in pridobite mu novih zvestih prijateljev. Delate s tem tudi za-se, ker bo potem list popolnejši in zanimivejši. In mnogo je še takih, ki bi lahko bili naročeni na „Stražo“, ki jih pogrešamo v našem krogu. Na delo: za novoletno d vrilo—-nove, naročnike!
So enkrat: Vse pošten» misleče Slovence vabimo k narocbi našega lista. Cim večji zbor naših sobojevnikov, tem boljše bomo stražili. „Stiiaža“ mora stražiti, tako je bilo in tako bo!
PODLISTEK.
Poučljiv prepir.
Saljivka. Napisal Al. Leben.
Nek profesor zgodovine je lepšal svoja predavanja z „duhovitimi“ frazami, s katerimi je oh .vsaki priliki udrihal po ubogih ,Ji;arjih“, katere je sovražil iz dna svojega želodca.
„iDuhovniki so vsi za eno gnilo figo; jasno rečeno, za nobeno rabo, ker sovražijo znanost, umetnost in sploh vsak napredek. Le pomislimo na „mračni“ srednji vek, ko so gospodovali duhovniki in pa menihi, .Takrat je bila strašna mizerija.“
Tega profesorja obišče po predavanju nek dijak, izredno nadarjen mladeinič, ki se ni dal kar tako zbegati v svojih idejah.
Nagovori tedaj profesorja z besedami:
„(Gospod profesor ! Bodite talco ljubeznjivi in pomagajte mi odstraniti dvome, ki so se me polastili meq Vašim predavanjem.“
j,'O, zelo rad, ljubi prijatelj! Z velikim veseljem Vam to storim. K,a!kor me pofznate, sem za kaj takega vsikdar na uslugo gospodom dijakom. Kar le vprašajte mirno!“
.„(Govoril bom kolikor mogoče kjratko, gospod profesor! KjiJo nam je neki rešil gitare klasike, da niso bili uničeni za časa barbarov?“
„./Menihi so prepisovali stare klasike v samostanih lin so nam jih na tak način ohranili.“
„(Kaj? Menihi?“
„(Da, da, prav res, menihi — zlasti pa še benediktinci.“
„Torej menihi so prepisovali klasike, ter so jih take »hranili bodočnosti? (To je bilo brezdvomno zelo trudapolno 'delo, kaj ne? Mogoče so mnogi tudi zboleli radi takega, napora?“
Ljudstvo za obstrukcijo.
V	nedeljo dne BI. decembra 1911 je zopet enkrat govorilo ljudstvo. Zbralo se je na številnih shodih in glasno lin odločno povedalo svinje mnenje. Obstrukcija, ni sama sebi mimen, to dobro vedo naši volilci, toda ravno tako dobro vedo, da je opravičena in .umestna, če ohola n e ruško- n ac i o n al n a večina noče ugojditi našim pravičnim zahtevam in če hoče razun 'tega obremeniti davkoplačevalce z novimi neznosnimi bremeni, z 25% zvišanjem doklad na zemljiški, hišni in obrtni davek. Na vseh shodih je ljudstvo energično izreklo poslancem S. K. Z. neoma.jp-no zaupanje tin jih poznalo, naj gredo neustrašeno naprej v boj proti krivici in nasilju. Bilo je zelo razveseljiv» videti, kakp je ljuÖstvo povsod jenih misli in enega duha. Vse zahrbtnosti in podlosti nemškutarjev in liberalcev niso nič iz,dalje. Brez strahu in brez ozira na malenkosti in neprijetnosti, ki so posledica, vsakega boja, gleda ljudstvo; v bodočnost in kakor en glas ori iz, tesnosklenjenih, politično iz Spianili vrst: Posljanci, korajžno naprej, mi smo za Vami! Tako samozavestno, bojazeljno razpoloženje je vladalo na 'vseh shodih. Vsa poročila, ki smo jih dobili, pravijo, da stoji naša stvar dobro, da se nam ni treba bati bodočnosti. Naš boj ni boj kafldh maloštevilnih političnih fantastov, temveč celega slovenskega Ijudstvla.
Evo poročil:
Sv. Tomaž pri 'Ormožu.
V	nedeljo dne 31. decembra 1911 je priredil tukajšnji vili domačin (gospod deželni poslanec Ant. Meško v gostilni Caf volilni shod. Vreme je bilo neugodno, at vendar se je zbralo do 300 mož in mladeničev, ki so z 'vidnim zanimanjem sledili poročilu gospoda poslanca.
Ta je v jedrnatem in poljudnem gpvoru naslikal hudo kriviefe, ki se godijo Slovencem na 'Spodil. Štajerskem od strani ohole n e mšfk o-» ac io n aln e večine. Ves denar se izmeče za Nemce, a. sedaj pa še hoče nemška večina 25% doklad!
Zborovalci so bili po pravici ogorčeni nad takim postopanjem Nemcev ter so enoglasno in z navdušenjem sprejeli to-le resolucijo:
„.Volilci, zbralni na shodu pri IS v, Tomažu, odločno obsojajo postopanje večine nemških poslancev
„Zares, bilo je to v, dobi, ko Še niti kralji in princi niso znali podpisati svojega imena.“
,,'Čudni časi in občudovanja vredni menihi, ki so s tako požrtvovalnostjo prepisovali črko za črko: Livija, Cezarja, Cicerona, Virgilija, Proporcija, Gvida in 'druge. Kako obliko pa so imele dotične knjige?“
„Bile so tato lično pisfane, kakor dat bi bile tiskane, in začetne Črke vsakega poglavja so bile prave umetnije.’“
„Ah, (ah, ti čudni menihi! Povejte mi, gospod profesor, je-li res, da dandanašnji svet ne bi nikdar poznal Kolumba, niti Basko pii Gama,j a,, če ne bi bilo onih duhovnikov? Pripoveduje se, da je neki menili, Maurus po imenu, narisal leta 1450 velezname-niti morje vi C, katerega je Kolumb uporabil.“
„Je res, toda tako karto bi lahko narisal — vsakdor.“
(„Cisto naravno, ali zakaj pa ravno duhovniki pridejo na take reči? Bral Sem tudi, ‘da je neki papež nadomestil nelične, okorne rimske črke s praktičnimi arabskimi črkami. Papež Silvjester II. je bil to.“
„'Vsak drug bi to ravno 'tako dobro naredil.“' „Je-li res? Pravi se, da je ,nek duhovnik tudi izumil teleskop in mikroskop.“
„To je pa gotovo laž! O, li preklicani duhovniki! Vse bi si radi prisvojili!“
„Oprostite, gospod profesor, to je jasna resnica. Frančiškan Rogen Bakon je Iznajditelj omenjenih instrumentov.“
„.Pozabili ste, gospodine 'dijak, da je ta frančiškan živel v moderni dobi, ne pa v (dobi butlnov. — Kdaj je torej živel Vaš Bakon?“
„Umrl je leta 1292. 'Tlako ga lahko prištevamo najprejšnjim modernim, ali ni res? Pred kratkim sem čita] o nekem možu, ki je iznašel teorijo, da se sobice ne premika, pač pa se. zemlja, suče »koli njega. Poznate-li, gospod profesor, tega učenjaka?“
v deželnem zboru v Grade,u napram slovenskemu ljudstvu, odobravajo pa taktiko poslancev Slovenske kmečke zveze v obče, posebej pa ‘še izražajo svojo udanost in zaupajnje svojemu rojaikui gospddu Anto* nu Meško, Odločno zahtevajo, d‘a njih' zastopniki ne odstopijo od svojih opravičenih žalitev in nadaljujejo obštr.ukcijc», dokler se ne da Slovencem, —- kar jim gre.“
Sv. Peter v Savinjski dolini.
Shod S. K. 'Z. v novem Društvenem domu pretečeno nedeljo je krasno vspel.
Častiti gospod župnik dr, Jančič pozdravi' navzoče ter da besedo poslancu gospodu IT/ e r g 1 % v u.
V jedrnatih in poljudnih besedah razloži gosp. poslanec pomen obštrukcije ter dokaže s številkami nezaslišne krivice, ki nam jih zavdaja ohola nemška večina v Gradcu.
Zborovalci, sami zavedni lin razumni možje-vo-lilci, so soglasno pritrjevali izdajanjem gospoda govornika. Soglasno so odobravali možat in odločen nastop naših' poslancev v Gradcu.
Vsi govorniki, odlični (možje posestniki, kakor: Martin Divjak, fiašpar Košak, Frake Šetinai itd. r~ posebno nagfešali in povdarjali, da naj naši posla, ci vstrajajo tako dolgo v obstrukciji, dokler oho nemško-nacion aln a večina ne prizna nam Slovence naše pravične zahteve.
Buče.
Nfe Silvestrovo popoldain je imel pri 11 a° slavni in deželni poslanec dr. Jankovič obiskan shod. V poljudni besedi nam je 1 sodo našega deželnega zbora, ki že oc? di 1910 sem več ne deluje, ker so morali po venske kmečke zveze pričeti z obstrukcijo preprečijo krivične nakane naše ohole nemške veči ne v dež. zboru.
Nad vse ogorčeni so bili zborovalci nad dejstvom, da je nestrpna nemška večina odklonila kar 2 predloga naših poslancev, ki sta se tikala olajšanja bede za slovenski Stajer ter nadalje tudi črtala. 100 tisoč kron podpore, Id bi imela, priti v korist našim vinogradnikom.
Vse tozadevne, od vrlih kmetov stavljene resolucije so bile ob velikanskem navdušenju sprejete.
Zborovalci so se svojemu zastopniku in njegovim tovarišem, ki odločno branijo pravice našega
„■Seveda! Kopernik.“
„Ne, temu duhovniku n» gre ta (čast. Skoro st« let pred Kopernikom je to učil regensburški škof, Regiomontanus imenovan, leta 1476.“ ’
„Ah jo (mogoče? Vi, prijatelj, bi radi vedeli že več, kakor jaz.“
)„)Dolvolite, učeni gospod profesor, zakaj se pa imenuje doba, v kateri je cvetela učenost, umetnost in kultura, zlata, Roba Leona X.?“
„No, zakaj? — Sedaj boste zopet eno bleknili.“ „iZiato, ker je bil Leon X. neutrudljiv; zagovornik 'učenj,akofv, podpornik umetnikov in pi satelje v ! “ »Laž ! Kaj ? Leon, papež, naj bi bil ob enem paspošitelj iznajdb in civilizacije? Mlaidbnič, zdi se mi, da me hočeš voditi za nos! Si' še premlad.“
„Nikakor ne, gospod profesor, to so le dvomi, mučni dvomi. Kako srčno prijetno bi mi bilo, (da bi šel k duhovnikom ter jim anogel dokazati, da so nasprotniki vede in napredka. Ti dvomi me (mučijo brez prestanka. Je-li res, da je de la Salle otvorit prvo jajvno šolo?“
„Res, bil 'je to Francoz de la Salle.“
„Reči morate, duhovnik; de la Salle, uiašnik. Veste tudi, da sta bila Pedro de Ponse in potem de TEppee prvi, ki sta se pečala' z gluhonemi?“
„Da! Spanca de Ponse in l’Epee.“
„O, gospod profesor, zakaj ne rečete duhovnika de Ponse in 1'Epee? Oprostite, saj ni moja krivda, 'da nas duhovniki vznemirjajo v zgodovini. Citai sem dalje, da je menih Berthold Hchwiarz izumil smodnik; menih '.Quid» d’Arezzo 'temeljna, pravila za harmonijo; nek menih pri Tegernseeju na Bavarskem leta 1000 slikarstvo na Šipe; jezuit Cavalieri po-lihromijo in jezuit Secchi spektralno analizo.“
„Nehajte! iNekajte! Ha;, razumem! Hočete norce briti z menoj . . .“
„;0, skoro bi pozabil, da ni Franklin iznašel strelovoda, temveč duhovnik Pr okopi j Diviš 1. 1759. To dokazuje Kürschner v svojem leksiku.“
teptanega slovenakfega kmečkega Ijudstvja, ' iskrene zahvalili, jim izrek1« popolno zaupanje in jih pozivali, tifa vstrajajo v zapričetem boju za naše upravičene zahteve.
Sv. Jurij v Slov. gor,
Ako ravjno slabo vreme, in je bil shol za nedeljo dne 31, decembra l&ll razglašen Še-le v naj-aadnjem času, je bila vendar udeležba velika. Predsedoval je načelnik okrajnega odbora gospod Wella.
Naš priljubljeni domačin gospod državni in deželni poslanec Roškar nam je v ppldmgournem govoru razjasnil delovanje naših' poslancev v državnem in deželnem zboru in naložil nakano glede zvišanja deželnih doklad za 25%, kar bi pomenjalo novo, neznosno breme naj ramena davkoplačevalcev, s čimur bi pa bile prizadete tudi nove krivice slovenskemu ljudstvu.
Ljudstvo je z zanimanjem in mirno sledilo krasnemu in jasnemu poročilu gospoda poslanca in za' tem z ogorčenim navdušenjem sklenilo soglasno sledeče resolucije:
1.	Zborovalci izrekajo poslancem S. K. Z." popolno zaupanje ter jih pozivajo, da vztrajajo v obstrukciji, dokler nemška večina v deželnem zboru ne ugodi vsaj najvažnejšim gospodarskim in kulturel-nim zahtevam slivenskega, ljudstva!
2.	Zborovalci zahtevajo, da ,e. kr. kmetijska družba državnozborski fond z dne 30. decembra 1. 1909, določen z:a pojVzdigo živinoreje na Štajerskem, v znesku 377.893 K, pravično razdeli, kakor za ^Zg. in Srednji, tako tudi za Spodnji IŠtajer, Na Spodnji Štajer pripadla 80.588 K, na naš okraj 6—70t00 K.
3.	Shod zahteva, da se v smislu deželnozbor-skega sklepa z dne 9. novembra 1908 da raznim rokodelcem na deželi, kakov zidarjem, tesarjem itd., pravica, da smejo prosto in nemoteno izvrševati svojo obrt.
4.	Zborovalci protestirajo 'najodločneje, da c. kr. kmetijska, ’družba, kftiere predsednik je deželni glavar, jtajni svetnik grof Attems, prezira v svojem uradnem koledarju 1912 naše narodne barve, da zastopa Vseneniško misel, da zasmehuje avstrijsko državno idejo. Zborovalci sploh odločno obsojajo postopanje deželnega glavarja, grof,:! Attemsa napram Slovencem: izdbeša na deželni hiši vsenemške trobojnico in sploh izzivalno postopa proti (Slovencem pri raznih občinskih volitvah, kakor v celjski okolici, s pooblastili v prilog nemški strajnki.
Poljčane.
Vkljub slabemu vremenu je bil shod dne 31. decembra 1911 dobro obiskan.
Predsednikom je bil izvoljen gospod 'J. Hauptman, fci je s pozdravom na navzoče otvoril shod in podal bes do poslancu gospodu Novaku.
Deželni poslanec N o v a k poroča o položaju v deželnem zboru in razloži vzroke obstrukcije. Nadalje poroča o nameravanem 'deželnem proračunu za leto 1912, ki vsebuje zopet vse polno krivic, in govo-’ rj o nezaslišanem zvišanju deželnih doklad za čelih 25%.
Navzoči so z zanimanjem sledili poslančevemu govoru in odobravali nastop poslancev v dež. zboru.
Konečno je stavni gospod dan e z Hauptman sledeči resoluciji, ki ste bili enoglasno sprejeti:
„Dovolj! Držite jezik za zobmi! Vi širokoust-neš“, je vskipel profesor.
„jO, naj večji jezikoslovec našega stoletja je bil kardinal Mezzofanti ! “
„{Sedaj id imam dovolj vašega blodnega blebetanja. Odstranite se!“ .
„{Kam? Duhovnik Giirra toii je tu lahko v pomoč, kajti on je izumil kompas leta 1300.®
„Vi, signore, Vaši možgani se smodijo.“
„Haj, ako gorim, moram takoj imeti gasilni stroj, da me ne bo konec. Nek cistercijanec je prvi rabil gasilnico in pariški kapucini’ so opravljali posel ognjegascev do začetka 1.7, stoletja.“
„lAko precej ne utinnete, Vas postavim vun na zrak ! “
„Na zrak? Prekrasno! Prvi zrakoplovi je iznašel, 60- let pred Montgolfijerom, menih Berth. Gus-mas, ki se je v navzočnosti potugalskega kraljevega dvora dvignil v zrak leta 1720. — Kako? Snažite si svoja očala, gospod profesor? Hudi očala je iznašel neki’ „far“, dominikanec Aleksander Spina v 13. stoletju. — A tako, nimate časa, gledate na uro? Tudi ura je iznajdba nekega duhovnika. Za to iznajdbo moriamo Riti hvaležni cerkvenemu učeniku Kassiodo-ru (leta 505) in papežu Silvestru II. Prvo astrologhino uro je konstruiral opat (Rihard Vallingsord leta 1316.“
„Pojdite se solit! Jaz {grem, prižigajo že plinove svetilke.“
„Prosim, Še en trenutek, gospod profesor! Ali Vam je mogoče znano, da so jezuitje — ki se boje luči “ plin iznašli? Jezuitje is» rabili plin že 1. 1792 v Stonyhorstu, in jezuit Dunn je ustanovil leta 1815 v Prestonu prvo plinarno. — Naj se Vam vedno dobro godi, gospod profesor! Prosim, (oprostite mi, da sem Vas nadlegoval! Kaj? Vi imate tuliti kolo? To je izumil duhovnik Painton, là gal je rabil že leta 1845. — Lahko noč, gospod profesor ! Se enkrat prosim za odpuščanje! “ Toda kar je res, pa je res! Zgodovinarji pa se naj trudijo vedno iskati resnico.“
In dijak reče še enkrat:
„Lahko noč, gospod profesor!“
A' profesor molči . . .
1.	Zbrani voltici soglasno odobravajo dosedanjo taktiko Slovenskega, kluba deželnih poslancev ter zahtevajo, da še vnaprej vstraja na potu obstrukcije, dokler nemšfco-nacionaina večina deželnega zbora ne priöe do prepričanja, da štajerski Slovenci niso sama za plačevanje, ampak 'da imajo v gospodarskem in političnem oziru tudi pravice, katere je treba pa vencčar-le enkrat upoštevati.
2.	Glede okrajnega zastopa, slovenjebistriškega naj zastsjvijo slovenski poslanci vse moči, da se napravi konec dosedanjemu brezpravnemu stanju ,v Ie-tem važnem zastopu.
Jarenina.
Tudi Jarenina te govorila zadnjo nedeljo. Po rani sv. maši se. je zbralo, lepo Število mož v poso-jilničnih prostorih.
Govoril je mariborski odvetnik dr. Leskovar. .V 'jasnih besedah je raztolmačil krivično gospodarstvo nemške večine v 'deželi, naslikat odločen boj naših poslancev in označil tudi nezaslišne nakane nemško-nacionalne večine za bodočnost.
Gospod govornik, je žel 'za is^oja izborna izvajanja živahno pohvalo. Z navdušenjem so zborovalci naročili gospodu doktorju, naj pove gospodom poslancem, da odobrujejo njihovo politiko in jih poživ-ljejo, naj vstrajajo y boju proti nasilju in krivici.
Gotovo je: Jarenina stoji kot en mož za našimi poslanci.
Sv. Lovrenc na Brav, polju.
Cast zavednosti šemtlovrenšjkih mož, ki jo tolikokrat pokažejo ob raznih političnih in gospodarskih shodih! Tiudi v nedeljo dne 31. grudna 1911 so po rani božji službi napolnili domačo, precej obširno čitalniško sobo.
Poslanec Ozmec je v jasnih besedah razlagal volilcem bližnji povod, kakor tudi daljše 'vzroke slovenske obstrukcije v dež. zboru. Razjasnil jim je dosedanjo gospodarstvo nemškonacionajne večine v štajerski deželni upravi, Šolstvu, v deželni kulturi, po dobrodelnih zavodih ter kazal na oČividno krivico, ki se goiti 'dobri tretjini deželnega, to je slovenskega prebivalstva in tudi povedal pogoje, s katerimi se sedaj vabi slovensko delegacijo v deželni zbor.
Večkratni medklici in prekinjanja govornika od strani volileev so jasno pričala, kako živo čuti slovansko kmečko ljudstvo to zapostavljanje svojih pravic in zahtev.
Soglasno in z velikim odobravanjem so bile vs-prejete sledeče resolucije:
1.	Zbrani voltici izrekamo popolno zaupanje poslancem Slovenske kmečke zveze ter jih pozivamo, naj v Boju za practice spodnještajerskega kmečkega ljudstva vstrajajo, dokler se v deželnem zboru ne vstvari podlaga za nemoten razvoj Spodnjega Sia-jerja.
2.	Zborovalci izražajo svoje ogorčenje nad kri-vičnostje deželge uprave, ki Sp od n j e-S tti.j e rsko popolnoma zanemarja. Dokler se pri vporabi dež. sredstev postopa tako pristransko, da a(a naš del dežele niti ena dvajsetinka ne pride, naj qdtanejo poslanci v neizprosnem boju zoper večino. 'Zahtevamo, da se deželni izdatki raJzdelijo pravično v razmerju števila prebivalcev ali davčne moči Spodnje-Štejerske.
3.	Voltici se zato pridružijo sklepu svojih poslancev a dne 27. t. m., 'da mora večina zajamčiti, da bo izpolnila opravičene zahteve slovenskega prebivalstvi in da ostane od teh novih doklad nedotaknjen zemljiški ter hišni davek in nainižje stopinje pridobmnskega davka.
4.	Posebej še protestiramo, 'da se v proračun
za leto 1912 ni postavil noben znesek za regulacijo spodnještajerskih vod:	Drave, DraVfnje, Pesnice,
Sotle itd., in za napravo cest na Spodnjem Štajerskem, pač pa nad 6,000.000 K za potoke na Zgornjem in Srednjem Štajerskem..
5.	Zborovalci obsojajo zahrbtno, izdajalsko obnašanje slovenskih liberalcev v teh za obstoj in za blagor slovenskega ljudstva n,ai Štajerskem odločilnih bojih. S tem ne koristijo ne sebi ne učiteljem in ne slovenskemu ljudstvu, ampak edino le Nemcem!
(Dolič.
Na shodu dne 31. decembra 1911 se je zbralo zelo veliki števjilo volileev. Fazno so sledili iztobr-nim besedam gospoda poslanca Pi še k a in gospoda Potnika ter svoje ogorčenje izražali nad slabim gospodarstvom in pristranostjo vjtado in vladajočih strank na Dunaju in v Gradcu. Navdušenje za našo stranko je izredno, živahno. Sočasno se je sprejela sledeča resolucija:
„Zborovalci izrekajo gospodu Pišeku in vsem poslancem Kmečke zveze zahvalo in zaupanje. Pozivajo jih, 'da zastavijo vse moči in porabijo vsa sredstva, dokler ne dosežejo zboljšanja in pravice za nas slovenske kmete.“
Šmartno pri (Velenju.
V nedeljo po večernicah je poročal poslanec 'dr. Klari Verstovšek v Društvenem domu o državnem 'zboru in pojasnil stanje državnega zbora.
Shod je vodil veleČastiti gospod župnik Cizej.
Po jako obširnem poročilu, ki je vzbudilo med voltici veliko zanimanje, se je izreklo na predlog gospoda» župnika Cizeja poslancem S. K. Z. popolno zaupanje. Voltici trdno zaupajo vt postopanje poslancev in jim pripuščajo proste roke, toda prosijo jih, da vstrajajo v tem hudem boju.
Gospod kaplan Zganfc priporoča kmetom, da si naročijo dobre liste, kakor: {„Slovenskega. Gospodarja“, „Stražo“' ip „Naš Dom/“
Z: voščilom na veselo,, srečno novo leto smo se zadovoljni razšli.
Mozirje.
Naj starega leta «fan je naše izobraževalno društvo imelo občni zbor. Udeležilo se ga je mnogo ljudi, posebno mlatSne.
Dr. H o h n j e e je v obširnem goivoru razpravljal o» najvažnejših točkah izobraževalnega dela med narodom; prav posebno ‘je pojasnjeval politične razmere. v katerih živi naše ljudstvo, in usodo, ki jo mora trpeti v državi in deželi. Končno je pozival k izpopolnitvi politične in nepolitične organizsici je in k požrtvovalnemu podpiranju krščanskih časnikov.
Nato so podali poročila o društvenem, delovanju predsednik Cesar, tajnik Preločnik, blagajnik Lekše in knjižničar organist Kač. Govorila! sta, še g. Breznik in za dekliško zvezo Helena 'Matko.
Za zabavo ria prav dobro skrbela pevski in pa tamburaški zbor.
Izvolil še je stari odbor, M bo vst raj no in požrtvovalno deloval za; napredek društva in s tem tudi za pravi napredek tamošnjega ljudstva.
Gornja Radgona.
Na starega leta dan se je, vršil pri nas shod S. K. Z., katerega se je udeležilo lepo število mož in mladeničev iz 'vseh vasi obširne župnije.
Shodu je preicteÄdoval posestnik gospod J. Pelci, ki je pozdravil *vse navzoče in dal besedo gospodu VI, Pušenjaku, M je gotvoril o razmerah v deželnem. zboru, o obstrukciji in o naših zahtevah. In itbnčno je še pozival vse navzoče % vstrajni agitaciji za naše časopisje.
Govorili so nadalje šse gospod Pelci in častiti gospod Liiskar o razmerah v deželnem zboru- in o domačih šolskih zadevah.
Na predlog gospoda Robinšeka ’ se je sprejela soglasno in z velikim navdušenjem sledeča resolucija:
„{Zborovalci, zbrani na, shodu S. K. Z. v Gornji Radgoni dne 31. decembra 1911, izražajo deželnim poslancem S. K. Z. neomajaao zaupanje, otiohm-jejo navdušeno njih odločen in možat nastop za pravice slovenskega naroda in koristi volileev ter jih pozivajo, da neustrašeno vstrajajo v boju, dokler ne bo ohola nemška večina v štajerskem) deželnem zboru ugbdtiai opravičenim zajhfleivam spjotin je$£ajerettili Slovjenoev. V tem velikem boju naj daje p oblancem
S.	K. Z. moč zavest, da stoji vse slovensko in fcslo-liški misleče ljudstvo za njimi.
Ljutomer.
Ponosno Mursko polje in prijazne ljutomerske gorice stoje neomajauo v taboru S. K. Z. Kadar je treba nastopiti dn reči odločno in možato besedo, vedno stoji v prvih vrstah ljutomerski okraj. Tlako je bilo tudi v nedeljo dne 31. decembra 1911. C e pray ni bilo mogoče, radi kratkega 'časa razviti nikake a-gitacije, vendar se je zbralo y prostorih Severjeve gostilne po rani sv. maši veliko število volileev. Bili so skoro sami odlični možje-veljaki, predstojniki in občinski odborniki, ld so prišli, da povedo svoje odločno mnenje. Predsedoval je shodu gospodi Klarba.
Urednik Kemperle je v daljšem govoru naslikal stanje naše deželnozborske politike in pozival k živahni agitaciji za naše časopisje, kajti nepremagljivi bomo, Če bo ljudstvo složno in enodušno s svojim časopisjem šlo v boj za svoje pravice.
Govoru je sledilo živahno pritrjevanje in med navdušenjem so zbrani sprejeli naslednjo od gospoda predsednika; predlagano resolucijo :
Voltici, zbrani dne 31. decembra, 1911 na zborovanju S. K. Z. v Ljutomeru so ogorčeni vsled krivičnega gospodarstva v deželi in odtobrujejo obstrukcijo siovtoSkih poslancev, katerim izrekajo poppino zaupanje. Z vso odločnostjo tudi odklanjajo, dja bi se zvišale deželne doklade in to kar za 25%.
Ribnica na Pohorju.
Nedeljska prireditev je zelo lepo vspelai. Po občnem zboru bralnega društva, katerega je s prisrčnim pozdravom otvoril veleČastiti gospod župnik Andrej Fišer in je o društvenem zborovanju poročal častiti gosipod KristoviČ, je govoril gospod Fr. Ž e-b o t iz Maribora.
Njegov govor se je nanašal na važnost izobrazbe in organizacije ter širitev naših časnikov. Govornik je omenjal preteče nove djavke ter visoke deželne doklade, ki nam jih hoče vsled slabega gospodarstva naprtiti nemško-nacioualni deželni odbor Štajerski.
Občinstvo je odobravalo izvajanja gospoda govornika.
Po govoru je mladina predstavljala v splošno zadovoljnost igri '„Čašica kave“ in „Junajki.“
Prosta zabava je trajala dolgo v noč. Občinstva je bila zelo lepo število.
Politični pregled.
Delegacije.
Nasedanje delegacij je že zopet minilo. Stimo 2 dni je bilo določenih tej naši zastareli korporaciji, da se je bavila z našimi zunanjimi in skupnimi zadevami, Pričakovalo se je pa vseeno precej nestrpno to kratko sezijo delegacij. Zfamotani mednarodni položaj, ki že skoro od naše aneksijske krize sem otežuje mednarodne politične razmere, se je zlasti poostril vsled maročanskega vprašanja in italijamsko-turške vojske. (Tekom zadnjih mesecev so povzeli vodilni zunanji ministri skoro vseh evropskih držav be-
sedo in so v domačih državnih' zastopih pojasnjevali svoje stališče naprain drugim državam. Zlasti govò-rja angleäkega državnega tajnika Sir Greyja in nemškega kanclerja Bethmann-Hòllwega sta vplivala sen-zaeionelno. Radovednost je bila zato splošna, kakšen bo ‘Aehrenthalovi ekispoze. Povečalo je tq radovednost še zlasti dejstvo, da se že delj časa sem govori o Aehrenthalovem odstopu. Senzacije željni pa niso prišli na svoj račun. Naš zunanji minister je bil v svojem, govoru, ki smo ga priobčili že zadnjič, zelo malobeseden in kratek!,. Le skrajno površino se je dotaknil z navadnimi frazami najkočljivlejšifa vprašanj.
Dne 29'. t. m. so se vršile zopet plenarne seje avstrijske in ogrske delegacije, V obeh je govorilo vej delegatov in je bil sprejet 'štirimesečni proračunski provizorij. Debata je bila v obeh korporacijah dokaj na višku in so skoro vse stranke zavzele stališče naprain naM zunanji pplitjki. Kakih bistvenih sprememb v, stališču strank pa ni zaznajnovati. Pozornost je vzbudil s svojim govorom, ki ga je imel dne 29. decembra, takoj v pričetku seje avstrijske delegacije dr. Koroše c. (Priobčimo ga prihodnjič po stenografičnem zapisniku.)
Dr. Korošcev; govor je napravil res v vsej zbornici velik vtis.
Daljšo zasedanje delegacij se radi deželnih zborov ne bo pričelo pred drugo polovico februarja. — Predsednika sta ob zaključku naznanila, da bosta prihodnjo sejo naznanila pismenim potom.
Kitajsko.
Vstaši so proglasili Kino za — republiko in so izklicali dr. Sunjatsena predsednikom republike. Poučeni krogi sodijo, da je ta izvolitev zanimiva epizoda in da doseže novi predsednik velik! v sp eh, če se ločijo južne kitajske province kot samostojna država od severne Kitajske.
'Ia Urge se poroča, da se je proglasil glavar budistiške duhovščine, Kutuhta, zia samostojnega vladarja 'Mongolske.
Kitajski cesarski dvor je capustil sedaj prestolno mesto.
Turčija.
Parlamentarni boji v turški prestolnici so postali značilni *za turške razmere. Z namenom ojačiti monarhično oblast, je zadelo turško ministrstvo na nepremagljiv odpor ter je podalo; ostavko. Veliki vezir Said paša in vojni minister Mafamut Sefkjet paša bi kaj rada odprajvila paragraf 35 turške ustave, glasom katere ima pratico sultan razpustiti zbornico le s privoljenjem senata. 'Temu se pa liberalna stranica prav odločno upira. Nastale so hom&tijle, v katere je že sultan sata posegel in vse kaiže, da je postal položaj jako resen. Sultan je n,a novo pdvferil sestavo ministrstva Said paši. V politično zdravih državah bi bili takšni parlamentarni boji neopaisni, a Turčija je bolan mož, in bolnemu truplu pa škoduje vsak napor in to da resno misliti.
Raznoterosti.
Najvažnejše 'delo. Vsakega našega somišljenika, najvažnejše delo sedaj v pričetku leta; je:	širiti
-„Stražo“, skrbeti za nove naročnike!
Osebna vest. Primarijem goriške bolnišnice u-smiljenih bratov je imenovan s i, jan. 191.2 gospod dr. Anton Brecelj.
Ia pol. službe. Namestnišfci konceptni praktikant v Ptuju Alfonz vitez Premerstein je imenovan namestniški m koneipistom.
Umrl je velečastiti gospod župnik Gregor Hraste! v: Selnici ob Dravi, po kratki in mučni bolezni, v 62. letu svoje dobe. Rojen dne 6. marca 1850 v Podgorju blizu Slovenjgradca, v mašjnika posvečen v Mariboru dne 25, julija 1875, je služil kot fcapjan v Marenbergju, pri Sv. Stelanu blizu Žusma, v Olimju (tudi kot provizor), |v. BiŠecjah, v (Rajhenburgiu, .v Hočah, v Slivnici in od avgusta 1898 kot župnik v Selnici ob Dravi. Pogreb se vrši jutri v četrtek ob 10. uri dopoldne. R. i. p. !
Tajnik Holz je bržčas uvidel, da nima potrebnih zmožnosti za svojo službo, zajto jo misli zapustiti. Hud je posebno nad nehvaležnostjo liberalcev, ki so ga podžigali v boj, proti S. K. Z;,, potlem pa ga onemogočili z .uničujočo kritiko v „Slov. Narodu.“ Kar se tiče predavanj gospoda Holza, so ista nerazumljiva in se takoj spozna, da govornik ne zna poljubno govoriti. Glede „Gospodarskega Glasnika;“ pa je splošno mnenje, da je list sedaj dosti slabši, kot je bil prej.
Zaupnike, ki smo jigi doposlafli nabiralne pole, prosimo, naj nam napravijo najprijetnejše presenečenje: vrnjene pole naj bodq izpolnjene z novimi naročniki !
Cult© in strmite!- Prijatelj nam piše: Kako se dela in gospodari pod Hochenburgerjevim sistemom? Za ubogega slovenskega kmeta ni nikdar denarja, če mu uima leto za letom vničuje pridelke; kaj vladi mar kmet. Če je v bedi?! 'Nemške avskulfante se p,a debelo plačuje Še posebej zato, da se učijo slovenščine! Nemški uradnik pri neki sodniji, kateri jih uči „slovenščino“, dobiva kar po 500 K nagrade! To je preveč, dai se na tak način aaipravlja ljudski denar ter se posebej plačujejo nemški ajvskuiijanti zato, da odjedavajo slovenskim uradnikom slovenski kruh in da ti posilinemški uradniki pomagajo izpodrivati Slovence na lastnih tleh! To kriči v nebo! Plačilo za to mora priti! Ja, pa kako naj bi bilo drugače, če se liberalni slovenski poslanici a la Ravnihar v-
dinjujejo Hochenburgerju, mesto da bi njegov sistem pobijali. Svaka sila do vremena,
S. K. S, Z,, v Mariboru ima v četrtek dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih uredništva „|S1. Gospodarja“ sejo.
„Ali si že storil svojo dolžnost?44 — ,„pDa! Plačal sem „Stražo“ že za leto 1912 in pridobil sem ji že dva nova naročnika.'“ — -„Bravo! Mojo misel si povsem uganil.“
„Dan.44 Slovensko katoliško akademično driušt-vo „Dan“ v Pragi ima II. redni občni zbor dne 5,. t. m., ob Zìi. uri zvečer v dru,š(tvenih prostorih z običajnim prbgrataom.
Darilo. Fantovska družba v Mariboru se gospodu dr. A. Krajgherju, zdravniku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, za poslanih 10 K najprisrčne-je zahvaljuje. Bog plati!_______________
Štajersko.
Maribor. Na Silvestrovo zvečer se je vršil občni zbor podružnice „Slovenske Straže“ za Maribor in okolico v prostorih Katoliškega delavskega društva ob dobri udeležbi. Zborovanje je otvori! predsednik gospa!! dr. Lteskovar s prisrčnim pozdravom na došlo zborojvalce. V svojem nadaljnjem govoru je o-značil eminentno važnost „(Slovenske Straže.“ Pov-darjal je, da je ista naklonila že nad 20.000 K Štajerskim obmejnim Slovencem, da veže zato posebno nas 'Štajerske Slovence sveta dolžnost, z vsemi močmi podpirati to velevažno dflužbo. Nadalje je omenjal, da si je podružnica „Slovenske Straže“ za Maribor in okolico priborila že praiv Častno mesto taed so-vrstnicami, kajti z vspehi naše podružnice smo lahko v vsakem oziru zadovoljni. Tajnik gospod Pušenjak povdarja:, d)a je naša podružnica v vsakem oziru demokratična; ona vabi vse brez razlike stanu in poklica, da sodelujejo. Odbor ima stalno mesečne seje in se je potrudil, da je dobil 'razne slovenske trgovce, ki prodajajo blago „[Slovenske Straže“, kakor milo, kavo, papir, vžigalice, narodne koleke itd. Odbor prireja razne družinske večere pri našem somišljeniku gostilničarju gospodu Kirbišu. Blagajnik gospod Ferdo Leskovar je nato podal svojo blagajniško poročilo. Vseh prejemkov je imela podružnica K 820.88. Od te svote se je poslalo centrali 750 K z izrecno prošnjo, da ista nakloni revni slovenski deci v Studencih in na Muti zdatni prispevek k božičnici, kar je ista tudi storila. Pri nato sledeči volitvi v odbor so bile izvoljene osfebe, od katerih je z vso sigurnostjo pričakovati vspešnega delovanja. Po za-ključitvi oficijlelnega dela je sledila prošla zbijava, tombola z prav mnogimi lepimi 'dobitki. Darovalcem in vsem tistim, kateri so pripomogli, da se je 'ta večer v vsakem oziru tako zanimivo Vršil, bjodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
Ne pozabite na lepe besede, ki ste jih čuli zadnjo nedeljo na naših shodih raffi 'razširjenja naših lisitbv 1 in pridobivajte v tekočem itednu, ki je teden našega časopisja, nove naročnike za, naše liste, — „Straža“, „Slovenski GospoGar“, >„NaŠ Dom“, to so naša glasila, ne pozabite jih!
Maribor. Na kraljevo dne 6. t. m. se bo vpri- ' zorila otroška spevoigra v dveh dejanjih ^Betlehemski pastirji.“ Ta vseskozi vabljiva igra je bila vpri-zorjena na vseh čeških odrih z velikanskim vspe-hom. Koga bi tudi ne mikalo slišati nežne glasove nedolžne mladine? Dva meseca se že vadijo mariborski slovenski otročiči v milem 'petju, ki bode občinstvo na dan predstave naravnost zočaralo. 'Znana godba „Glasbenega društva“ bode spremljala otroško petje, kar bo dalo celi igri še večji (efekt. Pridite torej k tej previstavi, da se bodete prepričali o vspe-hih in «možnostih naše mladine, a tudi svojo deco pripeljite seboj, da ji nudite živo podobo o dogodku rojstva Kristovoga, kateri vtis ostane v srcih otročičev/. Predprodajo vstopnic oskrbuje ,V. Weixl v 'Mariboru, Gornja Gosposka ulica, ZlaČetek igre točno ob 4. uri popoldne.
St. lij v Slovenskih goricah. Pogreb rajnega 'Jožeja 'Ferka je bil na Silvestrovo popoldne. Bila je naravnost velikanska udeležba!. Gotovo mnogo nad 1000 ljudi od vseh krajev je spremljalo pokojnega rodoljuba na njegovi1 zadnji poti. Sprevod je vodil ob asistenci treh gospodov duhovnikov prijatelj pokojnika, velečastiti gospod ‘Josip Cižek, dekan jareninski, ki mu je spregovoril y slovo tudi nagrobni govor. Vse je reklo:	Škoda ga je, rajnega 'Ferka-Cipra!
Pokojnik je bil mož, da malo takih. Značaj, vnet katoličan in iskren Slovenec. Njegov humor je vsak občudoval. (Star je bil 75 let.
Št. Ilj v; Slovenskih goricah. V torek dne 2. t. m. je umrla v Selnici ob Muri 681etna kmetica Genovefa! Hercog, rojenj Teichmeister. Pogreb se vrši v četrtek dne' 4. januarja. N. p. v m. !
Št. Ilj v Slovenskih1 goricajb. Domačine in sosede Še enkrat opozarjamo na predstavo, igre „Na Marijinem Srcu“, M jo predstavljajo 'dekleta v nedeljo dne 7. januarja popoldne po večernicah v Slo)v. domu.
Ptuj. „Sloga“ brani svoje krušne očete — odbornike lihedalne posojilnice — radi trgovcev M. in C. Priznamo, da ima posojilnica, pogodbo z nemškim trgovcem, vemo pa tudi, da je ta pogodbjaj odpoved-ljiva in da je trgovec M, že dve leti’ prej, predno rabi novi lokal, prosil za lokal v hiši posojilnice. Kar ko pa se je podpiralo trgovba C., ki je zelo podjeten. Dokler ni bil v čitalnici „klerikalni zmaj“ ubit, se mu je obljub,ovaio posojilo za zidanje hiše, a po
smrti „klerikalnega zmaja“ ni nič dobil,» temveč se mu je delalo zaprekje. To je narodno delo!
Sv. Marko niže Ptuja. Bralno društvo pri Sv. Marku niže Ptuja priredi v nedeljo dne 14. t. m., po večernicah, v šoli občni zbor. po navadnem sporedu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Velika Nedelja. Vičanski Škerlec vošči v, „Štajercu“ veselo novo leto vsem Štajerčijancem in Želi, da bi bratoljubje zavladalo na Spodnjem Štajerskem. Mi ,bi naj ljubili kot brate štajjerčijfmcd, ki so menda iz samega bratoljubja zatajili sivoj narod in blatijo jyse, kar je slovensko. Gudimo se, da Škrlec govori na slovenskih shodih, ko ga pa srep, vleče k našim narodnim nasprotnikom. Sicer se ga zna pri-goditi, da mu bodo v kratkem na kakem zjbjprovlan-ju slovenski kmetje politično vest izprašali in osvetlili njegovo „št^jerčijansko“ bratoljubje.
Cezanjevci. V nedeljo dne 7. t. m. ima btralno, društvo ob 2. uri popoldne v šolskih prostorih svoj redni občni tebor,
Braslovče. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 7. januarja, popoldne po večernicah v društveni sobi. Udeležite se ga zlasti vi mladeniči in dekleta mnogoštevilno!
Jurklošter. V nedeljo dne 7. t. m. se bo po sv. opravilu, ki je ob 8. uri zjutraj, ustanovila v «feir-kloštru mladeniška zveza. Govorit pr idei velečastiti gospod dr. Hohnjec iz Maribora. Mladeniči iz vseh sosednih župnij se prijazno Vabijo, 'da prihitijo ta dan v prav obilnem številu na naš mladeniški praznik. Shod bo v župnijskem poslopju. — Na veselo svidenje!
Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen, tako smo zapisali v zadnji številki in to naj veljal Naša „Straža“ z ljubeznijo in zvestobo brani pravice slovenskega ljudstva, zato naj jo tudi vsak zaVeden Slovenec % ljubeznijo širi in zvesto skrbi, da dobi novih naročnikov.
(Šmartno pri Slovetijgradcu. Kjmččko bralno društvo priredi dne 6. t. m. (na kraljevo) igro:	„,V
Ljubljano jo dajmo.“ Vrši se ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gospe Marije Dobnik, po domače pri Mostnarju, hišna štev. 5. Vsjpored: 1. Pozdrav. 2. Igra. '3. Petje. 4. Bürkja „Krnet in lotograi“, prosta zabava s šaljivo pošto, korijandoli, konfeti itd. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Loka pri 'Zidanem 'Mostu. Zoper občinske volitve, pri katerih so vsled čudnega postopanja občinskega tajnika in radi sejma Vi Laškem zmagali liberalci, je vložen rekurz, kateremu se hlode moralo u-goditi, ker so se dogajale pri agitajciji velike nepo-stavnosti od strani liberalcev.
Sv. Barbara v Halozah. Pri podiranju, j vo smrtno iranilo Jožefa Kolednika iz Okiča. še spre viden, a kmalu nato je umrl. Zdrobilo hrbtnico. — Na sfasici je umrl posestnik Miha berger. dober pristaš naše stranke, ki je bil ^ no spreten agitator. Naj oba v miru počivata!
Sv. Barbara v Halozah1. Dne 22. decembra je, nagloma umrl premožni in obče spoštovani posestnik Anton Hvalec iz Pristave. V enem trenutku je bil zdrav in mrtev. Zgrabil ga je najbrž srčni krč.. Kako priljubljen je bil rajni Hvalec, to je pokazal njegov pogreb v nedeljo dne 2'4. decembra 1911. In lahko rečemo, 'da takega pogreba barbarska fara žei ni videla dolga leta. Nad tisoč ljudi je spremilo u-mrlega k večnemu počitku. Na [grobu je spregovoril ganljive besede, domači gospod župnik, cerkveni pev-t ci pa so zapeli' pretresljivo žffiositihko. Rajni je zapustil Vdovo in dvoje otrok, hčerko in sina, ki bode, njegov naslednik v gospodarstvu. Bil je r,ajjni Hvalec zvest pristaš Kmečke zveze, dolgoletni naročnik i,Slovenskega Gospodarja“, zanimal še je posebno za zadnje državnozborske volitve in s svojim vjplivom pripomogel, da je v njegovi domači občini Slatini sijajno zmagal naš kandidat Brenčič. Bil je nadalje marljiv obiskovalec cerkve, nikdar ga! ni1 manjkalo v nedeljo in praznik pri sv. maši in pridigi. Vsi poskusi' naših liberalcev dobiti tako premožnega in uglednega moža na liberalno stran so se odbili ob njegpvem kremenitem značaju. Prajv lepo je tudi vzgojil svojegja 'sina 'Jalkeca. Doslužil je že vojake, a ga nikdar ‘ ne vidiš brez znaka naše mladinske organizacije, je član mladeniške M'arijine drjužbe in izobraževalnega društva, ter vrl somišljenik S. K. 'Z. Bog daj rajnemu Antonu vlečni mir in pokoj, tolaži zaostale, a mladi Jakec naj bo povsod vreden naslednik svojega očeta.
Koroško.
Celovec. S 1. januarjem ste prevzeli gospodični Lojzika in Pepoa Leon znani hotel Trabesinger v Celovcu. Ker staio prepričani, daj bodete izborno postregle p. n. občinstvu — saj jih1 poznamo kot izborni gostilničarki že iz mariborskega! Narodnega doma — boste gotovo spravile naše narodno podjetje v Celovcu na višek. Priporočamo vsem Slovencem, da posečajo v Celovcu samo hotel TraLesinger. Da, bo vsakdo zadovoljen, zato nam jamčite gdč. Leon. Slovenci v slovenske gostilno!
Vojska.
NiČnofvega.
Kakor se poroča iz Tripolisa, Tađjure, Ainza-re in Homsa se v zadnjem času ni pripetilo na bojnem polju nič pomembnega.
_______________ —J_____S je v Vitanje pri Celje eno-
N3 proaai nadstropna HlSaca roglja z vrtom in hlevom in je pripravna za vsako obit ter prav krasna za stanovanje. Več pove mkrbnišvo vitanjske graj ščine v Vitanje.	5
IZJAVA.
Raznašajo se od meni oCividno sovražne strani vesti, kakor da sem bolezen, na kateri sem trpel pred šestimi mesci, zakrivil sam in da trpim še sedaj na posledicah iste. Na podlagi enoglasne izjave gospodov zdravnikov dr. Anton Schwab-a in dr. Janko Sernec-a v Celji, dr. Benjamin Ipavic-a v Ljubljani in dr. Rauchmann-a ki so me zdravili, izjavljam, da so vse take govorice popolnoma neosnovane in zatoraj svarin vsakega širiti jih dalje. Poiskal bi si sicer zadoščenja pred sodiščem. Za sedaj pa imenujem tisti, ki so se namenoma v rečenem oziru pregrešili proti meni, javno lažnike in obrekovalce.
Št. Jurji ob juž. žel,, dne 31. dec. 1911.
Med. univ. dr. Josip Ipavic,
praktični zdravnik v
Št. Jurji ob južni železnici.
Trgovina
se takoj odda v najem. Matija Šafarič, Radeče pri Zidanem mostu.	207
Hišo v celjski okolici,
posvečeno sv. D., v kateri je pripraven prosUr za tam potrebno kapelo, pripravna za kak zavod, proda upokojenec 66, poštno ležeče, Celje.	2C6
Hlapca za konje,
kateri je že vojaščine prost in vajen pri kmetijstvu ra srednjo kmetijo blizu mesta Ptuj se išče. Nastop službe takoj, če mogoče že 1. januarja proti dobremu plačilu. Vpraša se v uredništvu tega lista.	202
^ — 5 2	velik, lep, firma Maier- ®
IllVallJf Fulda, amer. sistem: tenlus- $ Orgel, 2 mannaia, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in | 3 glasi, primeren za kakšno kapelo a'i salon, s 5 regi- * stri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veli- Z častnega fff, še -koraj nov, popolnoma thrtnjeD, brez % vsakega ptgreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo J na upravništvo tega lista.	192
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, em&ila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj »Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vročajo. Ceniki zastonj.	194
Halo! Kaj je novega?
Upeljal sem novo svt tovm sla\ no vrsto obuval „Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajtluo te vrste obuval na celem Štajerskem in sicer po enotnih ce-Hfh K 16 50, Inksus cena K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v zalogi se naha(ajoča obuvala po zelo znižanih cenili. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko-kedej se ncdečo priiko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegaitnih in modnih obuval za plesne vesel ce in bale.
Z odličnim spoštovanjem	204
Štefan Strašek, Celje, Schmidts«.
S tužnim srcem naznanjam v svojem in v imenu župljanov vsem znancem in prijateljem zelo žalostno vest, da je prečastiti gospod
Gregor Hrastel,
župnik v Selnici ob Dravi,
v torek, dne 2. januarja 1912 ob 3/46. uri zjutraj v 62. letu svoje starosti nenadoma mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki blagega rajnkega se bodo v četrtek, dne 4. januarja ob 10. uri predpoldne slovesno blagoslovili in po slovesni sv. maši zadušnici v Selnici položili v grob k zadnjemu počitku.
V Selnici ob Dravi, dne 2. januarja 1912.
Franc Božiček,
kaplan.
Oobro rodbinsko kavo
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, ülialka v Tegetthoffovi ulici.
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Frane k toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
V	Prevzamem v«« čet«
dek#r*eJJ*ke> slikar»*» m
pfeekarsks »trake, katera Im-1	in po nsjnižjiii cenah.
ital Bikm » Cefi
Gospodska ulica 5.	,
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koneesianirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®»j«
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne \ kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor to di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobov-Itd., Štedilna ognjišča vaph sistemov za zasebnike gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovod®^ iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (örüokec wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v pop-re vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Slovenci pozor !
Tehtnice (vage.) za mošt, vino, žganje, mleko
i.	t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Ri^Bureš
Tegethofova cesta št. 39.