PRO.SVETA Pnfcrtftt ta GLASILO SL o,vew*k» na« Trust elektrike se zvije pod bitem preiskave! Občutiti j« pri&>! obračanje jav-nega mnenja proti njemu. Washingtoa, IX C-—Elektrar-narski trust, ki ga preiskuje jvezna obrtna komisija, se je končno pričel zvijati in umikati. Nastavil je novega odvetnika in porinil v prvo črto v osebi Bernard F. Weadocka, ki je takoj prišel v konflikt s komisarjem McCullochom, ki predsedu-ie preiskavi. V konfliktu je odvetnik dobil, kar je iskal. Wea-dock je trdil v obrambo trusta, da je preiskava dozdaj postavila vplivne inštitucije, učitelje in vzgojitelje v slabo luč zaradi porodil v časnikih. Zahteval je, da se elektrarnarskim kompanijam dovoli predložiti poročilo o njihovem delu, tako kot same smatrajo, da je prav in po njih volji. Priporočal je, da se propaganda, ki se je vtihotapila v knjige za javni poduk, tiska v spisanem poročilu, tako da lahko vsak čita besedilo skupaj z izpovedjo prič. Bilo je ie znano, da je elek-trarnarski trust pričel občutiti, da mu je javno mnenje nasprotno, ker se je razkrila obširna zarota za vplivanje na mnenje otrok in odraščenih. McCulloch je izjavil, da se strinja, da naj se določi dan za zaslišanje elek-trarnarskih magnatov in njih prijateljev, toda temu je razumljivo dodal, da m datum za zaslišanje ne bo določil takoj, ker je prepričan, da se vladna preiskava trustovske popagande is TV kom lh JŽ dcmierta. Ko je Weadock priporočal* da se natisnejo v poročilu tudi pro-pagandistični letaki elektrgrnar-skega trusta je pričel $ a*kema policaju. Nepostavae oblastne metode proti tiavkarjam Te metode podaja v hiči razumne kritike mesečna revija "Monthly Labor Review." so bili aretiranL V svojem odloku je zvesno sodišče kritizirslo governsrjs "Biily'# Adamsa zaradi kršenja postav. Stara garda odobrila kaadidatero Howolla Najbrž tudi starokopitneži občutijo, da prihajajo novi časi. Wsshlngton, D. C.—Senator Jesse Metcalf iz Rhode Islanda, predsednik senatnega kampanjskega odbora republikanske stranke, je izdal formalno odo-brenje kandidature senatorja R. B. Hovvella, naprednega republikanca iz Nebraake. Howell je bil nominiran senatorskim kandidatom ie pred nekaj meseci. Poznan je kot hud sovražnik in oposicijonalec stare garde III., četrtek, 27. septembra (Sept. 27), 1928. HIT S. Lsoašals Ave. OffUs of PvbUostloat MIT South Lsvradsls A ve. T*l«phon«, Kockw«U AW4 OBRATOVANJE JA« V ILLI-NOISI RASTE Klavzula v pogodbi dovoljuje Ae sniianje dnevne mesde.- ~ dar jI ss vračale Ha delo. felekarskln trastom Velike agencije v velemestih ss sdratajejo v par velikih kor-poracijah. D. AMERIKA POSLALA PROTESTNO NOTO V LONDON IN PARIZ. Washington, D. C. — Vlada je v torek poslala Angliji in Franciji protestno noto proti tajnemu mornaričnemu paktu omenjenih dveh dežel. Besedilo note bo objavljeno čim pride v roke zunanjih ministrstev v Londonu in Parizu. Septemberski sneg v Chlcsgu. Chicago. — Vreme tega tedna je te posekalo vse zabeležene rekorde. V torek je močno snežilo kakih pet minut, toda sneg je bil le v zraku. To Je prvi slučaj snega v septembru v Chi-cagu, odkar pomni tukajšnji vremenski biro.' Zadnji rekord je bil 9. oktobra 1906. Navadno pride prvi sneg okrog 1. novembra. Temperatura je skakala mod 88 in 60. Močna slana tri jutra zaporedoma js naredila veliko škode na vrtovih zelenjave ln farmah. — Medtem poročajo o debelem snegu po vseh se-verozapadnih državah in padcu tempersture na 18 v Severni Dakoti in 10 nad ničlo v Kanadi. Tatovi otrok obtoženi. Chicago. — Veleporota je v torek obtožila tri Italijane, člane Mafije, ki kradejo otroke proti odkupnini in drugače izsiljujejo denar. Obtoženi so: Angelo PetitU, Salvstore Ma-strotanni in Paaqusls Capotoeto. Prva dva ste obtožena v zvezi z ugrabljen jem 10-lctnega Billy Ralnerija. Dotlšne farmarske hiša v čikaškt okolici, v kateri so tatovi držali dečka v ujetnl štvu, še danes niso našli.- agencije za distribucijo mleka v velemestih se zdruftujejo v par velikih korporacijah. Te bodo zahtevale od larmarjev, ki se pečajo z mlekarstvom, ds prodajajo njim mleko po ceni, ki jim ga bodo korporscljs diktirale. Mestna občlns so sprsjsle določbe, ki govore, kakšna mora biti kvaliteta mleka, da se lahko prodaja v mestu in dostavlja konsumentom na dom. Te določbe izrabljajo velekompanije za distribucijo mleka v svojih oglasih, ds pritisnejo manjše kompanije, ki nimajo denarja za oglašanje svojih produktov v ve-likomestnih dnevnikih, ob steno. S tem vprašanjem se bo pečala Narodna kooperstivs mlečnih producentov na svoji konvenciji, ki prične v Memphisu dne 15. oktobra t. L Tajnik Holman izjavlja, da bo nevarnost, ki je v mlekarskem trustu, razložil mlekarskim zadružnikom John D. Miler iz Sus-quehanne, Pa. Ta je predsednik Federacije in na trustovsko nevernost bo opozoril takoj v svojem otvoritnem govoru. Druga vprašanja, kl bodo na dnevnem redu, so: Zhižanje cen za mleko v verež-nih trgovinah. Ustanova zadruge za produkcijo sira, sirovega masla in drugih izdelkov iz mleka, kl bo ims-ls svoje podružnice križem Združenih držsv. Predlagana bo tudi narodna tržna zadruga za smetano. ■ V Federaciji js 44 zadrug, kl štejejo 800,000 članov. Chicago, Ilir—Premogovne družbe, ki imajo svoj glsvni stan v Chicagu, poročajo, da so pričale z delom v več premogovnikih, odksr so rudsrjt sprejeli pogodbo i referendumom. V nekaterih krajih se rudarji niao hoteli vrniti na delo, akoravno je bila pogodba sprejeta, Rekli so, da ne marajo delati sa znižano mesdo. Ts poteškoče so »daj odpravljene, poročajo odborniki unije, Rudarji ss vračajo ns dslo. Rudarji, ki niso bili zsdovoljni i novo pogodbo, naglašajo, da nimajo le ugovor* proti znižanju mezde in priganjaAkim metodam pri prodekciji premoga. Ti rudarji kašejo na klavzulo vi pogodbi, kl dovoljuj s, ds se mezde še znižajo. Del ts klavzula ss Čita: "Ako po sodbi komisije (dveh rudarjev In dvsh podjetnikov) razmere opravlčttjsjo šs nižjo dnevno mssdo, kot one, ki so določene zgoraj, tedaj Je'komistJs pooblaščena, da določi za prizadeto lastnino nižjo dnevno mss-mJ do, ki ostane v veljavi, dokler ^ se ni komisija ssdinila na do-gnsnjs, nanašajoča šs ns eslo državo." 1 Podjetniki v Indiani se ns marajo rasgevarjati o novi pogodbi. Rudarjem, kl dslajo v neorganiziranih premogovnikih države Kentucky, so pa zopst sni-l*OBNB iehnotfc Cm* po dogovoru mm Msrototas Udi njen« drtav« (isvtn Cbdufr) 9S.OO u tsco. f»-00 is H leta; Chicago is CUmo 97JO as Isto. 917» u pot Uu. to u •tve IS .00 T -PE08 v"«T A" SS57 !• Ho Uwa4ale Awm "THE ENL1GHTE Cklcan, rTm ent Orgss W ta* SWt— Nsltoasl b—rtt Socl>ty U ni tod Htmtm (MMpt Ortcaro) ^r nhirs* 17 M) saiaftyHn aesstti- 9M0 psr mkhbeb of rac fbdbbated paaaa 1 ■■ n i Dstsa v oklepaju n. pr. (Aug. S1-1S2S) polog rašogs ii IVMilOt — » na naslon PROSPERITETA, KJE SIT Policijske postaje kot posredovalnice za delo. Medtem ko Herfeert Jioover, predsedniški kandida republikanske stranke, poje pesmico o republikanski pro-speriteti, češ, da je to edina stranka, ko je dgla in kruha za vse, kadar je na krmilu pa goli fakti govore nasprotno Mestna občina St. Louis se trudi pošteno, da reši človeške podrtine, ki so ostale iz strojne produkcije ob času reži ma republikanske stranke. Mrzla zima je pHčela trkat na vrata. Prvi sunki hladne burje so pokazali, da so dobrotvorne agencije oblegane od trum siromakov, kar govori, da siromaki še od daleč niso videli prosperitete, ko je ftla mimo njih in se je ustavila v hišah bankirjev, finančnih knezov, veletrgovcev in veleindustrijalcev. Privatne posredovalnice so oblegane s prosilci za delo. Ti imajo še nekaj centov, da jih nesejo posredoval cu za delo. Današnja človeška družba je pač tako fino urejena, ako brezposelni delavec išče delo, mora imeti nekaj cvenka v žepu. Delavec brez denarja v žepu ne more vprašati za delo pri posredovalcu za delo. Da se temu odpemore, je bilo štirinajst policijskih postaj izpremenjenih v brezplačne posredovalnice za delo. Vsak dlstriktni kapitan da navodila svojemu moštvu, da obišče podjetnike v njegovem distriktu in ti poročajo njemu, ako potrebujejo kaj delavcev. Brezposelni delavci se morajo registrirati. Prva dva dni se je registriralo 579 brezposelnih siromakov. To je izredno veliko število, kajti brezposelni delavci neradi hodijo naznanjat na poli cijo, da so brez dela. In koliko jih je dobilo delo? Samo trideset! In kaj počno ostali brezposelni delavci? Kako se naj prehranijo in oblačijo? Kako se naj pripravijo za zimo? Izgleda ni, da se ekonomske razmere za delavce izpreme* ne v dobi toliko opevane republikanske prosperitete. Policija sicer naznanja, da bodo policijske postaje posredovale za delo skozi zimo, ali to je slaba tolažba za brezposelne delavce. Kajti to naznanilo jim le pripoveduje, da mestna občina ne pričakuje, da se ekonomske l^zmere čez zimo obrnejo na boljše. 2e to pove razumnemu delavcu, da mora biti v deželi za delavno ljudstvo depresija, ako se policijske postaje izpreminjajo v brezplačne posredovalnice za delo. Za vladajoči razred, ki lastuje banke, transportna podjetja, ladje in premogovnike, seveda ni te depresije. Ta razred vživa prosperiteta. A delavci nimajo od Jega nič, ako se množe dobički lastnikov strojev, orodja tovaren, rudnikov in raznih drugih podjetij za produkcijo in distribucijo blaga. To pove, da je pričel ie neki drug faktor igrati veliko vlogo v produkciji in distribuciji blaga, ako sta produkcija in diatribucija veliki in ae dobički lastni- kov^ za produkcijo In distribucijo mnoie. faktor je seveda stroj. Ako stroj v enem podjetju iz-l?^ podrine petdeset, v drugem pa sto ali pa še več ali manj delavcev, tedaj je naravna posledica, da se število brea-poselnih delavcev množi Hoover, predsedniški kandidat republikanake stranke, nabrž sam ne verjame v republikansko prosperiteta, kateri je na shodih zažigal kadilo. V Newarku je v teku svojega kampanjskega govora rekel: "Da ščitimo delavce, da obdržimo zanje prosperiteto, da odpravimo revščino, moramo organizirati naš ekonomski sistem tako, da bo delo za vse, ki žele dolati. In delavci kot državljani Imajo precejšnji del naloge pri volilni žari glede določitve teh ekonomskih amernlc." Kaj je Hoover povedal a temi besedami? Priznal jet da prosperitete za delavce ni, da je treba preurediti tako ekonomske razmere, da bo za vsakega delo, ki šeli delati. Tega pa republikanska stranka nimp v avojem programu, ampak temeljito gospodarsko spremembo v svojem programu ima socialistična stranka, Uko da bo delo za vsakega, ki želi delati. Precej let se lahko našteje, v katerih je bila depresija v deželi, ko so bili republikanci v sedlu. Nikdar pa še do dane* niso pokazali ob času republlkan akega režima, da Imajo resno voljo preskrbeti vsakemu državljanu delo, ki je brez delo. Ogromna močvirja šr ravnotako čakajo pralnih rok. da jih spremene v cvetoča polja, kot čakajo velike pusti- i__* _ ki jih je treba oživeti z umetnim namakanjem, kot čakala, ko je bila demokratična stranka V sedlu. Ako je'Hoover resno mislit na to, kar je govoril, bi bil to bolj nakratko opravil, ako bi dejal: "Ako hočemo, da bodo vei zdravi državljani delali, ki imajtf-voljo delati, ] tedaj izpremenimo kapitalistični gospodarski sistam v so* cialističnega." Hoover tega ni rekel. In to zadostuje za razumne delavce. , Ker je letošnjapikrifltovanje končano in grofje lepo dozoreva, je Slovensk* izobraževalno podporno društvo sldenilo prir rediti vinsko trgatev v soboto, dne 28. septembra,, v Domu na 9. cesti. V imenu društva vabim vse rojake Jugoslovane, da pridejo na prvo letošnjo jesensko veselico v velikim številu, kajti godba bo izvrstna, tako tudi vsa ostala postrežba, ker vesellčni odbor je sedaj pridno na delu. Vstopnina za moške 86c, za ženske 16c. VESn IZ NASELBIN Izredna seja Zadruge. JofeaeUwa, Pa.—Članom in delničarjem Moxham slovenske zadruge naznanjam, da se vrši izredna seja tega podjetja v nedeljo, dne £0. septembra popol dne na Mozhamu, Pa., v Slovenskem domu. Na izredni seji bo pojasnjeno glede prodane Zadruge ter vsega, kar je v zvezi s tem podjetjem, da ne bodo člani vpraševali, da ne vedo za koliko je bila Zadruga prodana. Torej člani, ne pozabite na sejo. Ta slama se ne bo mlatila za vsakega posebej. Ako želimo vsi zvedeti dejstva glede tega vprašanja, moramo tudi vsi priti na sejo. Ptiak Korellz, tajnik. Naznanile in zahvala. St. Louis, Mo.—Žalostnim sr-em naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog in oče 8 otrok, najstarejši 22, najmlajši pa 4 leta star, Martin Pu-cel, dne 22. avgusta preminul. Pogreb se je vršil dne 25. avgusta. Pokojni je bil rojen 15. junija leta 1879 v fari Sv. Trojica, vas Planina, srez Krško na Do-enjskem. Pokojni je bil član društva Planinski raj št. 107 Slovenske narodne podporne jednote, katerega članstvo se je v obilnem številu udeležilo pogreba. Preminuli je bil dober in zvest Član ednote ter ustanovitelj društva Dolenjec št. 67 SNPJ v Hum-tingtonu, Arkansas. Najlepša hvala vsem, ki so gs spremili k zadnjemu počitku in vsem, ki so darovali vence. Tebi, dragi soprog in oče, želimo, počivaj v miru. Odšel si od nas v prerani dobi. Lahka naj ti bc ameriška zemlja, spomin nate nam ostane v naših srcih zc vedno. Žalujoči ostali: Franca Pucel soproga in mati; Franca in An-nie, hčerki; John, Martin, Wil liam, Arvis in Louis, sinovi. Vs St. Louisu, Mo., sestra Neža n brat John pa v Huntingtonu Ark. John Majnerich. OPAZOVANJA Frank Walsh Zahvala in naznanilo, lamujuah, Waah. — Nazna njam vsem sorodnikom, prija eljem in znancem tužno vest a je moj brat Louis Bergar. po večletni bolezni rudarsk naduhi dne 1. septembra 192* ob 6:30 zjutraj preminu: Rojen je bil dne 12. januarjr 883 v vaal Stirpnik, fara Selc< na Gorenjskem. V Ameriko j< rišel pred 17 leti ln vetfnomi elal v rovih, v katerih se je tu di nslezel bolezni, kateri je se-aj podlegel. Pokojni je bil član društvi Eagles," tukajšnje ameriški organizacije, ki ga je tudi spre mila k »adnjemu počitku dne 8 Nevo društvo. iN. Y. — Tukaj imamo 2 tovarni, uanjarao in livarno, ki sta še zmeraj dobro °bratovaW, pa kar naenkrat se ie domislil naš gospod R. W. in je Odslovil 60 moških in tudi •»kaj žensk za nedoločen čas. Ne svetujem nobenemu sem hoditi za delom. Naznanjam prijateljem, da :a želim, počivaj v miru in lah ta naj ti bo ameriška gruda. Žalujoča ostala: Neža An bel. sestra. t nate v. Pa. — Slovenci tu životarimo, delavske razmere So slabe, dela se od 2—3 dni na Men In ae ga teftko dobi. na tfhištvenem polju le pernatem napredujemo in se kajpada ne Sftoremo prištevati med večje in naprednejše naselbine To. nakratko je slika naše naselbine. Dne 28. avgusta smo imeli tu ped ud no predavanje; preda va-4alj ja bil brat Andre« Itobal. uradnik Mladinskega lista, in akoravno šteje naše društvo št. 100 SNPJ nad 200 članov, se je predavanja udeležilo komaj od tO—50 Nar.ov (n nečlanov. Raj je vtrofc tej nafti ManHIt *t ni LI0TtflCA UREDNIŠTVA. Duluth, Mlnn. Naročnik. — Za datum, ki ga želite zvedeti, *e obrnite na priseljeniški urad v New Torku, kjer imajo zabe-ežene take stvarMn vam lahko ustrežejOuf tozadevnimi podat-ci. Naslov: U, S. Immigration Rureau, New York City, N. Y. ^ofiiHlfi polioija preganja socialiste Hišna preiskava pri članih Soči* JaMstKne stranke ln "Svobo-de" Ur Saveza železničarjev. — Orožniki plenijo "Delavsko polHlke", "VoikMtlmiae" In "Delavca". - Hajka na rdečo zastavo. Senovo, 7. septembra 1928. Tudi nas Senovčane Je dose-;el strahopeten rimski pendrek, nočne roke katoliškega Musso-mija. Pretepeno nedeljo, dne 2. eptembra, je priredila tukajš-ija podružnica "Svobode" na' /rhu "Delavskega doma" prvi iastop svojega pevskega zbora Svobode" in je odnesla veliki noralen uspejh za socialistično /ibanje v našem kraju. Razu-ne se, da je na "delavskem do-nu" mogočno vihrala rdeča za-.tava, simbol Uubezni velikega, atiranega proletarijata! Zelo .porazno je vplivala na tukajšnje črnuhe dolga povorka rde-ilh koleaarjev iz Hrastnika, fr-*>velj in Zagorja, kl so s svoji-ni n*gi naznanjali, da živimo n da naa je vedno vsč! — 5, t n. na vse zgodaj, že ob pol 6. uri Ajutraj, pa poeetijo tukajšnji noije postave celokupen odbor 'Svoboda," s.' Baraga. Petrič, RihUr, Brevec in Mlakar in Jim naznanijo v imenu i^d., po nalogu areskega poglavja v Bre-Upah, httno preiskavo. Ob tej priliki •poročamo proletarijatu cele Slovenije, da so na/ i kluri- da Smithu "mora manjka Cenjeni Smtthevi volUct ™ V.^ „,IHf, Mister Smith ima že zdaj Brezverci Darrowoveva prečudno kolekcijo voUlčev, a i« materialiatl a la Menck šta j oš bude. Karikaturiati in izrekajo za Smitha samo T ' satiriki imajo letos materijala JeM imenu, toda VValsh 1 za bogove. Zgodovina ameri- beralec — zato pH ^jl1 jških volUnih cirkusov ni^ še ni- Smithu vse glasove ki 7 kdar videla toliko klovniških dobil U Follette leta 1904 vrtoglavosti in takih dirk, pri je preeej liberalno! u Zu katerih se akušajo jahači obdr- je imel približno pet milS žati na dveh in celo treh konjih, glasov, med katerimi je bili ali celo na oshi, kameli in tigm. milijon socialističnih i Clprence Darrow se Je Izjavil ni Frank Walsh poklanja S za "JSuitha. Darrow je star brez- glasove Smithu. In nikoar] Verec. Pravkar je objavil v ne vpraša! 11 "FV>rumu" članek "The Myth of oswald Garrison Vilism the Soul" (bajka duše), ki ga tudi lib^lee OnZ * ^>dpišem z vsemi Štirimi. Toda urednik liberalne Darrow sovraži hinavsko prohi- Iitične revije ,Th bicijo in zato bo volH Smitha. Pred osmimi leti je barrow je dober filozof, toda sbcialista D^hn« n»L if1^ slab politik; ne more videti, da z £ izvolitvijo Sniitha ne bo '1 ^ bicija nič manj hinavska. Mencken je tudi agi __ Nihče se ne zna tako norčevati acfo"dobn**! HuSoeTT izvolitvijo Sniitha ne bo prOhi- ro^iiKiirektno^mkhr T -Cija mč manj hinavaka. . ^ naj voHlcfS Mencken je tudi agnosUk. thom in Thomasom. ker l a govorilo se mu je, da ne obstoja zakon, ki bi to predpisal. Komandir se je takoj napotil v Brežice od areskega poglavarja. Kaj se jo tam storilo, ne vem, pač pa smo videli, da so ves čas veselice patrulirali okoli "Delavskega doma". Preiskava se je vršila pri sledečih ss.: Baraga, Petrič, Rihter, Brencet, Mlakar; vršiti so jo pa hoteli tudi pri ss. Zupančiču in Radiju, ki sta pa bila točasno na šihtu. S.Baragi so pregledali vse žepe in plenili, odnosno cenzurirali cele dve uri. Pri najdbi Marksa in II. Teli ABC. des Kbmmunte-mus so osupnili in pravijo: "Vi ki vedno trdtte, da ste socijalist,1 čemu pa imate to?" "Citati brošure, zlasti Mark-sove, ni prepovedano, kajti v in formacijo jih čita tudi dr. Korošec in njegova policija in Vi, g. bivši posl. tudi, če hočete, zaradi tega pa še nisem komu nist!" je odgovoril s. Baraga. To leto je sveto leto za mogočne ministre v Črnih taiariih. Zavest, da razpolagajo s 'samo državno oblastjo, jfh je zazibala v prijetne sanje o njih vsemogočnosti in jim vzela menda tudi še poslednjo trohico državniške modrosti in pa političnega poštenja — seveda, če so ga srfph kedaj imeli. Ni jim dovolj to, da so do tedaj bili vedno med prvimi izmed tistih, ki so okradli slovenskega delavca in kmeta še za tiste borne pravice, ki se jih je priboril za časa ranjke Avstrije, ni jim dovolj, da so Uko temeljito pomagali rušiti naše gospodarstvo, ne, oni hočejo še pokloniti nam "v čast božjo in spas narodov", eno najlepših cvetk iz njih politične f>isagi samo sveto inkvizicijo. "Bog tivi," čuvarje naše javne varnosti! Priznati moramo, da se počutimo, kakor v Abrahamovem ipiročju Bog živi našega skrbnega in ljubeznivega očeta, # g. dr. Ko-rošca! Saj premetali so nam — to moramo reči — res temeljito vse, karkoli je dišalo po "prevratni" literaturi. Celo našega ubogega Afclitusa niso pozabili. "Socijalni problemi", "Poblema malega naroda" itd., vse to je romalo na pregled, da bo blazna-ša bolj očividna in temeljita.! Ej. ej, saj vemo dobro, komu je "Svoboda" trn v peti t Pa ne •»mo "8vob0da," tudi "Uje-dinjeni Saves Železničarjev Ju-goalavije". Kar čez noč je men-ds tudi on postal strahovita revolucionarna organizacija. Ro-či moramo, da niti sama Mo-skva ne bi znala tako aa debelo Cabricirati komuniste, kot to dala danes po milosti Vuldčevi-da notranji minister dr. Korošec. V znamenju ljubezni do bližnjega. socijalne prarvioe in rav-nopravnosti nam daje torbo na usta in batiae, kmetu boben, klerikalnim trabantom in pod-repnikom pa mastne službe ir. stolčke ministrske . .. V čast in slavo božjo! n* ne pozabimo: anno dotn- nint 1928 >lada naš aajkultur-nejši in naj v* ji Slovenec. Zato tudi mi pravimo: Doli s klerikalnimi polici Jat i. doli s črni-ml preganjalci dtfsveev ^ kmetovi iZ 00 didir» *k<> dober člo^k k* j volil? Smitha 1 Menck«» sicer th^ ViUard bi najraS fi enega ali dveh koleščkov", ker * * to1th « se drži rimske vere, ali če je . J° Gostuje, daai lista še, treba izbirati med katoliškimi 12črPana. in protestentovskimi hinavci, si ^ bo Smith izvoljen, ne j on izbere katoliške! Srečna du- katoliškimi glasovi, ker jih j ša, Mencken, ki najde razliko Premalo in mnogi katoličani in med hipokriti! volili Hooverja. Ce bon Tretji bo menda Sinclair Le- !zv?ljen' ** ifvoliJ° Protestii wis, ki je zapisal v svojem ro- m »Werci. manU "felmer Gantry", da kdor Protestanti in brezverci i posreba katoliške dogme, mt>- verujejo v čudeže iz časov Jeb ra imeti želodec noja. A kaj se ve, ko so vodo izpreminjali v i on briga za dogme! iSlraer Gan- no verujejo pa v čudež dv| try zahteva svobodo srebanja, žetega stoletja, da Smith izpn šampanca in Smith prinese to meni newyorŠko vino v hladili svobodo v zlatem kellhu. olje ... Ivsn Molek: Vtisi iz Detroita in Kanade. Onkraj meje v Kanadi. je aretiral in ostal je na posti, Čakamo in čakamo in se po- Zunaj se ustavimo in dva to* mičemo kot polži. Cez dobri dve gresta nazaj, da vidita k uri nas porinejo na ladjo. Tri bo z njim. V tistem momem ladje so neprenehoma prevažale aretiran* primaha sko ameriške "pijance" najbrž do vrata 411 Proti nam- Top polnoči! Dobro, da človek vidi 80 izpustili? Ne, niso, jin to blaznost. Nekateri "turisti" on je — ušel. Kaj? D so bili res pijani. Ni čuda, da Uradniki so imeli td so cariniki in naselniški uradni- P°sla' ^ ni80 P®zlli nanJ1 ki na ameriški strani skakali 0n enostavno odkorakal i kot brez glave in postajali z P^rne. Ce je tako, tedaj hiti vsako uro osornejši. v aVto! Odpeljal se je z naa ^ , „ in dovolj je bilo smeha na nit .®ila Jldo°j"a, p^gkav?- PJ" imigracijsk«ga uradnika, kiti W t^r* li^Jf^ ^ 8lab0 P^na svoje "aresta. prohibičnik in tipal pod sedeži. te« Našel ni nič. Kar smo nesli čez m , . , » , , j.l mejo, je bilo v želodcu in brez Tafko 8e Je končala kamuW vsakega efekta. Vsi smo bili avantura- trezni, kar je bilo gotovo v čast "Tamnuuiy Farmers." naši družbi. Prednami ^ bil ^ 8e bi moglo napjMti den lTlZL ^ ~ W ^itU in tamošnjih 'raznM n! niM^mir Ji ~~ * rAh' ^ovetiBkih in splošnih, tod pa niso ime i sreče. Njihov av- _ k j w ^ dru^ to je bil ponnjen na stran v zna- . r. . u w kralj avtomobilov v Detroiti Kljub stražam prohibičnikov se tihotapstvo vrši na debelo. Q . .. . . ^ . rhrvt]li Marsikdo stisne steklenico .11 "flask" skozi mreže. Navadno *lBh*rTn^Z nalože U posel ženskam, ki skri- ^.^ge industrije, ki pro«* jejo steklenico v nedrije ali kam drugam. Rojak, ki mi je pra- tik,i"«> » ^ " \ vil, kako so privezali dva kvorta T^^f ,nflu,trije' k?1 "J žganja na os med koleaa avta. hor* Je ^ Je moral srfečatl "zelenega" Producirsti tudi aeroplsne, a s stražnika. Ta Igra je nevarna, je še v povojih, ker tudi spodsj dobro pojletia- OmenjertO tudi ni bik) unij jo. ako in delavsko politično gibi Drugi je bil uradnik naselje- »J® v splošnem, ki ps je » * yanja. IzpraŠeval Je strogo. k*t zelo mizemo. AngWka * Vsi smo morali pokazati držav- ciaMstična organizacija je *j*,Ji Ijanske papirje in odgovoriti na že ves čas izza vojne iti unlM svita vprašanja. Sodrug Juh- omejene le na stavbne itn« ko je pozabil svoj papir doma. Ameriška delavska federacija fi Nekaj časa je Študiral njegov sicer sklenila že pred enim * obraz in verjel mu je ter ga tom, da organizirs stoti** * pustil. Zraven mene je sedela avtomobila« industriji. soproga sodruga Semrova s svo- še danes hodi okrog induitn* jo malo hčerko. "Kdo je ta žen- kakor maček okoli vrele k** «ka?" je bito vprašanje. Po- Seveda federacija je -jasnilo ni zadostovalo ln urad- Zato pričakujemo, ds ^ nik Je še vprašal hčartto. če je zveličavni delavski m** ^ ženska res njena mati. — Ko ganizlrajo avtne delavce... » je pred par meseci Ma neka slo- danes ni še nič. Kaj «*ka)' venska družba skozi isto inkvi- ^■Ifij nisc ker ni imel dokaza, da je res nj^ je že'drn^T nsjTin€*s uk^r^ ,rn8"B oruaos skozi isto Ittlcvl- _ _ _ ^ rfeijo, je malo manjkate, da niso Dne mjaku pridržali njegove žene. 8 P*tr°m * fova žena in drtavljanks. To gostoljubnosti drtroitss»n ^ omenjam radi tega. da bodo ro- drugov in prijateljev ki potujejo čet mejo. ve- P°«tala še nadležna^ Zato deli pripraviti se z vsem. po- členila, da ae likidsva J trebnimi listinami troita. predno se naju »e m^ Brez smole pa la nismo bUl. (^f A« ^ Med nami je bfl detro.Uki Slo- da jo pobriše ~ ' i kina * m ' Sni,. ^^J JJJ, lfSM» ki |t aTdržavljan, al pa ^ v Cleveland. jaz imel pri sebi )H>tne#a lisU s * veni red. kdsj f^ katerim Je prišel postavno1 v v OM*> Združene države. Umtfeik ga (Wnu tT"x j ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA. — 11 Vesti iz Jugoslavije fasizem-POSPESAVATEU KULTURE. (Icvlroo.) Italijanske oblasti so prepovedale izhajanje slovenskega časopisa v Trstu "Edinost." Fašistični listi zahtevajo, da se prepove tudi izhajanje drugih slovenskih in lirvašlrih listov, jugoslovanska matica je priredila veselico, katere čisti dobi ček je namenjen za zasužnjene brate v Italiji, Mussolini pa je istočasno uktnil "Edinost." *|| •Ljubljanski rodoljubi so te dni prepevali: Ajmo, ujmo, v Zvezdo se združimo, da »e i vinom pora«veselimo! Ajmo, ajmo, dinarje abtrajmo, pa zasužnjenim jih dajmo: Evo, bratje, vino »mo ilampali, te-l* dinarje za vas amo zbraH. Mussolini pa je pel: Kia. i'ia, alaltt Rad imam va«, kar »e da. A predvsem—failstična edinost! Zato vam prepovem "Edinost." Rad. imam vas, kar ae da, eia, "eia, alala . . . Primorec posluša te pesmi in grunta, grunta ... Mi smo pa, kakor smo bili. Veselica je bila, ljudi vse polno . . . Na Primorskem pa jok in groza . . . Še eno senzacijo si obljublja Ljubljana, in to pot čisto velemestno. Filmski igralec Sveti-slav Petrovič, rodom Srb, je obljubil priti tudi v Ljubljano. Obljubo bo težko držal, a Ljub ljančani "oboževalci filmskih junakov," so že s tem zadovoljni. In takega ppčastenja Še nifto bili deležni. Vae »pričuje, da gremo res v boljše čase. Vsaj pogledat nas pride kdo.—Beograd te dni živi v znamenji Svetlslava, svojega filmskega jurska. Naš "8vetislav'K je sedaj središče. Puni.ša je za nekaj dni pozabljen. Kmečki praznik na Bledu se je vršil dne 8. t. m. Vsak&letni tince. Slajfer ni maral Coterja za zeta, Breg„pa je črtil svojega gospodarja. Obtožnica pravi, da je Breg podrl Slajfer j a na tla, Coter pa je po njem udrihal * krampom in kolom. Tudi Breg ga je parkrat udaril. Ko je bil Slajfer najbrž že mrtev, mu je Coter zasadil kos stola v usta. Nato je pobral umorjenemu uro z verižico, samokres in denarnico z denarjem in vdrl z Lu-dovikom Bregom v stanovanje umorjenega. Tu sta vlomila v kiblo, vzela iz nje klobaso, iz kleti, ki sta jo sama odklenila, pa si prinesla vrč jabqlčnika ter mirno jedla in pila, vesela, da sta umorila Jakoba Šlajferja. V tem položaju so ju zasačili žandarji. ' Zaradi silnih udarcev po glavi je bila lobanja ix>polnoma zdrobljena, osobito Četna senčnica in temenica so bili koščeni drobci pomešani nismo te pred leti kaj več zidali. Glede induatrije kaše mt>-sto lep. napredek. Poleg košar-ake obrti imamo še klobučarstvo in tekstilno industrijo. V podjetjih je za poškili h okoli «00 oseb, ki si slutijo v njih vsakdanji kruh ter jim ni treba iskati dela po svetu. Letino smo itne-li dobro, te deset let ni bilo lep. šega pridelka kakor letos. * ' Morilca v narodni skupščini Puniio RaMša bo zagovarjald 15 odvetnikov. Sodišče je zaprlo tu* d i oba poslanca, ki ju je narodna skupščina izročila, češ, da je precej dokazana sokrivda. Zašli« tu jejo se že priče iz Beograda in Zagreba. * * Umor bivšega Orjunaia Rgi govorili pozdravne govore Ljudje pa so se kmalu razšli po K«sti!nah in na otok k Mariji. Kmečki praznik na Bledu ni napravil nič škode; koristil je l* tujskemu prometu. Nesreča. Posestnik Ulrik Ve-**r iz Korene se je ponesrečil v Zk. Dupljeku pri drsvskem Jrodu. Vozil ae je z vozom in «<' J< hotel zapeljati na brod, je !* sc po delu z možgani in banji za moško dlan velika odprtina, iz katere so molele možganske mrene in sami možgani, ki jih je polovica izstopila. Smrt Jakoba Šlajferja je morala nastopiti takoj zaradi zdrobi jen j a lobanje in izstopa možganov. Porotniki so z 10 glasovi potrdili vprašanje umora, nakar sta bila Karel Coter ln Ludovik Breg obsojena na smrt na ve-šalih. Ni žegnanja brez krvi. Na prasnik ponoči so pripeljali v Kranj k zdravniku 39 letnega posestnika Miho Mlakarja, doma iz Mlake, s hudimi ranami. Mož je obiskal gostilno v Tene-tišah, kjer so imeli naslednjega dne cerkveno proščenje. V gostilni je kmalu nastal prepir. Ko je kasneje zapustil Mlakar gostilno, so ga zunaj napadli domači fantje. Nekdo mu je z notem prizadjal več nevarnih * ubod-ljajev, dva v trebuh in enega v glavo nad očesom. Preddvorsko orožništvo ima zadevo v rokah. Žrtev Save. Na Mali Šmaren pozno popoldne se Je vozil po Savi pri Hrastniku v malem čolnu, lasti mehanika Deželaka, steklarski pomagač 171etni Anton Toplak, ki jc ta šport zelo gojil. Znanci so ga pogosto svarili, naj se ne oddalji preveč od obrežja in naj zlasti ne vozi po deročih valovih pri Možini, vendar se Toplak ni oziral na opomine, ker se je menda čutil že dobro# izurjenega veslača. Tako se je tudi na praznik proti večeru spustil s čolnlčkom v va lovje in vrtince pri Moilni. Čoln se je prevrnil in fant, ki ni znal plavati, je izginil v vodi. Čoln so potegnili nekaj sto metrov od kraja nesreče na obrežje, do-čim ponesrečenca še niso našli. Tonček je bil miren in prijazen mladenič. Za njim žalujejo starši, brat in dve sestrici, s katerimi sočustvujejo vsi njihovi-znanci. Izsleden morilec. Nedsvno js postal Žrtev umora v Slovenskih goricah neki Podplatnik. Zločincev takrat niso mogli izslediti. Te dni pa je orožništvo odkrilo morilca v osebi nekega Zlnka, doma iz Skorečic pil Sv. Torha-žu V SI. goricah. Našli so pri njem krvavo srajco In uro u-morjenega Podplatnika. Strašna um rt otroka. V Selnici ob Dravi je lOletnl posestnikov sin Anton Kure ns psši splezsl ns drog9fslskegs električnega voda ter se v svoji o-troškl nevednosti dotaknil tiče. Tok g* je tako močno opekel in poškodoval, da je nesrečni otrok še istegs dne umrl v'mariborski bolnici. Te is ono z Rsdovijiee. Našo mestece ae Je letos precej mtv deroiziralo. Razširili amo ceste, napravili hodnike, postavili stopnice na bližnji h kolodvoru In dovršujemo kanalizacijo. To leto je bila postsvljens asmo ens hiša" sicer ao ae pa izvršila na poslopju vsčja in manjša popravila pa zelo oživelo atavbno gibanje. V bližini šste ob časti, ki drfti » Lesce. #e bo zidalo kar pet hiš in vil. K zldsnju so nss vzpodbo-dJi letovišče rji. ki ao V msstu močno povpraševali po stanovanjih. Letos je bilai še trda ia iinnnšlššs V, narodnoobrambnih organizacij, skratki, da je italijansko posla ništvo v Ljubljani držalo več Slovencev-špijonov, "Orjuna" jo priobčevala celo fotografije ne-kiji tozadevnih dokumentov in med drugimi obdolžila svojega bivšega člana Egidlja Perica kot enegs glavnih -flpijonov. Peric je stanovs! v Trnovem, v Rihar-jevi ulici —Dne 7. t. m. pa je bil Skusi okno ustreljen. Krogln je bila oddana iz karablnke in to iz nasproti ležeče gradbe; bila je posebnega sistema z eksplozivom. Peric je takoj obležal mrtev. Sum pada na bivše njegove somišljenike Orjunaše, ki so ga sovražili, ker je imel Peric baje mnogo obtežllnega materijala o njih. To potrjuje tudi dejstvo, da je Peric zadnje čase neprestano prejemal grozil na pisma, češ, naj se sam spravi s sveta, sicer ga bodo drugi.— Preiskavo vodi sam policijski dl rektor, ki je baje celo v Beograd poslal svoje detektive v tej stva rt Ze to priča o organiziranosti umora. Aretiranih je bilo do sedaj že 7 oseb, osumljenih sokrivde umora. Med njimi je bil aretiran tudi bivši čeinik Orju ne inž. Marko Kranjc. Trdi se, da je storilec ubežal is LJublja ne na motornem kolesu, ki je last inž. Kranjca. O preisksvl so doslej znane Še sledeče okoliščine: Peric, ki je vedel, da mu orjunaši strežejo po življenju lz strahu, da ne bi Peric izdal razne zločine, ki jto jih baje storili orjunaši, je vse to opisal v svoji beležnici. Ta beležnica je sedaj v rokah policije, in bo po njej mogoče pojasnfti marsikatero afero, ki je ostala doslej nepojasnjena. Tako se utegne po tej beležnici odkriti, kdo je u-strelil rudarja Fakina v TVbov-Ijan. v Dvomimo pa, da bo imela vsa preiskava tak pozitiven rezultat, kot je pričakovat). Saj so bili n. pr. že I. 1924. obtoženi gotovi ljudje (mod njimi inž. Kranjc) umora nad Fakinom in postavljeni pred poroto. Dan pred razpravo pa je minister pravde ustsvll poa topa nje in br zojsvno ukazal pustiti obtotsnoe ns svobodo. Tsko je bilo tskrst. Kdo ve kskšen bo konec tej preiskavi? Bržkone bo ostala Ljubljana samo za eno senzacijo bogatejša, Jugoslavija pa bo sčs- Pi nhla—j Rojatna »pričevala In registra-itfiju rojstev. Vprašanje: IV Tukajšnja šo* Ia zahteva rojstna spričevala za otroke ob vftopti v šolo In jst J»e morem nilejSr dobtti takegs spričevala sa svojo hčerko, šest let staro, dasl se je ona rodila v tej zemlji. Kaj naj storim?— K. O., Chicago, IU. 2) Rodil aem se v Združenih državah od tujerodnih staršev. Hočem od£otOv«fti< v inozemstvo, ali na morem dtkasati, da sem ameriški državljan po rojstvu, kajti se zdi, da nI bilo moje rojstvo registrirano. Kako naj dobim rojstno spričevalo? — R. N., Chicago, lil. Odgovor: Oba slučaja doks-zujsts, kako Je važno, da se registrirajo ; (vpišejo v rojstne knjige poklicanih oblasti) vsa rojetva. V prvem slučaju i.A . /T., prepoznane soma veljala za državo, kjer vla- jj da mišljenje, da se vsa ndkogfas- p Ja najbolje rešujejo z revolverji In karablni. Spričo vsega tega upamo, da se nam tudi tujski promet rasftlri. 2e radi senzacij .. . Teoretiki in praktiki. Norveška Je naravno! smučarjev. Na neki njedi visoki šoli poučujeta dva matematika. Runge za praktično in VVernei- za teoretično matematiko, ki ae pa ne razumeta dobro. Oba sta napravila izlet Pri tem se je teoretiku VVernerJu pripetila nearoča, da Je, ztooHI eno smučko. S težavo ae je vle- kel po hribu navzdol. Ko so ga Prihodnjo pomlad bo dgaki zagledali, ao se mu začeli smejstl in ga vprašali, zakaj ne zažene še druge smučke proč. Jezen Jim Js odvrnil: ni praktični Runge mislil ns| tor __so loterije Vftpovedftt v Združenih drŽavah. Ali se ta prepoved 'tudi tiče prodaje srečk Inozemskih loterij? — P, G„ Port Hu ron, Mich. Odgovor: Da. Sekeijs 213 federalnega kazenskega zakonika prepoveduje pošiljanje potom poŠte vseh reči, ki so v ste si z loterijami ali enakimi ponudbami nagrad, odvisnih od •sreče. Tekom minolega leta je poštna uprava izdala "fraud or-ders" proti 36 Jngscmsklm pod jetjem, ki so pošiljale svoje loterijske oglase na adrese v tej deželi. Vsled teh Ukazov je bila vsa pošta, naslovljena na ta podjetja, vrnjena odpošlljate-Ijem c Bresplačna bolniška oskrba. Vprašanje: Izvolite napotiti me na kljjnlko, kamor ss lshko obrnem |a brezplačno zdravljenje spolne bolezni?—vN. M., Ssn Frsnciaco, Csl. Odgovor: Ako niste v stanu plačati zdravniško oskrbo, lahko dobite brezplačno zdrav-enje v sledečih klinika^) Ssn rancises: College of Phjrslcishs and Surgsons, M t. Zlon Hospi tal Dispenssry. Ssn Frsnclsco Heslth Depsrtmc nt Glnlc, Stan-ford Unlverslty Ctlnic, Unlver-slty of Csllfornla HosplUl. Skoraj V vsakem vsčjem ameriškem mestu je nsiti klinike in bolnišnice za brezplačno zdrav-Ijenje spolnih in drugih bolezni. to svrho. Prošnji treba priloži ti drlavljansko pričevalo ali pa primerno overovljen prepis sodnega zapisnika o naturalizaciji. Državljansko spričevalo se ta* ko j povrne po vpogledu Prošnji treba tudi priložiti dve fotografiji prosilca, na pravi jeni na tenkem papirju in ne čez tri inče dolgi ln široki. Nadalje treba, da prošnjo so-podpiše ameriški državljan, ki kot priča potrjuje identlU, Kdor predloži prejšnji pasport, ne potrebuje nikake* priče. Pristojbina za potni Ust stane $0 ln $1 se zaračuna za prošnjo. Le gotovina ali money ordšr se sprejčma. Po pravilni vložitvi prošnje Department of State izdaje potni Ust tekom enega ali dveh dni po sprejemu prošnje. Priporočljivo pa je, da se človek pobriga sa potni Ust vsaj deaet dni pred odhodom Iz Amerike. Dokaz' o zakoniti pripustitvi v Združene države. Vprašanje i Bll aem - zakonito ripuščen v Združene države priseljenec, t. j. za stalno bivanje. Nisem še ameriški državljan. Poslal sem svoji družini v Evropi "affldavlt of sup-port" v svrho, da si zagotovijo prednostho kvotno vlzo v zml-slu novega zskona. Moja iens pa mi je pisala, da nI konzul ho-tel sprejeti njene prošnje zs vlzo, ker hoče imeti dokaz o moj) zakoniti pripustitvi v Združene dlisve. Kje naj doblnv tak dokaz?- r. J„ PI pri? kot Dokaz revščine: letna plača $18,600! > Chleago. -1 Chicago Rapid Traniit Company, ki obratuje "fllevatod" linije, električno nadulično železnico, ne ušiva republikanske prosperitete. Urad* nikl družbe so 24. t. m. pred sodiščem slikali veliko revščino, v kateri se nahaja družba. Sodi* šče je dalo drušbi "lndšunkšenH, da je lahko zvišala vosnlno na lOc in zdsj je v teku prelskavu, Če je zvišanje opravičeno. U-radniki pravijo, da jo in v dokaz so navedli svoje plače. Samuel Insull, predsednik družbe, prejema samo 912,600 letno. Ali r\ to žaloatno? Večje levilo suhaških agentov T odalovlJanlll^^H Waahington, D. C. — Skoro dva tisoč prohibieijskih agentov v svetni službi bo odslovljsnih v Ce ti bo ksdaj šal, ds čsss nisi ti km etokrsl šal, oesljo .,. Dunajski zdravnik Prsne Jo- prihginjsm mesecu. Na njih meeto-ptidejo drugfTki so- na-t*^ && * t* b«-tortj-gačalnik Chicagu. — Zvezni audnik Fred L. Wham je v torek obsodil devet bivših uslužbencev American Espress kompanlje ječo v Leavenworthu radi ropov, katere so izvršili v poštnih vagonih Chioago, Burlington A Qu!ncy železnice. Kasni zs krivce so bilo določene od šestih mesecev pa do pet let. Samomor mlade matere. Chleago. — Olnor Kloainakt, stara 18 let, j« MIh v torek naj dena mrtva v svojem stanova njti, M87 Lindale ave. Zadu šila ee Je s plinom. Vzrok sa momora je bil prepir, ki ga jc imela prejšnji dafc i svojim možem. V poslovilnem pismu svoji .svakinji jI naroča, naj skrbi sa njeno enoletno dete. Rop ns cesti. Chicago. —> Frank Urban in njegova žena sta bila v torek večer napadena ud dveh bandi tov blizu svojega stanovanja, 1147 Lili ave. Bandita sta ubrala Urbana za 176, njegovi leni sta pa vzela dljsmantril prstan, vreden tisoč dolarjev. Samomor pisatelja« Sew Vork. — Harold Speak-man, znan pisatelj In bivši ar-madnl častnik, ss Ja v torek u* strolll, ko se je vosi I v svtomo* bllu v ftellevue bolnišnico. Vzrok ss momora Je bilo slsbo zdravje. Umris radi opeklin. Chicago. — Cstherlne Lelter, stara DH let, Je v torek umrla v South Chicago bolnišnici radi opeklin, katere Js dobtls na svojem domu, 1005 Ave. N, ko Ju prevrnil nsše lottsc vrele voda. ZWve svtov. Chicago. — V torek so ru*-daljne štiri osebs postsle žrtve nezgod v avtomUliftaklh kollzi-iah. asdem pa Je bilo rsnjsnlh. Število Žrtev v tem letu dn danes Je naraslo ns 700. te vfnjsgovlh Čsalh čislane vede, ss je rodil dne 9, marca 1, 176«. v Tlefenbronnu na Wuer-temberškem. Bajs se je io kot dijak bavil s mislijo, da ee dado po obliki lobaaje dognati nekatere umstvene apoaobnosti In vašnojds poteze človekovogs tnsčsja. Kot sdravnlk ss Js ves posvetil proučevanju lobanj Imel je svojo sobo napolnjeno od tal do vrha z lobanjami vseh vrst; rped njimi je bilo tudi mnogo živalskih. Seveds je pretakal ln premeril tudi mnogo šivih lobanj posebno blasnl ln slaboumni ljudje so bili često pod njegovo mero. L. 1701. je isilo njegovo )>rvo znanstveno delo, ki Je vzbudilo ogromno pozornost, tisll Je svoje ideje sestope! e vso vnemo in je prire-jsl Številna predavanja, med njimi 1, 1806 v Hali u, kjer Je bil njegov slušatelj tudi veliki nemški peanik Goethe, ki Je o-a t si poalsj v stalnih stikih s sa-četnikom frenolslke vede. Oall Je sposnsl v piscu slovešega "Fsusta" lobanjo ljudskega tribune in demsgoga IIMII Vendar Oall nI imel med Nem-ei posebne sreče: sodil Je» da njihove lobanje niso ustvarjsne, da bi lahko umsvsll visoko vedo o lobanjah. L. 1807, ss Js pre-eeill v Pariz, kjer se jo nastanil na Montrouge; tu Je imel svoj kabinet, ki so ga ljudje silno obiskovali. Na Francoskem in v Angliji, kjer je Osli čsšče predaval, je bHo precej zanimanja za njegovo vedo. Angleftl so bili zadnji, ki so kazsll nsjveč vneme zs frenologljo; le se je ho-M doktor Prsne Jotef Osli pre m lit i v London, ker gs dne 22. SVfUSt* l. 1H2H. zadene smrt In uvrsti tudi njegovo glavo med votle lobanje in okostnjske. Ds-nes je med staro znanstveno šaro tudi frenologljs, kskor bo čet sto let zs nsml marotkstera preveč aentseljonalna in prehudo nsduts "veda" našega čaaa. xakaj smota se drli živega človeka kakor kola. Znani italijanski učenjak Ceeare Lomfcro-sS js aiOdi HI. stoletja snova vneto meril lobanjo iM ddhazo-val ps obliki in msrl prirojena stočlnaks nsgnsaja, vendar da itašnjs znanost ne polšje več posebne važnoaM na ts make romantično učenost. Norci. V 1'arlzu imajo v mnogih tovarnah navado, da mor nas. ki vstopi v delo, prestati vajeniški kv*t. Tsko je tudi v tovarno Haint-Netaire vstopil nov vejsnsc. £e uslužbenl vs-Jsnci ao hoteli U dogodek v tovarni primerno proslaviti In o-pumo Iti tsjsncs. ksj bo njegov »oklic, Hoteli so ga steči in z »srvami prepleakstl njsgpvo telo. trivv ps se js bronfla s ■PHamlH točk isdstkovj Je ns j višje ona ss veteranski u-i mhMMSM. Približno j ♦402.677,000 ss tw«i t. vštevšl smrt ml močmi, tods njegova okolica nI odnrhsls. tako ds so ga ss* dsvfff Ko prttM zdravnik, Je mogel ug»#tovltl asMNi ie panamski kanal. In mtjtt.ooo za pospsSevsnj«* atrokovns ■ |M bmb« "iidstki /a drtsv depsrtmeht so znašali $ <*«>> ss flsančno upravo U2J rsMMSki m za (Viairimeni or the fh f#daralns ^S^M^SS? je »m. vzdržev^js^r^vet^ga urada (Soeeau ttf PfttlrtHPtn) In subvencije državam laterior SaSO,1 HARMONIKA NA PMMMJ. Proda se tri vrstna nemška lAibaaovsgM izdelka zelo lepe harmonika. Js trpsžns iu še nmlo rsbljens. Cena Je sam«' 685.00 Pridite usobao ali ps pišite ns naslov: John Haari-har, 776 Kionikinnkk Avs„ MU-^aukee, Wis. (Adv,) SEST Ollt fSECT FRANCE26.0«. •iem atau: - nos« m H|MS jiMi jEeiKri t? L* Tolstoj: Mi Nehljudov js bil devetnajst let star, ko je prUel v tretjim letu vseuAllikegs itudijs ns počitnice v svojo graitlno in je ondi prebil v ssmoti vss poletje. Jeseni je nspissl t neusts-Ijeno, otroško pisavo svoji teti, grofici Belorecki, ki mu je bils ps njegovih pojmih nsjboljii prijatelj in nsjbolj genijalna ia-na aa svetu, to-le pismo: ~Mil* tetics! Storil sem sklep, od katsrsgs bo ssvissl potek vsegs mojega ftivljenja. Zapuščam vseučilišče, da ss posvetim ftivljenju na kmetih, zakaj čutim, da sem sanj rojen. Za Boga milega, drsga tatica, nikar me ne zasmehujte Nemara boste ogovarjali, ds sem mlad; morebiti sem res še otrok, kljub temu pa čutim, kaj je moj flvljsnski smoter: iettm delati in ljubiti le to, kar js dofers- Kakor sem vam še pisal, sem nsšei gospodarstvo nepopisno is-nemsrjeno. Proučil sem gn, ds napravim red; pri tam sem dognal, da jo poglavitni nsdosts-tsk nad vae revno, obupno stanje kmetov. Ts nedostatek odpravim lahko samo s vztrajnostjo in delom. Ce bi le vldsHmo- ja kmete, preverjen sem, ds bi vem povedala slika sama več od bsaid, s katerimi Vsm skušam pojasniti ov«,j sklep. Mar ni moja sveta in naravna dolžnost skrbeti sa srečo teh sedemsto ljudi, ki bom moral sanje dajati odgovor Bogu? Mar ni gtoh jih prepustiti radi osebne čsstihlep-nosti ali razkošja saraopašnlm, surovim županom in oakrbni-kom? Cemu naj bi iakal prilike, kako naj bom koristen in delam dobro, na drugem področju, če se mi tukaj odpira tako plemenita, sijajna in najbolj naravna dolžnost? Cutfm, da imam zmožnosti ss dobregs gospodarja in ne potrebujem za to ne vseučili ške diplome, niti službenih odlikovanj, kl mi jih vi tako želite. Mila tatica, ne kujte zame čssti-hlepnih načrtov, aprijssnite se z mislijo, da sem ubral čisto posebno pot, Id je vendarle dobra in me more, kakor flutim, pripeljati k sreči. Mnopo in mnogo i premišljeval o svoji bodoči dolžnosti; spisal sem si pravila, po katerih bom delal. Imel sem pri svojem početju uspeh, če mi le da Bog življenje in moči... Mladi mož ja vMM prošnjo za izstop s univerze in je ostsl zs vselej ns kmetih. * XIX. "Kje so te oanj^f — js mislil sedsj mlsdenič. — yeč kot leto dni že iščem srečo na tej poti, s kaj sem našel?. . . |far so moji kmetje poeta)! bogatejši? Ali ao FlOBVJtg ss isobrssUi sa nravstveno napredovali? Prav nifc. Njim ni po-ataJo nič boljše, meni pa vsak dan postaja težje. Da bi le videl kak uspeh v svojem početju, da bi le. videl kaj hvaležnosti.., toda ne vidim nič, vidim Is napačno okorslost, grah, nezaupanje, nemoč. Zastonj izgubljam naj boljša leta," je pomislil in se bog vs zakaj spomnil, da ga maj o sosedje ns tihem is tegnb-IJ enega Študenta, da mu ni ostalo nič denarja, ds so se mu vsi kmetje režali, ko ni hotela novs mlstflnisa — njegov izum — nič mlatiti, temveč je le žvižgala, da so neprestano prihajali sodni uradniki in rabili posestvo, ker ja possbil plačevati obresti ss zastavljena zemljišča, tako je bil zatopljen v različna nova gospodarska podjetja. 2o se je bil približal svoji hir ši, pred katero je čakalo gospoda s različnimi prošnjami kakih deeet tlačanov in slug.., Tu je stala razcapana, razmršena ia krvavečs kmetica, ki ss Je Jokajo pritožila sbog tasta, ki jo js hotel ubiti; tu sts bila dva brnta, ki še dve Isti nista mogla rasdsliti svojaga kmečkega gospodarstva In sts besnoslobno gledala drag dragega; tu je bil aiv, neobrit sluisbnik: roka so ss mu tresle od pijančevanja, in njegov sin, vrtnar, ga js bil mm pripeljal h gospodu, ds ga ssto-ži zaradi te stalne nemarnoeti; tu js bil kmet, ki je zapodil že- Juš Kozak : RDEČE LISE "Jsksc ja umrl," js pomislil, "že dobro, zdaj ne bo več jabolk kradel," in živo ae je •pomnil lanskega leta, ko mu js pobral najlepša is okna. Ampak vendar ga je postalo strah pred to smrtjo in railagal je Piči ju: "Vidiš Fičl, Jakec je umrl, kdo bi ai mislil, seveda tf ga nisi potnsl. Le poslušaj, zdajle mu klen-kg." 2ivsllra Je nezsdovoljno renčala in po-skušala je griiti. "Ti paglavec, ns boš prijateljček, te bodo že srženl, pa U ne bom branil, če boš ti mene grizell" ' Počasi ae Je splazil na sosedovo dvorišče. Videl je godfeo, ograjeno v ruto, kako hitro nekam teče. Kaj ni jokala? 8tisnil se je za ■Manj In čskal ter nalahno pošvižgavsl railič-na innmenja. As med vrsti js sapenjsl gospod auknjo, i tako naglico js plsnil ns dvorišče. — Ns kolodvor gre, — j« pomislil Lukec. "Aha, U prokletl capin, baraba potepin-aka. Se enkrat naj ts vidim ns našem dvorišču! Ali ml usgineš iipred oči." Fsnt m js kar krivil pod udarci s leve in deens. Ko ss js zjokal doma v drvarnici, js premi-^šljal,Jtaj js s sosedom. , ko vsndar nI ničesar ukradel. "Čeprav me val bije jo, to ni bilo pravično." Misel aa je nanizala na misel, trdovratne in uporne ao bile kot še nikoli in grenka žalost je dušila dušo. Kdo ve, sakaj js tako? Oče me šs ni udsril, drugi ps, kdor me doseže. Ozrl se Je po dvorišču in prvtt v življenju Js saglsdsl bajto ns brunih. PssJsI se je isvilo is tope grenkobe, ki Je zameglila vao dušo. Kakor bi ss mu nenadoma is-III žolč, tako je brizgnilo aovraštvo do vaega sveta ter preplavilo vae miali. Nevidna roka Js položna mlado, trepetajoče srce v žerjavico, da js ssrjulo od strsšns bolečine ln Lukec js dlrjsl is hiše deleč med polj s. Tsm, kjer se je is pokošene otave kadilo In ao ae dvigale meglice proti Umni modrini, as je zgrudil s svojim psičkom. Solnce že ni več ža-rslo, Is svstilo je šs nad poljsnami. Za nJim ln ta kopicami js risalo ostre sence in. topoli sredi travnike so kakor koaa nabrušene rezali nebo in lemljo. Nad vasjo je belkaati dim avs-dral modrino. U-- Sredi te prostrane zemlje je drgetalo mlado telo in ne očitajoče, ampak proseče je plula beseda oče, oče! kot sbegana tica nad njo. In nsšls je svoj s gnezdo. Gori ob ivetlem bukovju ob sevajočem štoru, iz katerega je dihala o-poj na vlaga, ae je naalonil Andrej na sekira Praštel je krog sebe, kar je položil in kar še stoji, a roka nI hotela več zamahniti. Kakor bi prišel nekdo v vas In ae mu ovil okrog vratu; saj ae ni mogel motiti. Nekdo kliče na pomoč njega, ki je vse avojo življenje pomagal, kjer je mogel, ki je počaal za kruhek prodajal po-■lednjo kapljo krvi In je samo še čakal, da pride ura. ko ai iztrže sfče ter ga nese na prodaj za Luke*. Ime Je rodilo misel In struna ss js odjeknila struni. Topo ga prosi njegov mali; a Andrej je čut|I tako elaboet, da je le vzdlhnlt. zaeenčil ■ dlanjo oči ln ga iakal doli v dolini. er bogve kje in aam sebi prepuščen tava okoli braa pogleda, polnega ljubezni in lepe beeede. Ds ga potolaži za t leto neznano gorje, kl ga bo noeil sa vse svoje živo dni, rojen U pasje bajte, * praštel. kolikokrat bo vozil, da seslužl la »hrani za konja, ličnega lesenega konja, o katere mae je celo v sanjah pogovarjal. Bkom me-aac dni bodo nanesle vošaje, e konjiček bo Uk-lov. Zopet ee je vzdignila roka, zapela je se-lira. a misel je romal*nasaj v dolfno ter ee raa-odela trpeči dušici. Poaušila jo sobe, s kopre-je Kose pod topoli so pokosila svetlobo, krvavo solnce je viselo nad dobravami in vrana so prhutsle v svoje domova. Lukec se je splazil domov, kjer sta stala na dvorišču oče in gospod A "Tako ti povem Andrej, še enkrat nsj mi prids tvoj prokleti capin prod oči, ga pobijem kot steklega pse. Nikjer drugje ni moj nslezei kot tu pri tebi v tej svinjariji, Se Jutri sahte-vam, da občina zapre to gnojnico, kjer bi šs svinje pocrksle. In vsako ura tam okrog hiša, žvižga, žvižga... Jssgsže naučim, če gs dobim. Glej, da mu poveš, si slišsl?" — "Se besede ne da. Taka brezvestnoet v teh časih, šivi gnije-jo, pa ss ns zmeni in ne vzame ženske, ds bi mu očedila." Srboriti koraki so se sgublli sa vogalom. Nato ja pokukal boječe Lukec Is drvarnice, oči pa so ss sams od sebe skrils, tako žalosten pogled ga je srečal. "Očka, kaj js Mirkcu?" '> "Zbolel jalM "Sosedova mu je včeraj dala jabolko." "Tako, sossdova praviš I" ' " » ' "Kaj bo umrl kakor Jakec?'? "Ns bo. Js šel po idravila v mesto." "Kakšna?" ' "Tak strup." \ ' ^Ksčji?" "Ns. Zdravila so!" "Zakaj jih pa sosedovi niso kupili?" "Na dobi jih viak, pravijo, in drags so." "Pa če ja kdo bolan?" Oče je skimal s glsvo in sedla sta na prag, oba samišljana in kskor zjutraj ju js prepietla misel, da sta izobčena. Oba eta ališala, da jima lahko jutri sapro bajto in bosta spals v drvarnici, morda na cesti. Tam pa as ne rode vesele misli, objsstne od dobregs kosila in tople peči, tam poveša tudi pea glava Lukse ee js stisnil k očetu in molčal, ker očetovo miali ao tlela kakor žerjavica, ki jo hladsn veter raspi-hava in sanaša drugam. "Ubil ga bom. pravi." je ponvialU, "arborl-teš, same beeede so ga. Ns vn, nad kom bi ss snssel. Rsd ima otroka, pa ja navajen, ds bije po dragih, kadar ga kaj ugrizne. Seveda, človek, kl je rojen sa gospodarja. Ali alab gospodar, ki osba s okovanimi škornji. Ce ga u-dari eden ismsd nas, bo lajal kot otekel pea in ne bo več gospodar, ampak privssana peica, ki ae1>ojt za avojo kost. Pa kaj bi ga b II... Koš ai, koš poln plsv, ki te nosim ns svoji grbi. In tvoji otroci bodo pleve, sa katere ni božje beeede. , . • .Kakor hitro je Andrej pomislil na boga, se Js odprlo pred njim bresdno obupa svojega roj-atva. Bog ena, aH ni celo križanca tisto ura. v kateri je prosil svojega očeta, naj jim odpusti, ker ne veda kaj delajo, pičila etra pena kača? — Nemara jo ravno zaradi tlet* beood umrl. dugače bi mu gotovo on pomagal a krila. Morda bi tudi ml vaš ns trpeli r * "Oče, hudo ml je In žalosten sam. Os bi mogel k Mirkcu In ga prosil, naj odpusti tisto klofuto. Vsote, sa prašen nič sem ga, prav nalašč ln take eolsa sc mu tekle." "In ds poveča gornje," je molčal in govoril eam zase Andrej, "je vcepil U miali tudi temu kratkosrajčniku. Zakaj mu ni dal teleene pesti In šelesnegn srca? In še to bi ee stopilo e-nemu naših. V pasji uti js rojen, pe nosi v svoji duši bošja beeede. križali go bodo. ker se Jih boje. — Strašna pravica! — Podiva spat," je vzdihnil In molče sU povečerjaie ovaenjak in mleko. To noč AndroJ ni zatianll ošeaa In vaak utrip j« a!tla! epodaj pod seboj »redi cunj med zetohllml etenami. Skoai špranje pa ie šepetal hladni jesenski veter. ^^ -—~ IOoIIs no od hiše, ker ni celo leto nič delala; ta je bila tudi tiata bolna kmetic*, djegovs žena, ki je o* dela ihta is brez besed v travi poleg vrat in nsstavljs pred o~ či svojo vneto, z umazano cSnjo nemarno ovito, zatečeno nogo... Nehljudov je sssHšal vss prošnje in želje, podal tem nasvet one spravil, dal tretjim obljube in je odšel v svoje sobo, prožet s mešanimi čustvi utrujenosti, sramote, onemogloeti in keesn-ja. xx. M V sobici, kjer je stanoval Nehljudov, je stal star usnjen, bskranimi žeblji obilno okovan divsn. Dalje je bilo tu več nas-lanjsčev, starinska razložna igralna miza z vloženimi okrsski vdrtinami ln bakrenim okvirom ter odprt angleški glaaovir obrabljenimi, upognjenimi ozkimi tipkami. Med okni je viselo veliko ogledalo v starinskem, pozlačenem izresljanem okvirju Na tleh poteg mize so ležali na kupih papirji, računi in knjige. Sploh ss je videla soba zanemarjena in neredna, zato je bita ta oživljena navlaka v rezkem naaprotju e stroga starinsko in gosposko vnanjostjo ostalih sob veliki graščini . . Nehljudov js jesno Salučil klobuk na mizo in se vssdel na stol pred klavirjem, prekrižal nogo ter povesi glavo... Bil je čedslje bolj žalosten. Desnica ae mu je medlo dotaknila tipk glasovirjs. . . Pričal js igrati... Hkrati mu js domišljija predočevala pretrgano, nedosledno, a čudovito jaano najrazličnejša aliks. . .Zdajci je zagledal trojko potnih konj in lepo modno postav? IljŠke s svetli mi kodri, veselo fjtrečimi pla-vimi očmi, spočitimi rdečimi lici in svetlim puhoip, ki mu je comsj pri&sl rsst| po podbrad (u in uatnlci. Spomnil se je, kako se je IUuška bal, da ga ne bo Mlatil gospod za voznika in kako vneto^p zagovarjal pred njim svojo toli prijetno službo. Nehljudov je videl sivo, zgodnje megleno jutro, opolzko ceito in dolgo vrsta visoko natovorjenih rogozniesmi pokntih voz i ve-ikkni črnimi Črkami vrh tovora. Debelonog* rojene trojke rož-jsjo a kraguljčki, napenjajo hr bet, natezajo jermen je in zložno vlečejo y klanec; doljgi žeblji na zimskih x|iodkvsh se napeto oprijemljejo opolzke poti. Na sproti voznikom navzdol drčt urno pošta in žvenklja z zvončki, odmevajo daleč v visokem gosdu i obeh strani ceate. |Ara-a j! — kriči glasno z otročjim glasom sprednji poštar »Skreno številko na kmečkem klobuku in jo dviga nad glavo. Ob sprednjem kolesu prvega voza težko koraka v ogromnih škornjih Iljuškin starejši brat Carp z rdečo brado in mrkimi o-črni, Vrh drugega voza štrli izpod rogoinie Iljuščina lepa glava: sladko je laapal ob aarji, ko e odnehal ponočni mraz. . J»o-em pa prkle jaaen, topel večer. *red utrujenimi, na kupu atoje-čimi trojkami škripajo goetilni ška leaena vrata. Visoki, nato vorjeni vozovi poekakujejo ob deHki pred vratmi in ae akrivajo drag za drugim pod razsežnimi strehami na dvorišču. Iljuška veselo poidravlja bslollčno, pr aato gostilnlčarko, ki vprašuje: Ali ite od daleč? Koliko vss bo večerjalo?" Pa rada pogleduje ™iega fanta s žaročimi, sladkimi očmi. Zdsj js bil fte pospravil konje, gre t gorko, a potniki natlačeno soba ss prekriža, vsede k polni leseni skledi In se veselo pogovarja s gospodinjo ter s tovariši. Potem pa m opat pod milo nebo in vidi lapod strehe svssde. Čaka ga noč na dišečem senu, zraven konji, ki stopicaja prhajo in obračajo krmo v lesenih jaalih. Stopi k senu, ae obrne proti vzhodu, ol prekriža porodoma kakih tridesetkrat m°čna. široka praa. odmoli "Oče \ pa kakih dvajset "Usmili ss gospod," ss zavije s glavo v kožuh in saepl neekrbno in trdna kakor apijo le močni, spočiti judje. Zdaj pa vidi v sanjah mo-sta: Kijev e svetniki in romarsko množica Bomen s trgovci In blagom. vkU tudi Odeet (kmetje psčijo imena snanega pristanišča Odase ia mestece Romne. kjer imajv snega iamed največjih ukrajinskih aejmov), in daljše sinje morje i belimi padri. vidi sem Carigrad s zlatimi hl- Jami in beloprsnimi, črnoobrvi-mi Turidnjsmi, ksmor xleti, dvignjen ns nekih nevidnih perotih Leti prožno in lahno vedno naprej; vidi spodaj z živim ble* kom oblita zlata mesta, sinje nebo z gostimi zvsnlami, sinje morja z belimi jsdri — in leti veoelo in sladko naprej... vedno naprej. . . — Lepo jil — šepeče Nehlju dov, in po glavi mu hodi mieei zakaj ni on DjuŠJka? - Jsftfl Neka izročenka Marija je bils na Dunaju radi krivega pri čevanja obsojena na šeat tednov ječe. Njen zaročenec jo je ob priliki nekega opora sunil v Donavo. Marija mu je odpustila in ga je hotela pred sodiščem razbremeniti. Pomagati je hotela tiatemu, ki jo je hotel spraviti ob življenje. Kot priča, je Izjavila, da jo ni nsmenoms pah nil v vodo. Toda nič ni tako skrito, da . ne bi postalo očito. Dokazalo ae je, da js zaročenec Marijo zagrešil poskus ___ in ds je pri polni ssvesti hotel epremeniti zločinski namen v bolj neorečen slučaj. Marija je tedaj lagala in ogoljufala ter bila obtožena zločina krivega pričevanja in — obsojena. Najvišja hiša na svstu. n dosego svetovnih rekor dov ne gredo samo športniki, ampak tudi atavbeniki. V New-Yorku ao začeli zidati hišo, ki bo imela šeetdeeet nadstropij in ki bi bila najvišja. Sedaj pa se oglaša newyorlka banka S. W. Straua k Co., ki objavlja, da bo zgradila hišo z 87 nadstropji višini 808 $sv(jev. Stroški bodo znašsli 14 milijonov dolarjev, letni dohodek pa bi potem prinašal letno četrt milijona čistega dobička. Ta novf nebotičnik bo zavzemal mnogo ceet, a v najem vzeta površina zemlje znaša 900,000 kvadratnih metrov. Na vrhu bo kupola iz jekla in atekla ter z ogromnim balkonom. t Kaj pričajo izkopnina V provinci Jinnmarken ns najokrajnojši točki Norveške so našli snsmenite stvari iz stare kamenite dobe. Profesor muzeja v Oalu dr. Numedal, ki je vodil izkopavanje, je izjavil, da ao se v provinci našla mnoga starinska najdišča in natančno preiskala. Izkopnine obstojajo iz orodij, katere je rabil primitiven človek. Na podlagi teh izko^-nfoi hoče dokazati, da zapadna Evropa ni bila središče atare kulture in da ao aeverni narodi dobili svoje 'kulturne Oblike v starih časih od azijatskih plemen, kl ao na svojem potovanju učili tudi te norveške prebivalce. ČETRTEK. 27. SEPTEMBRA < bMbbM(MI faHhk Janezkova sestra se je poročila. Janezku so povedali, da bo dobila njegova sestra malega fantka, a katerim ae bo lahko i-gral. Novoporočencca sta radi stanovanjske bede stanovala pri njenih starših. Zgodaj zjutraj po poročni noči ae tiho odpro vrata v sobo novoporočencev, notri pokuka kodrasta Janezkova glav^, ki vpraša: "Ali že i-mate fantka?" e _ Štiri fakultete. A: "V čem so ai podobne fakultete na vseučilišču?" B.: "Vse štiri čistijo: bogoslovna duše, modroeiovna možgane, zdravislovna želodec, pra- voelovna pa — žepe." • 1 čas js zlato. Agent: "Kaj pa je to? Prej ate mi rekli, naj pridem pozneje, zdaj me pa ven mečete." Trgovec: "Prej vas nisem u-tagnil" "Moje prisrčne čestitke U Čul, da ae nameravate zm** ročitir m Vam,je 1)11 t0 natv«4 NlUnaadsslmi ne pridekaj^ "Potem pa še enkrat pnvh čeatitke." r<* s "Moj oče je mnogo Pri8pii k prebujejnju človeštva" < |Tako?" Mar je pedagoir "Ne, pač pa tovarnar zi b dilke." Vat Ridl«i)i nirednost M*f "Nmdnortl kdvic to m« n»dU«ov«l, k l kl m« kril. bU M ».Ub. PM* Mr. «Go. U»Yitt, ubUtt, lu^i •• Na«m-To«.. in Md.j ^ ■dr«*. liinoU* priporod.m Nm^t« v—, kl M» oslabeli In IUrp«nl.~ " Kuc»-Ton« M i» itkaulu kot ^ ■SravSo m n* mm. kl ao bolni i, 3 Ono poMtfalo iMrvoinim mo*.« Tk nam, ter jim vrnilo mo« ln mire« p«**. Nncn-ToM ojnte UkajSliiMi prabnvl. V por SmS oSpravi Udvi4n.T« burno MNteMtl. kakor tudi klodta, j in omoe»o. ter Sni« aoi in krapkMt IjudoM. Nusn-Ton* okrepi tudi m te -M. ter w prodaja v Ukarnak , h j> iuJUii tISrimr S-Ne P. J. PRINTERY Sa UwMnln Avm chicago, ILL. TAM SB DOBE NA tMLtO TUDI VSA USTlfSNA POJASNILA .