Leto XXIIL, iL 61 LfaMJana, torek lk marca 1943XXI Cena cent. 80 KooGoifcn H-25 »144 91-26 Opra vtuiCTO i LluAl Telefoo k. »1-22 iMeratai oddelek: Uobliana. ca 5 - Telefoo fe. »1-23 Podruituca Nove mesto i Lrobltuaki OMta 42 Batum: a Lpiblianakc pokrajine pti potao-čekoroeno zavode te. 17.749, a oattlt kraje kalite prvine Cone Tort Po*. Nc 11-5118 IZK. " Iralii^ On'vi iv run . •* .tali OPSTVO a Mdase ia Ki. .-un t .talian* 9. A. MILANO liki)« vsak d a o imzco ponedeljka Naročnina mala cd e t e c o o La ts.—■, n Im—aw *kl|u£no • »Ponedeljku* |» croro« Lii »6.50. llttOoiliio: t laMfrna Poccmiieva ulica tre*. 9. l»Mw ker »1-22 »1-23 »1-24. _Rokopiai »e o e » t a t a ) o._ CONCESSIONARLA tSClUSIVA pet la pub- blidti di proveoienza italiana td estera: Unione Pubblicni Italiana S A M1IANO itev angleškega par-itipress of Canada" ItaMfanski brza čelni so poškodovali na črnem morju dve ruski motorni torpedovki Glavni stan Italijanskih Oboroženih sfl Je objavi 15! marca naslednje 1024. vojno poročilo: Slabo vreme v Tnnerfji Je dopuščalo le omejene letalske in k pninske operacije. Naše topništvo je uničilo eno sovražno letelo. Nad Sicilskim prelivom so nemški lovci v bohi zbili on angleški dvomoternik. Nage, letalske trrpedovke so v vodah pri Bom napadle konvoj, ki so ga spremljale ladje ta letala. S torpedom so zadele en parnik v*s!ike tonaže. Ponoči na 14. t. m. so se nemške motorne torpedovke spopadle na šir kem morju ob tenižki obali s skupino britanskih rušiicev. Dva sta bila potopljena, dva nadaljnja pa z gotovostjo zadeta brez kakršnekoli izgube na nemški strani. Na Atlantskem morju je naša podmornica ped poveljstvom poveljnika bojnega broda Gianfranca Gazza iz M Slana, potopila angleški prekomornik »Empress of Ca-nada« 23.500 ton, ki je vozil čete. Italijanski brzi čolni so v zasedi ob se-vernovzhodni obali črnega morja napadli skimin,;) nisldh motornih torpedovk in motornih izvidnic Poškodovali so dve in se vrnili brez škode na svoje oporišče. Sovražna letala so priletela nad pokrajino Frosinone in nad kraj Pozzallo (Ragu-sa) ter povzročila lahko škodo. V Pozzalu je bšla ubita ena civilna oseba. Odpor prst! angleški samovolji v Egiptu Prirtiaisgleško gibanje v e^Iptski vojski Ankara, 14. marca. s. List »Alleri« piše, da je na seji egiptske zbornice poslanec Abdel Aziz el Sufanl vložil interpelacijo na predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra glede zadržanja vlade glede ustanavljanj t tuj:h vojnih industrij na egipt skem ozemlju, nasilstev zavezniških vojakov proti egiptskemu prebivalstvu, nočnih preskav v zasebnih stanovanjih in glede napadov na nedolžno egiptsko prebivalstvo ter samovoljnih aretacij s strani zavezniških oblasti. Odgovor vlade je bil odložen za mesec dni. List piše, da so na isti seji razpravljali o interpelaciji poslanca Abdu-ea Salampaše glede vladne politike do egiptske vejske. Interpelant je napadel ministra za obrambo, ker je za 17 odstotkov omejil novačenje za orožje sposobnih zaveznikov in razpršil letalske efektive s tem, (fe Jih je uvrstil v druge oddelke oboroženih sil. Omenja se dogodek z dvema višjima oficirjema, ki sta se pritožila zaradi sleparij v škodo egiptske vojske. Ministrski predsednik njune pritožbe ni sprejel, minister za obrambo je pa odredil aretac jo obeh oficirjev. Nahas paša je poudaril, da ne dopušča razprav o vprašanjih, ki se tičejo vejske ian cdredb vrhovnega poveljni-fitva oboroženih sil. Pojasnil je, da sta bila oba višja oficirja letalstva aretirana zaradi pobega dveh letalcev, ki sta se 7. in 8. julija pridružila silam Osi pri El Alamei-nu Varnostni ukrepi so bili neobhodno potrebni zaradi zadržanja nekaterih članov letalstva, v zvezi z delovanjem pete kclo-ne. Odrejeno je bilo, naj se letala ne uporabljajo. da se preprečijo ponovni taki incidenti. Mhrster je izjavil, da je zopet odredil aretacijo Aziza el Masrija, ker je prekršil dane besedo in se še naprej politično udejstvoval, Vlada je trdno cdločena energično in temeljito odstraniti uporn-škega duha, ki se je razširil med vojsko in ki je huda nevarnost za ves narod. Prepoved izvoza živil iz Egipta Ankara, 14. marca s. Egip-tska vlada je prepovedala izvoz vseh živil, razen onih, za katera se uvažajo živila. Zaradi tega ukrepa je libanonska vlada zelo v skrbeh, kajti angleške oblasti, ki niso hotele oddati žita iz vojaških skladišč za prebivalstvo Libanona, so obljubile, da bodo egiptsko vlado pregovorile, naj bi dobavila potrebno žito. Vedno večja nasprotstva med Ameriko, Anglijo ln Sovjetsko zvezo Berlin, 14. marca s. Trditve angleške revije »New Statesman and Nation«, da je Anglija prepričana, da ne more zmagati v tej vojni brez pomoči Sovjetske Rusije in da zaradi tega ni nobena cena previsoka za poravnanje sovjetske pomoči, vključno bodoče hegenomije nad Evropo, so predmet živahnih komentarjev v tukajšnjih političnih krogih. Ti podčrta-vajo, da s tem Anglija jasno dokazuje svojo vojaško in politično nesposobnost, zaradi katere mora prositi za pomoč državo, katere teorije so v odločnem nasprotju z angleškimi. To dokazuje tudi, kako malo je mar Angliji za usodo evropskih narodov, katero hoče v nasprotju s hinavskimi trditvami angleške propagande izročiti boljševikom. Tudi jutranji tisk se obširno bavi s tem vprašanjem. »Borzen Zeitung« piše, da so trditve Angležev, da je Anglija pričela vojno za rešitev pravic in svobode majhnih držav, najbolj nesramna laž, ki je kdaj prišla iz ust angleških državnikov. Da bi rešila, kar se rešiti še da, je Anglija pripravljena izdati ne samo male narode, ki mejijo ob Sovjetsko zvezo, temveč vso Evropo in njeno tisočletno civilizacijo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da Churchillove koncesije, ki jih je pripravljen dati Sovjetski zvezi glede Evrope, značijo že zdaj popolno in dokončno opustitev politike tako zvanega »ravnotežja sil«, ki jo je Anglija srdito vodila tri stoletja. List poudarja nadalje, kako Angleži upoštevajo jamstva, ki so jih svoj čas dali Poljski za njeno neodvisnost, zdaj, ko Moskva zahteva, naj se sploh ne ustvari neodvisna poljska država. Kakor Churchill, tako misli tudi Roosevelt ter je pripravljen za dosego svojih imperialističnih ciljev v drugem delu sveta prodati Evropo Stalinu ter tretji internacionali. Madrid, 14. marca. s. T sk komentira neki članek lista »Times«, v katerem se proglaša pravica Rusije do svobodnega razpolaganja z ozemlji vzhodne Evrope po zrna. g:, Tisk opozarja na londcnski predlog za anglosaško-rusko konferenco, na kateri bi Anglija skušala pripraviti Ameriko, katere Javno mnenje je nasprotno boljševiški ekspanziji, da bi priznala delitev Evrope v sovjetska in angleška vplivnostna področja. V tukajšnjih krog;h pripominjajo, da se bodo nasprotja med Londonom in Wash:ng-tenom glede ruskih zahtev, ki so se že pokazala v zvezi s Poljsko, še povečala. V »Timeeu« objavljen čla-ek kaže angleško skrb za določitev angleških in boljševiških vplivnosrtn:h sfer v Evropi s pristankom Amerike z namenom, da bi bila Moskva vezana na kakšno pogodbo, s katero naj bi se preprečilo, da bi Sovjetska zveza pogoltnila vso Evropo. Ta misel je vsaj naivna, kajti boljševizem, če bi zmagal, bo sam določ;l svoje meje ne meneč se za mnenje Angloameričanov. članek v »Timesu« dokazuje, da b; z zmago demokracij evropski narodi v najboljšem primeru postali sužnji Rusije in Anglije Trditve demokracij, kj s0 pprcžile vojno, da se bore za svobodo in samoodločbo narodov, so s tem znova deman-tirane in evropski rarodi vedo, pri čem »o. Buenos Aires, 15. marca. s. Tukajšnji tisk posveča veliko pozornost Edenemu potovanju v Waehingtan in poudarja z veli- kim pesimizmom, da so odnošajl med Anglosasi in Rusi zelo napeti, kar je potrdil tudi Eden s svojimi izjavami novinarjem. Turška sodba o nasprotstvih med Ameriko in Anglijo Ankara, 14. marca. s. List »Tura« razpravlja o izjavah podpredsednika Amerike Wallaceja in navaja, da se je vsakokrat ko je šlo za velika vprašanja bodočnosti ali za kolonijska vprašanja, ugotovilo totalno nasprotje med konservativno Angl jo in liberalno Ameriko. Prišel je trenutek, piše iist, ko mora Amerika pojasniti izčrpno nalogo »možganskega trusta«. Američani so dovolj zreli, da bodo razumeli novo poslanstvo, ki se baje poverja temu tru-. stu Francija n Anglija sta z dejstvi dokazali, da te naloge ne moreta izpolniti Zaupali sta likvidacijo velike vojne pustolovščine v prejšnji svetovni vojni poslovnim ljudem, k so bili tedaj resnični avtOTji ogromne katastrofe, ki so pa samo izkoriščali položaj za svoje osebne interese. Carigrad, 15. marca. s. Turški tisk se bavi s potovanjem Edena v Washington in poudarja, da obstojajo med zavezniki nesporazumi, ki jih bo težko odstraniti. — »Tašviri-Efkiar« naglasa, da imajo tako zvani narodi vsak svoje različne namene in je zato popolnoma prirodno, da nastajajo med njimi polemike in nasprotstva, ki se ne tičejo samo vodstva vojne, marveč tudi načel za ureditev po vojni, kajti vsak izmed zavezniških narodov si hoče zagotoviti večjo korist. Nesporazumi med zavezniki so tako mnogoštevilni, da bo moral Eden ostati nekoliko tel nov v Ameriki ter razpravljati o razčiščenju mnogoterih vprašanj. Po zatrjevanju »Džumhurieta« je glavno vprašanje še vedno v tem, kakšne namene ima Sovjetska zveza za primer zavezniške zmage. Negotovost političnega položaja v severni Afriki Stockholm. 15. marca. s. Britanski list »Ob-seTver« se bavi v svojem uvodniku s še vedno negotovim poFtičnim položajem v severni Afriki in piše v zvezi s tem naslednje: Neprijetno je dejstvo, da Amerika in Anglija ne vodita složne politike o francoskem problemu. To se je sedaj jasno pokazalo in tega razdora n; več mogoče skriti ali omiliti. Razdor med Giraudom in de Gaullom doka* zuje to anglosaško neslogo. List pravi, da je treba sedanje težave pripisati v glavnem anglosaški zmoti, in zatrjuje, da je britanska vlada postavila de Gaulla na odločilno mesto ter ga napravila za kand;data za vrhovno oblast v Franciji. Na drugi strani pa so zopet angleško-ameriške oblasti podpirale ureditev Giraudove vlade v severni Afriki. Tako sta obe tekmujoči strank; bili ustvarjeni tako iz Londona kakor iz Washingtona, Protianglelke demonstracije v šanghaju Sanghaj, 14. marca. s. Na velikem zborovanju nad 2000 Indijcev je prišlo do pro-tiangleških demonstracij. Demonstranti so po zborovanju korakali po ulicah in manifestirali za borbo proti angleškemu impe-rijalizmii. Nemške čete zopet osvojile Harkov V mesto so vdrle s severa in vzhoda — Odbiti sovjetski protinapadi pri Bjelgorodu in Stari Rusi — 44 oklopnih voz in 64 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. marca, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Protinapad, s katerim so skupine Južnih vojsk po tednih bort>e vrgle sovraznuta onkraj Donca, je bil danes kronan s posebnim uspehom: Po srditih borbah, ki so trajate ves dan, so oddelki SS, krepko podpirani od letalstva, zopet zavzeli z obsežnim uspelim manevrom s severa in vzhoda mesto Harkov. Izgube sovražnika na ljudeh in materi-jalu še ni mogoče preceniti. Iz HitJerjevega glavnega stana, 15. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je bil včeraj protinapad, s katerim so skupino južnih vojsk po večteden-skih borbah vrgle sovražnika onkraj Donca, kronan s posebnim uspehom. Po srditih borbah, ki so trajale ves včerajšnji dan, so oddelki SS, učinkovito podpiranj od letalstva, z uspelim manevrom s severa in vzhoda zopet zavzeli mest*) Harkov. Sovražnikovih izgub ljudi in materijala še ni bilo mogoče preceniti. Jugovzhodno in severno od mesta tja do področja okreg Bjelgoroda so naše napadajoče divizije vrgle sovražnika dalje proti vzhodu. Zapadno od Bjelgoroda so skušale sovjetske čete napredujoči nemški napad ustaviti z novr pripeljanimi silami. Sovražni protinapad se je zrušil z velikim! krvavimi izgubami. Pri tem Je pehotna divizija »Velika Nemčija« v sodelovanju z letalstvom uničila 44 oklopnih voz izmed 60, ki so napadala. V srednjem odsekn fronte so se izjalovili številni med seboj nepovezani sovražni napadi. Na bojnem področju pri Stari Rusi je so- vražnik po močni topnjški pripravi, i uporabo oklopnega orožja in sc delovanjem bojnih letalcev ponovno prešel v napad. Sovjetski oddelki so bili v ogorčenih borbah vrženi nazaj. Letalstvo Je uničil? na vzhodni fronti pri d veti lastnih izgubah 64 sovjetskih letal. Nemške podmorske sile so potopile ob kavkaškj obali pred Tuapsejem 7000 tonsko sovjetsko petrolejsko ladja. Pri sovražnih napadih protj obali zapad-nega zasedenega ozemlja so bili sestreljeni v letalskih bojih 4 »SpitfirT«, med posameznimi nočnimi poleti nad Porurjem pa 4 nadaljnja letala. Nemško letalstvo Je z brzlmi bojnimi letali napadlo podnevi vojaške cilje na angleški vzhodni obali. V noči na 15. marca pa so oddelki brzih bojnih letal Izvedli močan napad na ladjedelnico v Sunderlandu. Eno lastno letalo se ni vrnilo. 14 sovražnih ladij potopljenih na Atlantiku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. marca. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Naše podmornice udarjajo dalje. Ob vzhodni obali južne Amerike so napadle močno zavarovan konvoj in potepile 7 parnikov s skupno 49.000 br. tonami, nadaljnji parnik Pa je bil torpediran, vendar njegove potopitve zaradi hude obrambe ni bilo mogoče opazovati. Razen tega je bilo 7 nadaljnjih ladij s 43.000 br. reg. tonami potopljenih na ostalih operacijskih področjih Atlantika. Tako je končalo zopet 14 ladij s skupno 92.000 br. reg. tonami svoje vožnje za Anglijo na dnu morja. Sovjetski poraz v doneski kotlini Berlin, 14. marca. Velika bitka za Harkov se lahko smatra kot zaključena. V teku so še zelo krvavi boji v vzhodnem in jugovzhodnem predmestju, kjer se znatne sovražnikove zaščitnice upirajo z obupnim pogumom nemškim napadom. Vsako ped zemlje je treba obkoliti z največjim naporom, kajti Stalin je izdal svojim vojakom povelje, da je treba postojanke braniti toliko časa. dokler ostane od njih vsaj kamen na kamnu. Jasno je. da skuša sovjetsko poveljništvo s tem blaznim odporom pridobiti na času, ki bi bil potreben za nakopičenje novih rezerv ob novi obrambni črti vzhodno od Harkova. Jasno je tudi, da si poveljništvo rdeče vojske še vedno obeta možnost, da popravi položaj in da morda tudi zopet osvoji to prevažno utrjeno točko. Zadnji dogodki so seveda popolnoma izpremenili položaj in bliskoviti nemški napad na obširni fronti ob zgornjem Doncu v smeri proti Bjelgorodu je uničil vse sovjetske nade. S tem so se zrušile tudi utvare anglosaške propagande, ki je do zadnjega časa skušala pojasnjevati in opravičiti polom sovjetske vojske ob srednjem Doncu. Vojaški sotrudnik »Timesa« je še včeraj opisoval položaj takole; »Nemcem se je posrečilo doseči znaten uspeh, ker so na tem mestu osredotočili svoje najodličnej-še rezerve, preko 300.000 mož in 900 oklopnih voz, kakor tudi nekoliko jat bombnikov in lovcev. Vsa ta ogromna sila je bila zbrana na razmeroma ozkem prostoru in pognana v napad. Ni čudo, da se ji je posrečilo vreči sovjetsko vojsko proti vzhodu, toda ta uspeh je Hitlerja stal ogromne izgube. Opravičeno se človek vprašuje, dali ne bo ta nova strahovita obraba nemških sil in njihovega vojnega ustroja imela težke posledice za kasneje zlasti, ko bo treba začeti operacije za pomladansko ali poletno ofenzivo.« Kmalu nato je moral londonski pisec ugotoviti, da so Nemci lahko cvet svojih rezerv uporabili še na neki drugi točki in dosegli uspeh, o katerem poroča sobotno nemško vojno poročilo. Ta uspeh ni bil nič manjši kakor oni na področju Harkova. Berlinski vojaški krogi pravijo, da se za sedaj ne morejo točno presoditi vse operacije, smatrajo pa, da imajo za sedaj bolj trajni značaj, ker hočejo rdeči vojski iztrgati vse ono ozemlje, ki si ga je pridobila v drugi fazi svoje zimske ofenzive. Predvsem je jasno naslednje: 1. Nemci so dokazali, da morejo obdržati pobudo tudi med obrambnimi operacijami, kajti sicer bi ne mogli preiti k zmagovitemu protinapadu. 2. Da so sedaj na slabšem Rusi je očividno, ker nedvomno uvidevajo svojo napako, da so se z vsemi silami vrgli na nemške pregrade in niso upoštevali kake strahovite vrzeli je nemška in zavezniška obramba zasekala v njihove vrste. Ko bo treba razpolagati s potrebnimi silami, da se dosežejo zastavljeni strateški cilji, bodo Rusi stali pred nasprotnikom, ki ni samo mogel vzdržati njihovega napada, marveč jih bo tudi pregnal z osvojenih postojank. 3. Ako so Nemci svoj pohod izvršili lahko v času odjuge, si je lahko predstavljati, kakšne izglede bodo imeli šele spomladi in poleti, ko se zemlja nekoliko osuši. Anglosaški tisk se tolaži s tem, da so sedanji dogodki na ruski fronti v skladu z načrti. Tako piše »Chicago Tribune«, da je ruski umik pripisati samo tej okoliščini, da so se Rusi preveč oddaljili od svojih oporišč in da niso mogli pravočasno na doneško bojišče vreči zadostnih rezerv dočim je bila sovjetska sila v dosedanjih operacijah močno zdesetkovana. Anglosaški listi pravijo, da je v bojih ob Doncu važno le to, da ruske vojske prizadevajo sovražniku hude izgube in da vežejo na vzhodu ogromne nemške sile, s čemer bo znatno olajšan vdor Anglosasov na ev- ropsko celino, vse to izmotavanje pa je samo znak zadrege, v katero je padla anglosaška propaganda, ki je napovedovala po prvih ruskih uspehih že dokončni in neprekl:cni zlom nemške fronte. Nekoliko čudno, celo nekoliko komično pa je stališče ameriškega lista »Washing-ton Post«, ki pravi, da se Rusi in Nemci vzajemno pobijajo ter ustvarjajo s tem pogoje za trajno evropsko ravnotežje. Ta list pravi skoro direktno, da imajo Anglosasi velik interes na tem, da se Rusija in Nemčija medsebojno čim bolj oslabita. Poroča namreč, da so ruske in nemške izgube enako ogromne. Kljub temu pa pravi pisec, da je položaj zelo zadovoljiv. (Piccolo.) Berlin. 15. marca. s. O operacijah na vzhodni fronti in o zepetnem zavzetju Harkova p'še »Z\volfuhr-B!att« med drugim, da je nemški narod s ponosom doznal o novi zmagih njegovih hrabrih čet. Borbeni duh nemškega vojaka se n: zmanjšal v odločilnih trenutkih, kakor je tudi ostala trdna na notranji fronti volja do žrtvovanja in prepričanje v zmago. Ta dva činitelja sta bistvena za dosego končnega uspe« ha. Po hudih zimskih bitkah, ko se je sovražniku zdelo, da bo z gotovostjo dosegel vse določene cilje, se lahko zabelež ta nenaden prevrat v položaju na vzhodni fronti s ponosom in zadoščenjem na strani vseh. ki so spoznali v boljševizmu smrtno nevarnost za Evropo. Tudi to pot je nasprotnik po harkovskih ulicah nudil silov t odpor ter se je boril z ob« upom za vsako ped zemlje. Tudi to pot so sovjetske čete prehajale v napad v množicah nadejajoč se. da bodo zadržale pritisk nemških divizij, ki pa so bile kos sovražn'ku m so v nekaj dneh zopet osvojile to važno industrijsko središče pokrajine. »Volkischer Beobachter« piše o bitki med Doncem n Dnjeprom da se je sedaj zaključila z ugodnim izidom za nemške čete. in primerja to borbo z bitko ob Mami v prvi sve» tovni vojni List poudarja, da je edina razlika med obema b tkama ta. da je to pot izpadla borba v korist nemške vojske. Dogodki pred zaključkom te bitke so bili vsi ugodni nasprotniku. tako da rusko vrhovno poveljništvo ni več upoštevalo mežnosti da bi se kolo sreče obrnilo. Zato so operacije, k se razvijajo tudi na drugih področjih fronte, ne smejo smatrati za zaključene, marveč tvorijo le del ogromnega strateškega načrta. Za izvedbo tega načrta jamči nemško vrhovno poveljništvo. Strnjenost Evrope v borbi proti boljševizmu Rim, 15. marca. s. Evropa se vedno bclj strnjeno zgrinja proti rdeči nevarnosti. Zgled dajejo narodi, ki so bili osvobojeni izpod sovjetskega zatiranja in ki re štedi-jo z nobenim naprrcm, da bi preprečili svoje ponovno zasužnjenje. Ukrajina. Finska, baltiške države in Rumunija so udarne prednje čete. Ukrajinci Letanc\ Litovci in Estcrci se spominjajo dneva, ko so boliše-viki prišli v njjhove hiše, nakar so sleflile dep-rtac^e in prisilno delo. Ko so Nemci pregnali boljševike iz Ukrajine in iz baltiških držav, so Ukrajinci, Letonci, Estonci in Litovci lahko zopet izdajali liste v svoji materinšč ni. Cele mesece so objavljali čez cele strani oglase staršev, ki so iskali otroke in oglase otrek, ki so iskali roditelje, mož, ki so iskali žere, in žen, ki so iskale može. Oglasi so le v redkih primerih dosegli svoj r.amen. Samo v Litvi je bilo od 14. do 17. junija 1 1941 po dokazih ,-n dokumentih Nansen-ve komisije usmrčenih 1100 duhovnikov 15.000 oseb je umrlo po mučenju, 50.000 ljudi je bilo umorjenih. 80 000 deportiran:h, 700 katoliških duhovnikov iz baltiških držav ie bilo deportiranih na sc- i vjetske kaznilniške otoke nn Belem m-rji' Moskovska vl-da ni zrn:k."l!i t-č-iirt5 to-podatkov. Spr čo t^kih etra*-: jo 'zumlj vo, da Je dr. Maee, visok estonski funkd-jo-nar, ob manifestaciji po c svobod i t vi izpod boljševiškega jarma vzkliknil: »Estonski narod sporoča svojim sovražnikom, da ne bo nikoli *eč padel pod njihov jarem « Nič manj odločna ni Finska. Njeno ime je postalo simbol junaštva. Tudi prebivalstvo Kavkaza, Georgijci, Armercl, Kalmiki, Kjr-gizi, so v stotinah in t:sočih zapustili svoje vasi v zadnjih tednih in se usmerili v dolgih vrstah proti zapadu po stepah, pokritih s snegom, žene jih strahoten strah pred boljševiki. Boje se. da bi bili ubiti in da bi zepet prišli pod boljševiško oblast. Žrtve boljševiškega terorja v Rusiji Rim. 14. marca s. Po kakšnih sistemih dela Ceka, kažejo dejstva, da je od leta 1917 do 1923 usmrtila 11.240 duhovnikov, med njimi 25 škofov, kar jasno kaže. kakšno je sovraštvo komunizma do religije. Ubitih je bilo 311.260 intelektualcev, med njimi 6575 profesorjev in učiteljev ter 8800 zdravnikov in 54.850 oficirjev, dalje 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov, 48.000 orožnikov, 192.000 delavcev in 815.000 kmetov. Hude angleške letalske izgube Amsterdam, 13. marca. s. Angleška polurad-na agencija priznava, da je angleško 'etalstvo med napadom pretekle noči na ozemlje Po-rurja izgub'lo 23 letal. Berlin, 13. marca. s. Iz pooblaščenega vira sporočajo, da je angleško-ameriško letalstvo izgubilo v zadnjih 24 urah na zapadu in v Sredozemlju 28 letal, med njimi mnogo težkih čet* veromotornih bombnikov. V istem času je nemško letalstvo zgubilo štiri letala Angleška letala nad švedskim ozemljem Stockholm, 15. marca. s. V noči od sobote na nedeljo je kakih 20 britanskih leta* preletelo južno švelsko. švedsko protiletalsko topništvo je otvorilo hud ogenj proti njim. Obsadba letalskih napadov na civilno prebivalstvo Carigrad, 15. marca. s. Turški poluradni list »Džumhunet« obžaluje letalske napade proti civilnemu prebivalstvu, ki jih :zvršuje angleško« ameriško letalstvo, in poudarja, da zavezniška vojna poročila vsebujejo navedbe, kakor da gre za bombardiran je vojaških ciljev. List odločno obsoja to terorist čno postopanje. R esenci s potopljenega ameriškega parnika Buenos Aires, 14. marca. Listi poročajo, da je argentinski zunanji minister objavil, da je argentinski parnik »Rio Colora-do« pobral 24 brodolomcev ameriškega parnika »Staghoud«, katerega so podmornice Osi potopile ob brazilski obalL četrta obletnica nezavisne Slovaške Bratislava, 15. marca. s. Slovaški narod je proslavil z resnobnimi manifestacijami četrto obletnico državne neodvisnosti. Ves tisk objavlja članke o dogodku. »Slovak«, glasilo vladne stranke, objavlja uvodn:k predsednika republike Tisa, v katerem je rečeno, da je slovaški narod sebi in svetu dokazal zrelost za državno neodvisnost ter vedro in s popolno zaupnostjo gleda na potek vojne, v kateri sodeluje s svojimi hrabrimi sinovi za dosego končne zmage ob strani sil Osi. Listi objavljajo fotografije predsednika, ki je ob četrti obletnici neodvisnosti podelil obsežno amnestijo, ki obsega tudi politične zločine. V narodnem gledališču je vojni minister gen. Catloš ob navzočnosti političnih in diplomatskih odličnikov govoril o politični in bojni zgodovini mlade države, o njeni zvestobi in prijateljstvu do Nemčije in Italije. Predsednik Tiso je po radiu poslal poslanico vojski. Manifestacije so se zaključile z veliko parado bratislavske posadke ob navzočnosti vrhovnega poveljnika predsednika Tisa, članov vlade, diplomatskega zbora in številnih odličnikov. Razpadanje čangfcajškove vejske Nanking, 14. mare. s. Nank;nški tisk poroča z zadovoljstvom o predaji nadaljnjih 25.000 kitajskih vojakov, ki so pripadali čungkinškim silam. V zadnjih dneh je prešlo skupno že 70.000 čungkinšk:h vojakov k Japoncem in silam narodne Kitajske, To so prvi uspehi združitve kitajske narodne vlade z Japonsko in Osjo. tesnega sodelovanja Kitaicev in Japoncev in italrjansko-japonskih izjav o opustitvi koncesij. Kot tolmač mnenja svojih čet. ki so se predale, je general Lingping poudaril, da so čete spoznale nesmiselnost nadaljevani* odpora proti Japoncem in narodni Kitajski v primeri s potrebo borbe proti komunistom, ki skušajo pod v'dezom odpora proti Japoncem boljševizirati Kitajsko. Predaje so pomembne tudi z vojaškega in gospodarskega stališča in ne samo z moralnega, kajti Čangkajškova vis d a je izgubila v nekaj dneh zelo bogato pokraiino Santrns. k- je zarad: svojega zemljepisnega položaja velike vojaške važnosti V tej pokrajin- so ostali samo še ostanki ene same čungkinške ■"'vizije. Tokio. 14. marca s. Jnpon^ki lovci so "ed povr—i-rn r>r\ se_ dv <*ovr^žn"> u ' Tiponska etala so se vsa vrn:1- »šolska listina" Zaključna razmišljanja o novi smeri šale K vsem prejšnjim člankom o »šolski listini«, ki smo jih posneli iz glasila Zveze fašijev v Ljubliani »Prima linea«, dodajamo danes še zaključna razmišljanja prof. Buttafove o novi šoli. V prejšnjih člankih, ki so si logično sledili, smo v splošnem, vendar kolikor mogoče izčrpnem komentarju p-jasnili glavne, značilne novosti, ki jih »šolska listina r vnaša v organizacijo in življenje italijanske šole. Ako smo noteli spoznati in ceniti novo, smo se seveda morali dotakniti starega in poiskati tradicionalne nagibe ali poudariti izvirne izkušnje revolucionarnega značaja; to upravičuje naša pogosta sklicevanja na imena in pedagoške smeri prejšnjih časov in naše vztrajno proučevanje šo'ekega življenja pred reformo. Dejali smo, da smo obdelovali tvarino po logičnem načrtu kar hočemo sedaj potrditi z ugotovitvami. Najprej smo namreč postavali temeljno trditev politično^* nove it^iianske šole. Političnost v naiširšem smislu te besede, a tudi v najbolj človeškem in nepotvorje-nem pomenu, p-iitičnost. ki jo moramo razumeti ne kot propagando podrejene vrednosti ali zlorabo retoričnih prizadevanj. temveč kot prilagoditev šole življenju naroda, kot razumevanje življenjskih vprašanj, kot čut rasnega dostojanstva, kot zavest in odgovornost stoletnih izročil, predvsem pa W>t lii'i->"z?n do zemlie in vsega, kar je italMansko. V tem pogledu smo lahko pribili, da je političnost šole naša novost, v ko'ikor odstranjuje in zanika agnosticizem liberalne šole. ki je ob-visela izven prostora in časa, k^kor tudi oni neskončni in brezimeni sentlmentali-zem. ki se ie zaoral v naši šoli v zadnjih petdesetih letih. Ako se hoče šola prilagoditi politiki, pa jo mora predvsem tolmač:ti v skladu s stvarnostjo, z doianskim živMen^em. ter pogoditi potrebe in smermce časa, v katerem se to življenje razvija. Tn ker naj XX. stoletje predstavlja odličen povratek k stvarnosti in konkretnosti ter naj bi do-vedlo do z^n°tne ocene ustvarjalne dejav-ro-tj človeka, se nismo mofrii iT-oprrt' zapletenemu pedagoškemu vprašanju, ki se je pojavilo z uvedbo dela v naš:; šolo. Delo je bilo predmet drusre naše razprave. Tudi tedai smo poskrbeli za nekaj ugotovitev in razlikovanj; mi ne smatramo dela sa^o k<">t telimo ve*banje i°TO zabavo a!i sredstvo za kulturno izobrazbo, temveč pravimo, da je ono samo tudi že kultura, pojem za vrednotenje osebnosti. I-",-.!- r. r.'-e^P. n oVpma in duhovno dviganie. skratka činitelj do-st--'anstva ln človeškega ponosa. Giuseppe Bottai je v Pvn>m ro^ln v Ferrari marca leta 1939 dejal: »Mislimo da so n°kfiteri elementi dela k' lahko pripomorejo k izoblikovaniu značaia in ra-r-umnnsti nove generacije in zato že'imo, da se naši učenci prav tako in z isto lahkot" in duhovno eleganco nri"Ce h po knii?rah kakor sukanju z delovnim orodjem.« Da bi pa So1 a, ki je občutljiva za politično življenje in ki jo d~lo nle^-enPi, dostojna ustrezala vsem pričakovanjem morajo seveda odgovarjati novim potrebam pred- VS^Ttl "iatio TTP"V^O^TJO ^rniTlO" sti uči telil, katerih pripravljen "'e zahteva posebno ljubeznivo skrb in odločno voijo za odoor proti vsemu, kar zaustavlja ali zavira razvoj šole. Tako smo govorili o trenem vorašaniu. ki ie seveda n?jb°lj občutljivo, toda prav zato tudi mrib~li obvezno s^i ga unravičuie vrsta različnih maniš'h Ciniteliev. ki se upirajo sleherni sistematski porazdelitvi. Seveda nam je moralo biti pri srcu tudi postopno vzr s° ne nanašajo na celotno organi za ono, temveč samo tip flel ln prihaiajo v po*tev le v do- P "1"~iisčir'ah 0°"ejmo si jih ni_av na k —nkega posebej. Selekcija Znano je. da smo mi za hierarhijo, za skalo vrednot in pristojnosti. Naravno je, da to ločilno načelo, da se tako izrazimo, naleti na svojo prvo uporabo prav na vzgojnem področju, to je v šoli. Ker ima vsak človek že po naravi neko določeno potencialno sposobnost, bi bilo nespametno zahtevati od vseh na isti način. kakor bi bilo nelogično trmasto zahtevati od nekaterih iz hudomušja ali ambicije, česar ne morejo dati. Skratka, v šoli — in kasneje v živlieniu — je treba opustiti pravice ocen: t ve ali kategorije: prvo mesto prinada brez razlike samo sposobnosti. Bogatemu, a lenemu in duhovno omeienemu mladeniču moramo preprečiti lahko šolsko pot brez trnja, saj so znane posledice, ki iz tega izhajajo; revežu ki se želi udeistvovati. ki je občutljiv in bistroumen, pa moramo nasprotno olajšati njegovo pot h kakršnemu koli cilju. Verujemo v pravično šolo. ker hočemo, da je stroga in neusmiljena proti lenobi in nespodobnosti, kakor mora biti naklonjena odločni volji in dokazani sposobnosti Ni važno, ali bodo samo neka+eri napredovali v vsakem nrimeru r'h bo gotovo dovoli, zlasti še. ker bomo z nb'mi zanesljivo lahko računali, torej brez bojazljivih nezaupanj. Usmerjanje Toda selekcija sama ni dovoli: učence moramo tudi usmeriati in jih nanotiti v živlienie po posebnih sposobnostih. Zal smo pogosto ooaz'li. da ie izb'ra poklira odvisna od činiteliev k' nim^r nobenega opravka z dpism«k'mi cno^ob-nostmi posameznikov. Pogosto gre le za spoštovanje izročila ali pa moramo ustreči hudomušju, odnosno volji staršev ln sorodnikov, kakor so pogosto po sredi tudi nevednost, pomanjkanje odgovornosti, lahkomiselnost in utvarne fantazije. Vsakdanje izkušnje potrjujejo te naše besede; število tistih, ki se ne »znajdejo«, ki jim je poklic le neznosno bueme ali povod za-grenjenosti, nam nedvoumno kaže ogromno neenakost energij in sposobnosti. Tako nastane potreba šolskega posega, ki je utemeljena spričo njene vedre sodbe in njene pristojnosti, da prispeva k izbiri poklicne usmerjenosti. (Ustanovitev enotne srednje šole je imela v ostalem prav ta namen, da je preložila na 14. leto — in ne več na 10. leto starosti — trenutek te odločilne izbire, ki je odločilna za vse življenje posameznika in ki predpostavlja v njem, da se izbire popolnoma zaveda in da čuti popolno odgovornost) Šesta deklaracija šolske listine pravi: »Pouk, telesne vaje in delo nudijo šoli sredstva za spoznavanje sposobnosti. Kulturno usmerjanje in poklicno napeljevanje predstavljata njeni najodličnejši nalogi, ko mora razumno in po potrebah pripravljati sposobne ljudi, da se lotijo konkretnih vprašanj znanstvenega raziskovanja in proizvodnje.« Dejali smo. da pomeni dvajseto stoletje povratek k stvarnosti, k dejavnemu življenju; pri pokl;cnem usmerjanju moramo tudi to upoštevati. Sodobna družba potrebuie tehnike, specializirane obrtnike in gradbenike; k tem poklicem moramo usmerjati šolsko mladino, ki je še vedno vse preveč zapeljana v utvare po sivi teoriji, po abstraktni vladi besede. Zato moramo zbuditi smisel za življenjsko vrednost znanstvenih raziskovanj in pomen proizvajalnih sil. V tem vidimo novo nalogo sodobne šole. Se vedno je preveč ljudi, ki se zapirajo v ozke meje bistveno humanistične kulture. Mnogi tega niti ne opazijo, kajti nihče jim tega ni doslej dokazal, kakor jim nihče ni zbudil zanimanja za neskončne poskuse v laboratorijih ali najrazličnejše uporabe nad vse izpopolnjene tehnike naših dni. Preveč je teorije, preveč besed, preveč površnosti, preveč naklonjenosti za hladno ali pasivno kritiko, preveč prizadevanj, da bi večno plavali v oblakih! Vse to pa je neposredna posledica usmeritve, ki se naslanja, kakor smo že rekli, na hu-domušje, na slučaj ali na tisoče drugih umetnih nagibov. Prepričati se moramo, da pripada državljan državi in da mora biti potemtakem njegovo delovanje v skladu s potrebami države, tako da se povpraševanje in ponudba izpopolnjujeta, ne da bi zapustili za seboj na eni strani strahotne praznine, na drugi pa inflacije, medtem ko naj bi se vse sile kar najbolj izkoristile po posebni sposobnosti vsakega posameznika. Seveda je to vprašanje nad vse kočljivo in bi zaslužilo, da bi se pri njem dalje zadržali. Toda zgolj teoretično se lahko omejimo samo na te namige, ki nam v zadostni meri nudijo sliko o odločilni in težki odgovornosti, ki bo bremenila novo šolo v pogledu izbire in usmerjanja mladih ljudi k novim bodočim nalogam. Zasebna pibuda šolska listina priznava in vrednoti zasebno pobudo, ki jo upravičeno smatra za dragoceno in potrebno izpopolnitev šolskega organizma, vendar pa opozarja tudi na nevarnosti in težave, ki bi nanje naleteli, ako bi se s krivo površnostjo preveč prepuščali zasebni pobudi, ker bi po tej poti priznali posamezniku samo pravice in mu dovolili samovoljno postopanje, ne da bi mu naložili tudi dolžnosti. Zato pravi šolska listina: Naj se le razvijajo in množe zasebne šole, toda naj bodo tudi one politično usmerjene, naj ostanejo tudi one stroge in na višini visoke kulture, na široko naj predvsem uvajajo novo stvarnost dela, vestno naj izvrše selekcijo učnega zbora, naj se izogibljejo temu, da bi vse spremen:le samo v kupčij-ski predmet ali predmet špeKulacij in naj ne postanejo samo zatočišče za tiste lenuhe in nesposobne mladeniče, ki v državni šoli niso uspeli. Zaradi tega je bil ustanovljen poseb'# organ ki ima nalogo da naTzoruje razvo te zasebne pobude. O tem govori v običajnem jasnem in iedmptem t~nu šoiska listina, ki navaja v svoji 26. deklaraciji: »Nar"'1*1" "" n 'n višio iz- obrazbo (ENIMS), kot organ pobud, vzpo-reditve in nadzorstva nad nedržavno šolo teh dveh tipov, vzpodbuja občinske in zasebne pobude in podpira ustanavljanje šol. ki ustrezajo posebnim gospodarskim in kulturnim potrebam, ki zadržujejo vselje-vanje dijakov v mesta in ki zbujajo zdravo tekmo med državo, občinami, ustanovami in zasebniki.« Te besede so jasne in zahtevajo samo še tole zaključno ugotovitev: Državna in zasebna šola delujeta kot povsem enakopravni. imata iste naloge, se zavedata natančnih odgovornosti in zaslužita zaradi tega pravično enakopravnost. Vzajemnost Kakor v delovni listini, tako se tudi tu zaključno vprašanje osredotcčuje na vprašanje vzajemnosti. Narodne sile ne smejo biti nikdar ločene, še manj pa seveda nasprotujoče; od vseh se zahteva lojalnega duha razumevanja, sodelovanja, vzajemnosti in pomoči. Nujno potrebno je, da tvori narod blok energij, ki si medsebojno ne nasprotujejo, temveč dopolnjuiejo, ki se ne razvijajo ločeno, temveč streme združene po interesu, ki presega vse pcsebne interese: državnemu interesu. To se mora uveljaviti predvsem v šoM v naši šoli, ki smo jo rešili vseh predsodkov, ki je totalitarna in pripravljena dojeti potrebe prave ljudske kulture, a tudi trdno odločena, da spozna in izbira žive in delujoče sile od mrzlih in neplodnih Kakor ima proizvodnja svoj smisel in vir svoje krepitve v sodelovanju med delavci in delodajalci, tako se bo tudi v šo'i. kjer so odpravljene vse razredne ali premoženjske razlike in se upoštevajo samo sposobnost in priznanje zaslug, uveljavil vrhovni zakon medsebojne podpore, tovariške po-moč; in skrbr|Qrr" "fu^evpn^a. S tem zaključujemo svoje pripomb? listina je dokument ki mora biti in bo temeljnega pomena. Prikazali smo naj- Alolzi] Peter lin-Batog Je umrl V nedeljo zvečer je umrl v Leonifiču gospod Alojzij Peterlin, brat pokojnega pesnika Radivoja Peterlina-Petruške, sam tudd dobro znan s pesniškim imenom B a -tog. Zadnji čas je bival v zavodu Marijinih sester v Smartnem ob Sarvi Spominjali smo se ga še lani 13. decembra, ko je praznoval 701etnico. Bil je po rodu iz Kamnika. Mati je bila revnega kmečkega rodu s hribov, oče pa premožen kamniški meščan, po vsem Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem znani in v cerkvenih krogih zlasti priljubljeni zlatar, srebrar in pasar. Lojze je bil prvenec. Po ljudski šoli v Kamniku je prišel v Ljubljano na gimnazijo, kjer je maturi-ral leta 1894. — že v vojaški suknji. Drugo leto je materi na ljubo stopil v gori-zijsko semenišče, ter je 1. 1898. bral novo mašo — pol leta po materini smrt'. Skoraj 20 let je p3stiroval po raznih krajih Istrie. Razpad Avstrije ga je pa dohitel kot vojnega kurata na fronti na Tirolskem. Po prevratu je po nasvetu prijateljev opravil maturo na učiteljišču in je vstopil v učiteljsko službo. Ob svoji 601etnici ie bil diplomiran na filozofski fakulteti v Ljubljani — takrat je bil učitelj na meščanski šoli v Skofji Loki. Pozneje se je spet naselil v Kamn:ku in se vračal k svoji stari ljubezni — k poeziji. Saj pesn;koval ie že zelo zgodaj Najprej v mladinskih listih nato tudi v »Ljubljanskem Zvonu« Izšel je iz Cimpermanove šole. V Istr; je utihnil za dolgo, šele po prevratu ?e le začel spet oglašati v raznih listih in revijah. Leta 1929. je izšla zbirka njegov;h nesmi »Pot za goro«. Pomladi 1932 so pa igrali v Kamniku prav z uspehom njegovo dramo »Sonce«. Tudi kot prosvetni delavec izven šole je bil marljiv. Priljubljena so b;,!a njegova predavanja o prirodopisnih vedah v ljubljanskem radiu. Zaradi svoje originalnosti in dobrodušnosti je b:l — kakor Petruš-ka — vsepovsod priljubljen. Zato bo spomin nanj še dolgo ves živ. Na mrtvaškem odru leži v m-tvašnici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, danes zjutraj ob 8. pa bo truplo preneseno v ce-kev Srca Jezusovega, kjer bo slove~nT rekviem. Nato bo pokojnik prepeljan na Zale, od koder bo danes ob 15. pogreb. čast in lahajc počitek dragemu Bstogu! Zaplemba Imovine upornik3v Gorenca Ivana in šemrla Ivana Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXII št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidac jo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Go-renc Ivan živ. Ivana in Neže Tommasin, bivajoč v Ljubljani. Poljanska cesta št. 69, s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 25. februarja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 4 leta ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, da je po pre skavi. opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 101, šteti Gorenca Ivana za upornika po členu 2., št 3, črki D in da je torej njegova imovina zaplenljiva, nadalje upoštevajoč, da je bil Semr] Ivan s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 20 februarja 1943-XXI obsojen na 30 let ječe. da je po preiskavi. opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6 novembra 1942-XXi št 201 šteti Šemrla Ivana za "nimiVi r'»r»i ? frfci C in da je tor--Ijiva. odločil: Zaplenja se vc vina, brez zjeme lastnina upornika (Jorenca Ivana živ. Ivana in Neže Tommasin, roj. v Raki pri Krikem dne 5. aprila 1907. bivajoč v Ljubljani, Poljanska cesta št 69. kakor tudi vsa premična in neprem. imrvina brez izjeme, lastnina upornika Šemrla Ivana živ Franca in nok Godin Frančiške, roj 20 januarja 1901 v Planini, bivajočega v Ljubljani Gosposvetska cesta š. 16. v pr d Zavoda za upravljanje, likvi« dacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8 naredbe z dne 6 novembra 1942-XX1. št. 201. vsi moreb tni imet. nikj premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Gorenca Ivana in Šemrla Ivana, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu Napoleonov trg 7/II. stvari ki j h imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Dncejeva Befana za otroke železničarjev v Zalogu Dne 8. t m. zjutraj je raadelil železni-čarski Dopolavoro Ljubljanske pokrajine v Zalogu okoli 1.000 zavojev, darov Ducejeve Befane. Lepa mladinska manifestacija je bila v dvorani tamkajšnje posadke, ki jo je dal na razpolago poveljnik, ki je slavnosti predsedoval skupno s poveljnikom železni-čarske postajne milice. Pri manifestciji je bil prisoten predsednik Dopolavora železničarjev, ki je s pomočjo imenovanih in tovariša Bertija razdelil darila. Slovesnost se je zaključila s pozdravom Duceju, Id ga je odredil poveljnik posadke, vsi prisotni otroci so dvignili roke v rimski pozdrav. Ing. Guerra si jr nato ogledal prostore, ki bi bili primerni za krajevni odsek želez-nlčarskega Dopolavora, ki bo začel v kratkem poslovati v Zalogu. V dneh 6. ln 7. t. m. je priredila glasbena šola. odsek »CONCORD1A-SLOGA« že-lezničarskega Dopolavora, 2. in 3. produkcijo za svoje gojence z obširnim in pestrim sporedom. Spored je vseboval dela Mozzar-ta, Diabellija, Gordanija, Paganinija, Vi-valdlja, H&ndla, Schuberta, Duškina, Sve-tela. Obem produkcijam je prisostvovala mno_ žica izbranega občinstva, družinskih darov gojencev fn ljubiteljev glasbe, ki so sledili izvajanju glasbenim točkam z živahnim za- nimanjem ln nagradili mlade gojence ■ ploskanjem. Posebno so se odlikovali: Bešter jelena, solistka 1. raz. šole g. Lovš* - ' Du- šan, klarinet, 2. raz. šole g^dstvo_ s.^ g«, vre Savo, gosi', 1. raz. šu2#kSiifeve š-le, Makotcr Marjan, solo petje, šola g- Lovše-tove. Pekle Vladimir, flavta, 3. raz. Cam-pove šole, Gregorin Miro, solo petje, š la g. Lcvšetove, Tanzig Branka, klavir, 3. raz. šole g. Štrukelj, Patik M«ruška, solo petje, 3. raz. šole g. Lovšetove, Mlakar Mira, vio_ lina, š la g. šuštcr|:ča, Perle Fe«or, klavir, 2. raz. šole g. Hladn!k, č^re Ant°n, kitara, 2. raz. Prekove šole, K°dič Zdenka, klavir. 2. raz. šole gdč. Nollijeve, Smrekar Danica, violina, 3. raz. šušteršičeve šole, Int'har Silv«, šolo petje, 2. raz. g. Lovšetove, Ze-Icnko Vlado, klavir, 3. raz. š le g. Hlatinik Pritekelj Milan, klarinet, 5. raz. Gregorče-ve šole. Delovne tekme Vodstvo »delovnih tekem« sporoia, da je vpisovanje podaljšano do 31. marca t. L in da se prijave sprejemajo pri Pokrajinski delavski zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 (soba 5 v I. nadstropju) med uradnimi urami. Kazna tekmovanja v okvirju teh »delovnih tekem«, za katere so razpisane nagrade v znesku 50.000 lir, bodo v Ljubljani v mesecu aprilu. Priznanje štajerski kokošji pasmi V Eidingu na Bavarskem jc bilo te dni zaključeno premirenje raznih kokošjih pasem, pri čemer je najibolje odrezala štajerska kokoš, ki se goji tudi v naših krajih. Preizkušnja raznih pasem je trajala dve leti in so bile na preizkušnjo poslani štirje rodovi štajerske kokoši iz štajerske in Koroške. Pri preizkušnji niso upoštevali samo, koliko jajec zleže posamezna kokoš temveč tuli, koliko jajc zleže v daijšd dobi. Zato je preikušnja trajala dve leti. Upoštevale so se tudi ostale lastnosti, zlasti v zvezi z oploditvijo, rastjo, uporabo krme itd Od piščancev v prvem letu so zbrali 10 najboljših in so jih preizkusili naslednje leto. Posebno pozornost so posvečali tudi sposobnosti posameznih pasem glede leženja jajc v zimski dobi, nadalje so sproti ugotavljali težo živali, zdravstveno stanje, težo jajc itJ. 2e v prvem letu preizkušnje je štajerska pasma dosegla najboljše rezultate, lcar se je v drugem letu še bolj izkazalo. Povprečno je vsaka štajerska kokoš zlegla v dveh letih 375 jajc. Na drugem mestu je ' bila pasma Leghorn s 368 jajci in italijanska pasma s 361 jajci. Med posameznimi živalmi je zavzela prvo mesto prav tako štajerska kokoš, ki je dosegla maksimalno 435 jajc v dveh letih. Tudi drugo mesto je zavzela štajerska kokoš. Povprečna teža jajc je bila zelo zadovoljiva in se je gibala med 55 in 60 gramov. V poglelu denarne vrednosti prozvodnje jajc je bilo ugotovljeno, da je družina štajerskih kokoši dosegla letni dohodek 43.57 marke povprečno na vsako kokoš. V prehrani pa je bila štajerska kokoš razmeroma skromna in je odpadlo dnevno na kokoš 77.2 g krme. mel-tem ko so ostale pasme potrošile za malenkost več. Preizkušnja je znova pokazala veliko vrednost štajerske kokošje pasme, ki je vrhu tega daleč znana kot pasma, ki daje najokusnejše meso. Gospodarske vesti = Dirigiranje potrošnje jajc v Italiji. Pred kratkim je bilo na novo urejeno zbiranje, konzerviranje in razdeljevanje jajc v Italiji Vse zaloge so stavljene na razpolago kmetijskemu ministrstvu za oskrbo vojske in civilnega prebivalstva Določena oddaja jajc po številu kokoš1 ni bila uvedena, pač pa smejo jajca pri proizvajalcih nakupovati le določene tvrdke Prevažati smejo jajca samo tvrdke. ki so pooblaščene za zbiranje, in sicer do zbiralnih središč, od zb'ralnih središč do potrošnih področij pa tvrdke. ki jim je poverjeno vodstvo zbiralnih sred:šč Prepovedano je tudi zdelovanje raznih živil z uporabo jajc. če tega izrecno ne dovoli kmetijsko ministr, stvo. = Iz trgovinskega registra. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odobril tvrdki »Foresta« d. d. s sedežem v Genovi, da na pollagi njenih pravil, odobrenih od okrožnega sodišča v Genovi, in po sklepu upravnega odbora z dne 1. junija 1942 ustanovi svojo podružnico v Kočevju. s Racionalizacija nemškega dnevnega tiska. Kakor smo že poročal1, je zaradi šted- nie in racionalizacije prenehala v Nemčiji iz* hajati vrsta časopisov, ki niso potrebni v vojnem času, ko gre za eksistenčno borbo naroda. Ukinjeni so bili predvsem luksuzni modni časopisi in časopisi, ki služijo razn-ra ljubiteljem, kakor na primer filatcl.stični časopisi :td. V okviru ukrepov za mobilizacijo delovnih moči v korist oboroževalne pro zvodnje so bili napravljeni tudi koraki za racionalizacijo dnevnega tiska, ki se je pričela že pred desetimi leti. Kakor poroča »Das Reich«. je b;!o ob koncu leta 1932 na takratnem ozemlju Nem= čije preko 3000 dnevnikov Število dnevnikov, ki so takrat izhajali, je bilo nedvomno preveliko. Po prevzemu oblasti v leru 1933 je prenehala izhajati vrsta dnevn:kov vendar je ob izbruhu sedanje vojne izhajalo v Nemčiji še vedno 2400 dnevnikov. Danes pa je to število skrčeno za nadaljnjih 1000 dnevnikov Navzlic občutnemu zmanjšanju števila dnevn:kov pa sc je skupna naklada povečala. Naklada vseh dnevnikov -n političnih tednikov v Nemčiji je znašala leta 1939 23.6 milijona izvodov, po stanju v začetku letošnjega leta pa je dosežena že naklada 28 2 milijona izvodov, pri tem je treba seveda še upoštevati, da se je medtem državno področje povečalo in da se nem;ki časopisi mnogo čitajo tud; v zasedenih deželah. Rezultat racionalizacije je bil ta. da se jc pri znatno zmanjšanem številu dnevnikov povečalo število izvodov. Da sc združitev posameznih dnevn;kov olaj;a so oblastva postopala tako, d3 so priporočala prostovoljno združ:tev posameznih listov. Pri tem je bilo postavljeno načelo, da naj v mestih z manj kakor KK1000 prebivalci za dobo vojne ne izhaja več ko en list. Med ukinjenimi Fsti so taki z manj*'ml nakladami, pa tudi listi z naklado po- 100.000 m celo 200.000 izvodov. pričetku marca je prenehal v Berlinu izhajati d:icvn'k »Benincr Zeitung am M:ttag«, čigar naročnike n bra'ce je prevzel ©poldnevnik »12;Uhr-Blatt«. Jutrni--; izdaje berlinskih dnevnikov »Berl ner Volkszc -tung« in »Berlincr Allgemeine Zeitung« je prevzel dnevnik »Morgenpost« berlinski »Loka!-anzeiger« pa je ukin-I svojo večerno izdajo. Kot nedeljski športni in samostojni pcnede!jski list je v vsej Nemčiji ostal samo v Berlinu iz» hajajoči list »Mcntagspostc Na Dunaju je te dn- preneha! izhajati »Wiener M rtag« Združila sta se oba majhna dunajska dnevnika »Kronenzeitung« in »Das kleme Volksblatt*. Prav tako sta prenehala izhajati oba dunajska ponedeljska časopisa. = Oskrba Hrvatske s krušno moko. Glede na okolnost, da so bile pri mnogih zasebnik:h, ki prejemajo živilske nakaznice, ugotovljene znatne zaloge moke, io hrvatska vlada spričo težavne oskrb ostalega prebivalstva izdala odredbo, po kateri mora vsakdo, ki ima več krušnega žita ali moke. kakor je potrebno za najnujnejše rezerve, to zalogo prijavit . On' potrošnik, ki ima za člana rodbine do 3.6 kg moke (ali za člana, k-; mu je priznan značaj težaka 7.2 kg), prihodnji mesec ne bo dobil krušne karte, kdor pa ima večjo količino moke, pa ne bo dob i krušne karte toliko časa. dokler ne bo potrošil svoje zaloge. Kdor ima veči? količine, mora v osmih dneh vrhu te"-i vrniti že prelete krušne karte. Po preteku tega roka za prijavo 'n izročitev krušn:h kart bodo javni organi pregledali zaloge po stanovanjih. Rj3$eve!iov poraz v kongresa Buenos Aires, 15 marca s. Amenšk kongres je glasoval proti uredbi ki jo je predlaga) Roosevelt za omejitev individualnih dohodkov na največ 25 000 dolarjev na leto Neugoden zid glasovanja tolmačijo v splošnem kot hud noraz za predsednika bolj značilne njegove posebnosti. Sedaj pa mora praksa nadomestiti teorijo; abstraktnost bo skušala najti svojo konkretizacl4 v vsakdani! stvarnosti TemelU so bili n loženi z ljubeznijo, voljo in pristo^^' Ko bo nastopila ura obnove, lahko pri" kujemo najboljše uspehe. Na tukajšnji kliniki je ugasnilo življenje iobrega, nepo- zabnega moža, očeta in brata, gospoda DOLENC FRANCA posestnika in gostilničarja Blagopokojni leži do srede, dne 17. t. m. do 8. ure zjutraj v kapelici *v. Antona pri Sv. Križu. Po blagoslovu bodo prepeljani zemski ostanki z avtofurgonom na Vrhniko, Cankarjev trg št. 1, od koder bo pogreb v sredo, dne 17. t m. ob 16. uri na tamošnje pokopališče. Njegovo prerano smrt objokujejo: Francka, žena. Janez, Josko, sinova, Viki Ramorjeva, sestra in ostalo sorodstvo. Vrhnika, Ljubljana, dne 14. marca 1943. & 3 . Ttrrir. Ifi TTT %Ht THTT Stara XIX. Zdravniki-padarji V Ljubljani smo imeli tudi stare zdrav-nike-padarje, Spe min jam se naslednjih: SUtrf Finz k stanoval na Cankarjevem nabrežju; je tudi brivnico in kirur- giški oflcin v stari hiši lekarnarja Mayer-ja na SentpetrskS cesti. Kot vdovec se je že enkrat poročil. Njegova hči se je omo-žila pred 50 leti z B. Gotzom, računskim revidentom v Ljubljani. Finz je imel iz prv ega zakona sina, ki je tudi postal zdrav-nik-padar to je bil v Ljubljani kot praktični zdravnik prav priljubljen. Bil je tudi zdravnik pri prostovoljnem gasilnem društvu. Njegova hči še živi ter je omožena 7. g. Pireem, ki je bli dclga leta poslovodja pri tvrdki F. Ks. Souvan in živi sedaj kot upokojenec s svojo soprogo v Ljubljani. Andrej Gregor Č, oče dr. Vinka Grego-riča, je bil veLko let zdravnlk-padar in kirurg v Ljubljani. Bil je ustanovitelj zdravniškega društva. Umrl je leta 1892. I. Tomic je bil menda zadnji ljubljanski padar in je bil nastavljen prt železnici kot zdTavnik. Prav dobro se nan1 snomi-nlam; stanoval je v pritličju Medijateve hiše ter umrl med prvo svetovno vojno. Vojaški zdravniki Kot star Ljubljančan se prav dobro spominjam nekaterih vojaških zdravnikov, ki so izvrševali tudi privatno prakso. Ti so: Dr. E. Bock, generalni štabni zdravnik, je prišel v Ljubljano iz Galicije pred 70 leti. Izvrševal je tudi privatno prakso. Umrl je pred 50 leti ket upokojenec v Ljubljani. Imel je sina in hčerko. Sin dr. Emil Bock je bil v Ljubljani zdravnik-okulist, postai je tudi primarij v deželni bolnici. Svojo prakso je izvrševal Pod Trančo, pozneje pa v Franč škanski ulici. Oče kakor tudi sin sta se zelo zanimala za glasbo; sin je bil tudi odbornik pri Fil-harmonični družbi. Pri nekem predavanju v Tcnhali ga je zadela kap. Dr. Uriel, generalni štabni zdravnik, je bil pred dobrimi 60 leti v Ljubljani prav dobro znan, ker je izvrševal tudi privatno prakso. Dr. Anton Stare, generalni štabni zdravnik v Ljubljani, je bil obče znana oseba, velike rasti in mu je vojaška uniforma prav lepo pristojala. Dr. Stare je zdravil veliko ljudi in ker je bil skromen in prijazen z vsemi je bil zelo priljubljen. Reveže je zdravil brezplačno. Njegova ordi-nacijska soba je bila vedno polna ljudi; klicah so ga pa tudi izven Ljubljane. Ako bclnik ni imel denarja, da bi kupil zdravila, mu je podaril dr. Stare denar za zdravila in hrano. Blagi mož je umrl v Ljubljani med prvo svetovno vojno. Dr. Anton Stare jc imel brata dr. Josipa Sta-reta, ki je bil profesor in slovenski pisatelj v Zagrebu. Po upokojitvi se je preselil v Ljubljano, kjer je tudi umrl. Dr. Hauser j 3 bil vojaški zdravnik prea dobrimi 60 leti; stanoval jc Ped Trančo, kjer je tudi piivatno ordinirai. Poznal sem gi prav dobro saj sem bil ko sem absol-viral realko, pri njem pri asent-ioiji v vojaški pisarni na Poljanski cesti »Pri ži-danu«. Hauser me je poslal zaradi bolnih oči na subarbitracijsko komisijo, ki je poslovala v garnizijski bolnici. Tam so me pa za leto dni pripoznali kot »škarta«, kar mi ni bilo po volji, šel sem žalostno domov in aram me je bilo. Zobozdravniki in dentisti Pred 70 in 60 leti in tudi nekaj let pozneje je bilo v Ljubljani prav malo zobozdravnikov. Ljubljančani so slabo negovali svoje zobe; bili so pač nespametni. Malokdo jc žel k zobozdravniku, ako ga je bolel zon, obvezal je obraz z robcem ter je z obvezano glavo in oteklim obrazom hodil po cestah, ali pa je šel k padar ju, staremu Finzu, ter si dal zob izdreti. Znan mi je slučaj, da je nek posestnik zob sam izdrl s kleščami. Posledica seveda ni izostala, kajti mož je umrl za zastrupljenjem krvi. Sedaj so Ljubljančani že bolj previdni in pametni; rabijo ščetke in zobne kreme ter hodijo tudi k zobozdi avnikom. Spominjam se naslednjih zobozdravnikov: I. Ehrvverth je stanoval v stari Pon-grataovi hiši na Dvornem trgu nasproti starega deželnega dvorca, kjer je imel tudi svoj zobni atelje; umrl je pred dobrimi 50 leti. I. Paichel je bil najprvo mornariški zdravnik, potem pa zobozdravnik v Ljub- ljani. Svoj atelje je imel v Hahnovi hiši, na vogalu Starega trga ln Tranče, svoje stanovanje, hišo in vrt pa na Rimski cesti nasproti sedanje žandarmarljske stanice. Veliko v svojem ateljeju nI delal, ker jt bil velik ljubitelj konj. Posle v ateljeju so opravljali njegovi uslužbenci, zdravniki in dentisti. Pri njem je služil nekaj časa dr. Rodoschegg, ki je po smrti Paichla prevzpj atelje. Pri Paichlu je bil v službi dentia* Schwaiger, rojen Bavarec; mož Je Ml majhne postave ter zelo priljubljen pri ljudeh. Umrl je med prvo svetovno vojno ln zapustil vdovo, ki še živi menda v Kamniku, hčer, ki se je pred leti omožila, ter sina, ki je postal avstrijski oficir, potem pa oflcir-major pri bivši jugoslovanski vojski. Zobozdravnik Paichel je umrl med prvo svetovno vojno v Ljubljani. Naši mali gospodarji Prerojeno delo rejcev v Ljubljani ia na deželi V uvodniku »Malega gospodarja« za marec in april čitamo o delovni strnitvi Zveze društev »Mali gospodar«, ljubljanskega društva rejcev in železniške zadruge »2e-goze«. S posebnim dogovorom so uredili pereča vnrašanja ter vnesli v delovanje vseh treh ustanov pravo stanje. Vse tri ustanove so si na novo začrtale svoj delokrog. določile novo smer uveljavljanja in izvedle medsebojno sodelovanje vseh treh činiteljev v skupnem namenu: utrditi delavnost za blaginjo vsega malega gospodarstva. Z dogovorom je urejeno, da bo odslej izvajala 2 e g o z a vso gospodarsko in trgovsko stran organizacijskega gibanja malih gospodarstev, medtem ko se društva vrnejo na prvotno določeno delovno stališče. da skrbe za prooagando. za strokovni pouk, za glasilo, za vse. kar je v širšem organizacijskem in strokovnem smislu pomembno za pospeševanje celotnega #r-alega gospodarstva. * Nadalje poroča glasilo, da imata zveza in ljubljansko društvo rejcev nove društvene prostore. Pole? dosedanjih p5sarni-ških prostorov na Gallusovem nabrežju ki jih je prevzela v uporabo Zagcza za trgovske namene, je zdaj na razpolago še obširen lokal, lepo onremljen. kjer bo odslej društveno torišče in posvetovalnica. Tu se bodo vodHe in obdelovale nove pobude z blagodeimm vplivom na razmah našega malega gospodarstva v Ljubljani in v vseh rirug;h krajih. Obe ustanovi sta skupno z Zegozo slovesno praznovali razširjenje društvenih nros4"rov na slavnostni seji. s katero so bili 27 februarja izročeni razširjeni prostori svojemu namenu. • Nekaj koristn;h in času primernih nasvetov daje urednik »Malega gospodarja« v pogovoru.o reji. Naj jih kratko povzamemo. Sedaj je čas. da mislite na radič, man-gold in na vse druge zelenjadne rattline ki so važne za živilsko krmo in na katere so bili rejci že lani onozorieni Zlasti man-gold neizmerno tekne kokošim, požrešno ga žro kunri. prav +ako koze. in dobrodošel je prašičem. Nasadite ga mnogo! — Pobelite kunčnice in kokošniake. pospravite izletiščn, razkužite živalska bivališča! — Pazite na seno; ne oozabite. da je seno potrebno tudi pomladi in poleti, ker je treba le polagoma orehajati s suhega krmljenja na zeleno. Seneni drobir ostaja pod senom, ki ste ga pokrmili. Presejte drobir in ga zamešajte med kuhano pičo za perutnino. Na deželi ga lahko marsikateri rejec dobi za majhno odškodnino, prav tako v predmestjih, kjer vdržuie.io konje al; govedo. — Še vedno ni dobro. d'a imate pitno vodo za perutnino v lončenih posodah. Vreme še ni zanesljivo, lahko še zmrzuje. — Živali naj se razgib-Ijejo. Vso zimo so tičale po hlevčkih in je razumljivo, da se morajo sprostiti. Poleg vsega prihaja doba materinstva in tudi za to važno nalogo morajo biti samice telesno pripravljene. Naj se torej še pravočasno razgibljejo. — Mlade račke hitro rastejo zato je priporočljivo, da rejci podlože račja jajca kokljam. ker bodo mlade račke prej sposobne za zakol nego piščanci. — Gosi bodo skromne dobaviteljice masti, če podložimo nekaj gosjih valilnih jajc, iz-valjence nato vzgojimo in primerno opi-tamo. Pri eni živali lahko pridobimo dva ali tri kilograme masti, a dobro pitane gosi dado celo po šest kilogramov masti. Tudi ljubljansko društvo bo skušalo dobiti gosja valilna jajca. O zimskih jajčaricah čitamo v »Malem gospodarju«: Zimske nesnice so bile že nekdaj zelo zaželene in so zdaj, umevno še tem bolj. Samo malo pa je bilo in je tudi dandanes ljudi, ki vedo katere, oziroma kakšne kokoši nesejo tudi pozimi. Najboljše zimske nosnice so tiste jarčke ki so bile izvaljene v zadnji tretjini me- seca marca, v aprilu ter v ppvi tretjini maja. Doba sedmih tednov je torej odločilna za valjenje poznejših zimskih jar-čic. Vsekakor je kupovanje jarčk poleti ali jeseni tvegano. Seveda pa je odvisna nesnost tudi od pasme, od hrane in še drugih okolnosti. Prav tako ni rečeno, da bi ne mogle nesti pozimi tudi posamezne starejše kokoši. Kdo želi prašička? Tisti, ki se zanimajo za reio prašičev in ki žele kupiti mladega prašička, naj se javijo do 20. t. m. v društveni pisarni na Gallusovem nabrežju in sporoče svoje želje glede starosti, kdaj ga žele dohiti, za približno kakšno ceno in drugo. Zegoza odnosno ljubljansko društvo bo skušalo dobiti večje število mladih prašičkov za rejo in jih bo oddalo članom, v kolikor bo akcija za nakup uspela. Krožki za pospeševanje čistokrvnih malih živali so bili ustanovljeni v Ljubljani. V te krožke so vablieni k sodelovanju vsi rejci, ki jim ie mar re;a čistokrvnih živali. Ustanovljeni so bili tile krožki: pe-ru.tninar.sk?. goinbnrski. kuncerejski in koziereiski. Krožki bodo prirejali stalne sestanke, na katerih se bodo obravnavala aktualna vprašanja iz določene panoge malega go~nodar~tva. reševal' razni nrpvHam1et« s Kreftovo rešitvijo posameznih dramaturških problemov lahko usoešno zajadral v drugo stotino svoj;h predstav. Tudi na stoti predstavi je igral cbn-keg" kraljev'ča Jan, ]me. Po cto nredstavh le igra. ki je dosegla v naši D~rmi to število, zares prenehala biti pro zvrd tirega duha: zarasla se je v nišo duhovno -%grudo« posta'a nekaj, kar bo vedno zvezano s slovensko gledališko e ri's?qvp v Jakoo:čevem paviljonu ie b'ln več kr>knr samo dejanje likovno-ume*nocinpfe un-io+nt.^ti razkazujoče se takn ib-'lno po štirih s>o-banrh paviljona. Po izvedb: glasbenega inte^mezza je ston'1 nved občinstvo slikar orof Mirko Šubic in pozdravil v itnli-iinščini 5n c^nvpnččT'' zistonrrlke oblasti te*- javn:b in kul*ur^:b institucij, zahva-'iuioč se jim v '"me^u Društva slovenskih umetnikov, ki mu ie nrnf Šsntel predsed-":k za niroren obisk razstave Prof Si»b:c ie omenjal 5nnt1ovo delo-vnnie v dunii^V Vesni- društvu ki je svojevrstno vplivalo na celo vrsto naših visoko pomembnih umetnikov in začrtalo onika Vladar je obiskal mavzolej na Janicislu Kralj in Cesar je te um v spremstvu svojega prvega pobočnika obiskal mavzolej na Janiculu, kjer so pokopana, »telesni ostanki junakov, ki so padli za Rim od 1. 1849. do leta 1870. Vladarja so na Janiculu pozdra-' vili guverner rimskega mesta, poveljnik garibaldinske legije general Ezio Garibaldi, poveljnik garibaildinske kohorte in drage visoke osebnosti. Posebno dolgo se je vladar pomudil ob grobu Goffreda Mamelija. * Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je umrl za dobljenimi ramami naidesetnik Anton Dicke, isti dan, ko mu je Adolf Hitler podelil viteški križec reda železnega križa. Na čelu svojega lov skega bataljona je na ruskem bojišču padel naporočnik Josef Kult, po poklicu učitelj. Viteški križec si je pridobil lani avgusta v borbah na zapadnem Kavkazu. * Na p°lju slave je padel letalec Josip Martinelli iz kraja Ccrte de Cortesi pri Cre-moni. Ni se vrml z nekega poleta. Pokojnik je izšel iz GILovih vrst. * Nov predsednik bojevniške organizacije. Za novega predsednica bojevniške organizacije je bil imenovan nar. sv. Cesare Pileri, topničarski podpolkovnik. Imenovani je deset let predsedoval sekciji bojevniške federacije v Rietiu. * Zasedanje komisij za javna dela m poljedelstvo, pod predsedstvom senatorja De Vita je zasedala v navzočnosti ministra za javna dela ter ministra in drž.podtajni-ka za prometne zadeve senatna komisija javnih del in prometa. Člani komis'je so proučili ter odobrili več zakonskih osnutkov, nanašajočih se med drugim na izpopolnitev nac. telefonskega omrežja, na regulacijski načrt Florence, Verceirja in Mantove, na pristojnost komisije, ki je bila ustanovljena za proučevanje načrtov glede kakršnih koli del v rimskem guberniju. Pod predsedstvom senatorja Prampolinija in v navzrčnceti poljedelskega nrnistra se je sestala v Rimu senatna poljedelska komisija. ki je med drugim odobrila zakonski osnutek glede nac. združenja mesarskih pokrajinskih konzorcijev. * 871 milijonov proti 831 milijonom. Italijanski listi poročajo, kakšno je dejansko razmerje med silami trojnega pakta in silami zaveznikov. Trojna pakt: Italija, Nemčija, Japonska, nacionalna Kitajska, Mand-žuko, Tajska, Madžarska, Rumunija, Finska, Bolgarija, Hrvatska. Slovaška in Albanija razpolagajo s 569,180.000 prebivalcev. K temu številu je treba prišteti še prebivalstvo zaisedendh ozemelj, ki jih imajo v oblasti sile trojnega pakta in sicer: Belgijo. Dansko, Estonsko, Litavsko, Letonsko, Francijo. Grško. Norveško, Nizozemsko, Srbijo, Luksemburg, Črno goro, zasedene predele Rusije, Birmo, Malako, Britanski Borneo, Hongkong, Hofandsko Indijo, Francosko Indokino. Filipine. Ti-mor. Kvančeav in Tunis s 301,800.000 prebivalcev. Nevtralne in nevojujoče države štejejo 130,504.000 prebivalcev. Ker je na naši zemlji vsega skupaj 2 milijardi 220 milijonov prebivalcev, izhaja iz tega računa zaključek, da imajo sile. ki so na- Ob prazsdku profesorja Saše šantla Preveč bi treba nam bilo pisanja, da mogle bi z vrsticami Vam dati dovolj globokega priznanja. Zato le kot učenka Vaša ob jubileju naj Vam razodenem: bili ste sonce za vsa srca naša. Ni Vas zastonj ljubilo južno sonce, da duša toliko nabrala je toplote, v očeh pustila žarkov je dobrote. Ne le umetnik — kakor dober oče, tolažbo in pomoč ste izkazali, če Vam je le bilo mogoče. V spominih hranimo obraz človeka, izbranca redkega v viharju veka. In ko motrimo Vaša zbrana dela. ki živo zbujajo občudovanje, nam slike same govore resnico: to žetev je, to delu je priznanje. Da, srečen je, ki mu srce je zibel melodije, oči pijo mu barvne harmc-iije. Tak naj živi še dolgo vrsto let, rodu v ponos, posamniku za zgled. Marica Sirca. sprotne državam trojnega pakta, eno milijardo 219,574.000 prebivalcev Toda od tega števila, pišejo italijanski listi, je treba odbiti 388 milijonov Indijcev, ki pomenijo za Veliko Britanijo samo breme. Če odbijemo to število, vidimo, da imajo demokratsko boljševiški zavezniki 831 milijonov ljudi na svoji strani, medtem ko razpolagajo države trojnega pakta z 871 milijoni prebivalcev. * Kirurg žrtev avtomobilske nesreče. V vojaški bolnišnici v Milanu je preminul znani kirurg profesor Enrico Ettorre, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče na poti iz vojaške bolnice v neko drugo bolnišnico, kamor je bil pozvan, da izvrši nujno operacijo. Pokojni profesor je bil zaslužen strokovnjak in primarij v milanski bolnišnici Mussolini. * Brez tveganja ni dobička. Luigi Peri-netti iz Alpcna pri Vefoni je prišel te dni v loterijsko poslovalnico v Veroni, kjer mu je uralnica Lucia nasvetovala, naj ne igra na številke, ki jih je imel napisane na listku. Perinetti pa je bil trmast. Zahteval je, naj gospodična zapiše številke, ki jih je bil prinesel s seboj. Ko se je kolo sreče, zavrtelo, se je izkaizalo, da bi bil Perinetti zadel, če bi bil poslušal nasvet loterijske uradnice, 425.500 lir, ker pa je igral po svoji glavi, je zadel samo 42.500 lir. * Smrt treh dečkov v gorečem seniku. Trije bratje Faccioli so se igrali na nekem seniku v Volti Mantovani. Senik je nenadoma začel goreti in ko so ogenj pogasili, so našli med ostanki okostja treh otroških žrtev. Preiskava je dognala, da so se fantiči igrali z vžigalicami. * Mesečni ca hodi po strehi. Neki moški v Firenci se je zbudil ponoči, ker je slišal na strehi ropot. Pogledal je, kaj se godi ter je ugotovil, da hodi po strehi sosedna služkinja v zelo pomanjkljivi obleki. O tem je obvestil sosede, ki so pozvali na pomoč policijo. Ta je s pomočjo delodajalcev služkinje poskrbela, da so mladenko sneli s strehe brez nevarnosti za življenje. * Eksplozija aparata za trajno kodranje. V Casciana Terme je v nekem frizerskem salonu eksplodiral aparat za trajno kolra-nje. Brivski salon se je ob tej priliki porušil in strop se je vdrl. Od štirih oseb, ki so bile v trenutku nesreče navzoče, je bila ena lahko ranjena. * Triletni deček je utonil v jami. Gian-franco Cantini iz Pcggio Cappelle blizu Firenze je za trenutek izginil domačim izpred oči ter se približal jami, v kateri je bilo precej vode. Po nesreči je palel v jamo in utonil. Nesrečo so odkrili, ko je bil otrok že mrtev. * Srečni loterijski dobitnik. Lino Prina iz Giusana pri Milanu je v marcu lanskega leta zadel v loteriji kvaterno, ki mu je prinesla 950.000 lir. Pred kratkim je imel sanje, naj stavi na številke 30, 38 in 50. Stavil je 25.000 lir in res se mu je nasmehnila sreča: zadel je 1CC.CC< Tz: T«, ko je mož spravil v svoj žep že nad milijon lir. * Trije tisočaki v rokavu. V Comu so varnostni organi aretirali 231etnega tatu Uga Pirovana, ki je ukradel neki gospe bi-cikelj. Pri zasliševanju so tatu pretipali in ob tej priliki so našli v rokavih jopiča tri bankovce po 1000 lir. Možakar si je najbrže tudi ta denar prisvojil pri kakšnem tatinskem podvigu. * Lovec ubil 8 letno deklico. 37 letni Me-doro Sgambuzzi iz Ferrare je položil na kuhinjsko mizo lovsko puško z namenom, da vzame iz nje naboje. Ko se je za trenutek odstranil, se je približala lovčevi puški 81etna Adriana Gierra, ki je prišla k Sgambuzzijevim, da bi se igrala z njihovimi otroki. Sprožila je petelina in jo je naboj tako razmesaril, da je kmalu nato izdihnila. Uvedena je bila stroga preiskava. * Smrtonosen strah. V Santeranu pri Brindisiju so tatovi izvrtali luknjo v klet hiše nekega kolona. Klet je bila prazna, zato so se povzpeli v prvo nadstropje, kjer je spala kmetica Nunzija di Martino s svojim štirinajstletnim sinom. Tatovi so najprej prisilili sina, da se je umaknil iz spalnice, nato pa so začeli premetavati po stanovanju. Ženska se je tega tako prestrašila, da jo je zadela srčna kap. Tatove so varnostni organi prijeli. * V dimnik je padla. Dve leti stara Ro-sairia Acconciagiuoco iz Neaplja je padla z neke terase v dimnik. Gasilci, ki so bili pozvani, da rešijo otroka, so odkrili deklico 15 m globoko, približno v višini drugega nastropja. Prebili so zid in so otroka nepoškodovanega vrnili materi. Obramba nekega italijanskega mesta v akciji proti sovražnim letalom delujejo že več let, so zato sijajno vigra- . jega dolgoletnega in zaslužnega člana ni in njihova interpretacija posameznih uprave, g. ing. Antona Klinarja, gradbe-del je naravnost odlična. Koncert Poltro- j nega direktorja v p., 1500 lir. Dobrotni- nierijevega Kvarteta bo prvovrsten umetniški dogodek letošnje sezone, zato opo- j zarjamo nanj in vabimo. Predprodaja ; vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Odlične sPke akad. slikarja Frana | Klemenčiča v Kosovem salonu v prehodu j nebotičnika bodo občinstvu na ogled le še kratek čas. Razstavil je 13 krajin in . tihožitij. u— T»kSa na hišno služinčad In na kom starih in onemoglih Ljubljančanov v mestnem zavetišča v Japljevi ulici izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Rekvijem za pokojnim Karlom Li-povškom bo v torek, 16. marca, ob 7.30 v cerkvi sv. Jakoba. u— Inštmkcije. priprava za razredne in privatne izpite. Novj (Turjaški) trg 5, III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: bjlprde. Zarad' prenosa davka na služab. ništvo in takse na biljarde na mestno ob- j matematiki, grščini, latinščini, italijanšči-čino je b'lo pobiranje cbeh davščin ustav- | ni itd po dve uri dnevno, dopol-ljeno pred potekom prijavnega roka. Sedaj i dne ali popoldne, nudijo za zmeren hono-se bosta obe davščini zopet pobirali jn si- , rar dijakom diplomirani filozofi v pro-cer do k«nca marca 1913 XXI. Do tega ro- j storni učilnici. Pripravljajo istotam pri-ka morajo torej davkoplačevalci prijaviti ; vatiste čez dva razreda in za razredne še vse neprijavljene biljarde in plačati tak- j so na sobi 5/1 oziroma nabavit' davčno kar- to na sobi 14/11 davčne uprave za mesto v Ljubljani, za vse služkinje za katere do sedaj še niso nabavili davčne karte. Proti on m. ki bi do tega roka ne plačali cbe navedeni taksi, se bo uvedlo kazensko postopanje. u— Zadruga »Novinarski d°m« bo imela svojo redno letno glavno skupščino v nedeljo. 28. marca t. 1. ob 10. v Novinar- izp.te konec leta. Priglaševanje dnevno od 8 do 12 in od 15 do 18: Novi (Turjaški) trg 5-III u— Nesreče. Od sob:te do včeraj so v ljubljansko bolnišnico sprejeli več ponesrečencev, ki so enkrat za izjemo vsi iz Ljubljane. Pri nalaganju hlodov si je zlomil levo nogo 23 letni delavec Franc Zupan. Levico si je zlomil 12 letni dijak Ciril Lavrič. 12 letno" zidarjeve hčerko Vero Butarovo je pes ugriznil v desneo. Na krožni žagi si je skem dimu z običajnim dnevnim redom, j porezal prste na levici 30 letni delavec Ja- u— Knjigarna Tiskovne zadruge je založila prof. Frana Siča: Knjigovodstvo, ki izide še v teku meseca marca. Ker bo knjiga izšla le v omejeni nakladi, sprejema kniigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3. prednaročila. Vezana knjiga stane v predprodaji 42 lir. f žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in • cvetja — »»ROŽA«« cvetličarna u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni nez Petemel. Nogo si je zvil v gležnju 20-letnj dijak Oskar Turnšek, 76 letni upokojenec Rajko Jenko pa si je pri padcu poškodoval desno nogo. Iz SrMfe Kipar IvOn Dolinar bo obhajal 19. t. m. 50 letnico rojstva, številni znanci in prijatelji bodo priljubljenemu umetniku sp ro-čili čestitke z željo, da bi še nadalje ustvarjal tako uspešno kakor doslej. . V Beogradu je umrla gospa Elizabeta m večerni — pneno v torek. 16. marca. gmidoVa, nadučiteljeva vdova, ki je službo- nocomrrfni Tl^nn ' ________— Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepis-nica. raznovrstni stroji. Pouk dopoldne, popoldne in zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. vabi člane, ki so naročili sadno drevje, da pridejo ponj na dvorišče Kmetijske družbe, Novi trg 3. Obenem prosi podružnica vse one člane, ki so s plačilom članarine v zamudi, da jo poravnajo takoj in tako prihranijo podružnici delo in sebi stroške izterjavanja. u— Vodstvi K°repetitorija vab; starše dijakov srednj'"h, mešeanskjh in ljudskih šol, da jih vpišejo k nam. kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan (razlaga, nalogo, izpraševanje). POsebri poldnevni ali eel°dnevni tečaji za privatne izpite in one, ki delajo razredni izpit. Hon rar nizek. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Korepot torij, Mestni trg 17/1. u— podpnrrfmu društvu za gluh°nemo mladino je poklonila uprava Sindikata lokalnih železnic v Ljubljani v počastitev spomina blagcpokojnega g. inž. Antona Klinarja znesek 1509 lir. Plemeni t m dobrotnikom, ki so se na tako lep način spomnili naših gluhonemih sirot, izreka društveni odbor najprisrčnejše zalivalo. u— Za stare in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ul'ci je uprava Sindikata lokaln h železnic v Ljubljani poklonila v počastitev spomina svo- val v Podgorju pri Slovenjem Gradcu. Go-spa pa je nekaj časa bivala v Gornjem Mi-larovcu. od koder se je preselila lani apri-j la k svojim sinovom v Beograd. Njen sin 1 je tud: g. dr. Konrad šmid, član glavne kontrole v pck:ju. Blaga mati, ki je v srečnem zakonu a pokojnim soprogom, umrlim leta 1928., vzgojila 10 otrok, je učakala ic^ po starost 79 let. časten ji bodi spomin, žalujočim naše skreno sožalje! »Princ Evgen v Beogradu«. Kakor smo beležili, so ob 10. obletnici ustanovitve nemške skupine v Beogradu imeli v beograjskem Narodnem gledališču premiero igre »Princ Evgen v Beogradu«. Poročilo pravi, da so predstavo oskrbeli nemški gledališki prostovoljci skupine »Princ Evgen«. Banatski rojak Fritz Lois Kramer je napisal to igro, ki je učinkovita in je bila na premieri navdušeno sprejeta. Pesmi je zložil Otmar Hofer. Poroka. V Beogradu sta se 7. marca poročila gospo 1 Viktor Adamič, tehniški uradnik na direkciji drž. žcleznic in gospodična Majda Kastrevčeva, oba iz znanih ljubljanskih družin. Mladima poročencema obilo sreče. Omejitve v pisemskem prometu. Zarad! štednje s papirjem so bile odrejene nekatere omejitve v pisemskem prometu. Na roko pisana poslovna in zasebna pisma ter na stroj pisana zasebna pisma smejo obsegati največ 4 strani običajnega pisemskega papirja. Pisava mora biti normalno velika. S strojem pisana poslovna pisma in tiskovine niso podvržene nikakim omejitvam. Naredba je stopila v veljavo 11. marca. vidne sledove v razvoju naše likovne umetnosti. Stremljenje, je dejal govornik ustvariti Slovencem novo, zares tipično slovensko umetnost, ni bilo naučeno v šolah, niti ni bilo kopirano, temveč ga je bilo smatrati za nekako reakcijo proti suhoparnemu akademizmu. Nato je prof. Šubic orisal na kratko Šantlov razvoj, posebej še njegov napredek v grafiki, kjer je našla njegova umetnost svoje življenjsko poslanstvo. Združitev slikarstva in muzike pa je v Santlovem nadaljnjem razvoju vtisnila vsej njegovi umetniški osebnosti izredno in redko značilnost. V sklepu svojega govora je prof. Šubic posebej izražal hvaležnost slovenskih upodabljajočih umetnikov za prof. Šantla organizacijsko delovanje v prid domačih likovnikov. Odkar se je bil po koncu prve svetovne vojne za stalno naselil v Ljubljani, je prof. Šantel zastavil vse svoje sposobnosti, vsa dolgoletna izkustva, svojo visoko izobrazbo in odlične zmožnosti strokovnega pisca za dosego skupnega smotrnega sožitja naših umetnikov. Njegova mirna, trezna, daljnovidna osebnost njegov plemeniti -znpčoi in izro^ni dobrosrčnost. visoka razgledanost in bogate izkušnje v vseh panogah likovne umetnosti so mu pridobile v umetnišk;h krogih tako ugleden položaj, da ie moeel le on. vedno osebno pravičen in objektiven, združiti vso veliko slovensko umetnin družino in njeno organizacijo tolikaj dvigniti ter v taki meri afirnrrati v našem javnem življenju. Nato je povzel besedo predsednik Umetniškega sveta prof. Gojmir A Kos izpopolnil še z izbranimi besedami pred-govornikova izvaiania ;n nato izjavil, da je razstava odprta. Govormkoma in občinstvu se je zahvalil z ganjenimi besedami prof Saša Šantel Po tem slovesnem aktu so mnogi zastopniki presrcno pozdravljali slaviipno* in si nato ogledovali razstavo, na kateri pričuje okrog 250 del o obsežni in tehnično mnogostranski umetniški delavnosti prof Šantla. Razstavljena je med drugim njegova velika slika »Slovenski skladatelji« ki zavzema vso sprednjo steno srednje dvorane, dalje mnoga olja iz raznih umetnikovih razvojnih stopenj, njegovi akvareli, portreti, etnografske slike, lesorezi, radiranke in druge grafike, dekorativno-umetniški osnutki, skratka: številni, dobro izbrani in pregledno razvrščeni primeri dolgoletne in obsežne likovne stvarjalno-sti prof. Šantla. Ne dvomimo, da bo tako bogata razstava vzbujala živo zanimanje in občo pozornost. Nova zasedba v „Evgeniju Onjeginu" čajkovskega delo »Evgenij Onje-gin«, ki je že od leta 1937. stalno na repertoarju naše Opere, se je pojavilo prejšnji teden v nekoliko spremenjeni inscena-ciji in v prezasedenih glavnih vlogah. Medtem ko je prva sprememba samo nebistvenega značaja v okviru Debevčeve skrbne in stilno verne režije, so osebne spremembe mnogo zanimivejše in važnejše. Na splošno ni mogoče reči, da bi sedanja nova zasedba nekaterih partij prinesla kvalitetno še višjo in umetniško čistejšo predstavo, kakor je bila predhodnica. Ce pomeni v nekaterih točkah povzdigo bodisi pevske, bodisi igralske ravni, ni mogoče zatajiti, da so se na drugih točkah kvalitetni dosežki zmanjšali; taKo celotna predstava rie zapušča vtiska maksmalnega uinetmškega uspeha, ki je mogoč pri laz-položljivih silah in sredstvi.! naše Opere čeprav je res, da tudi predhodnica ni dosegla v vseh partijah izenačene umetniške višine. Nesporno je, da je Cajkovskij v tej svoji vrhunski operni stvaritvi zelo zahteven, v igralskem prav >ianor v pevskem in ne v zadnji meri — v orkestralnem pogledu Ce ni v »Evgenija Onjegina« vloženh več odbranih umetniških energij, kakor ob enakem obsegu in približno enakih sceničnih in glasbenih zahtevah v ka- * Tramvajska nezgoda v LombardlJL Na cesti, ki drži v Addo, sta te dni trčila dva tramvaijska voza. Pri trčenju je bilo ranjenih 25 potnikov, od katerih so nekateri dobili tako hude poškodbe, da so jih marali poslati v bolnišnico. Uvedena je bila preiskava, da se dožene, kdo je kriv nesreče. * VestJalskj otroci se vračajo s Štajerskega v domovino. Več kakor 2000 otrok se poslavlja te dni od štajerske dežele. Fantje in dekleta se vračajo v ožjo domovino, največ v Vestfalij.v in v Berlin. Na Štajerskem so preživeli 6 mesecev ter se okrepili telerno in živčno. * Dve smrtni Obsodbi zaradi »krrvnega klanja. Pred posebnim sodiščem v Celcvcu so se morali na dvodnevni razpravi zagovarjati Mar ja Follnerjeva, stara 48 let, po rodu iz Vitanja, bivajoča pa v Lavantinski dolini, dalje njen uslužbenec Franc žohar, star 38 let in doma iz mariborske okolice, dalje 53 letni rakupovalec živine Jože Frei-tag in 28 letni Stanko Jagodje iz St. Vida na štajerskem. Obtoženi so bili, da so po visokih cenah nakupovali ž vino ter skrivaj zaklali in razprodali 20 svinj in 13 glav goveje žvine in dve ovci. Follnerjeva in žo_ har sta bila obsojena na smrt, Freitag na 10 let, Jagodic pa na dve leti ječe. IZ LJUBLJANI u— Ncva grobova. Za vedno je zapustil svojce prof. glasbe v pokoju g. Anton De-kleva. K večnemu počitku bodo blagega rajnkega- spremili v sredo ob pel 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Svojo vzorn; življenjsko pot je dokončala skrbna in repoz3tona mat1 ga. Uršula Hinterlechnerjeva. K večnemu počitku so jo položili v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Kr'žu. — Pokojnikoma naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše ;skreno sožalje! u— Nedelja s rčna, ponedeljek oblačen. V nedeljo smo imeli še prijazno sončno vreme, ki smo ga bili veceli na sprehodih in promenadah, čeprav nam je nekoliko nagajal veter, ki je zlasti popoldne dvigal oblake prahu. Oblaki, ki so zdaj tu zdaj tam lezli na nebo, so napovedovali izpremembo vremena. Ljubljana je bila to nedeljo prav posebno razgibana. V stolnici je bila velika cerkvena slovesnost v proslavo četrte obletnice papeževega kronanja in 60 letnice rojstva škofa dr. Gregorija R:žmana. V Jakopičevem paviljonu je bila otvoritev razstave umetnin prof. Saše šantla v po-čaščenje njegove 60 letnice. Po glavnih ljubljanskih ulicah je valovila pestra promenada. V Zvezd! je odlična vojaška godba tudi to nedeljo ob 11. priredila krasen pro-menadni koncert. Pričel se je s koračnico iz »Prodane neveste«, nakar so sledili v posrečeni izb:ri klasični in modernejši komadi. Popoldne so Ljubljančani hiteli v razne smeri v prirodo da se poslove od zime, ki je letos prav za prav nismo imeli. Poslednja zimska nedelja je dosegla 13.6 stopinj Celzija. Cez noč se je nebo močno pooblačilo. živo srebro je bilo v ponedeljek zjutraj na —2 stopinji Celzija. Dopoldne se je sonce le mealeče prebijalo skozi oblake. u— Ko se v prirodi razvija br^t in cvet jo. naj opozorimo na varstvo cvetcče prrode. Cela vrsta žlahtnih in redkh rastlin je zaščitena s posebnimi zakonskimi določbami, treba pa je ščititi tudi one, ki so splešnr; koristne za gospodarstvo. O vrboVih mači-cah smo že ponovno pisali, da nudijo najslajšo pašo čebelicam in zato ravnamo pametno v splošno krrist, če se odrekamo temu s'cer tako mikavnemu okrasu naših sob. Mnogo škode je zagrešene tudi s po-žigpnjem raznih živih mej, kjer imajo različne koristne živalce svoja zavetišča. Potrebna je pri požiganju sploh največja previdnost, zlasti če požigamo v bližini večjih nasadov in gozdov. Starši naj navajajo otroke, da bodo znali občudovati pomladni ekras prirode ne da bi uničevali njene čudovite drobne umotvore. u— Poltronierijev kvartet bo izvajal jutri zvečer poleg Boccherinija in Smetane Beethovnov godalni kvartet op. 74, ki je bil napisan leta 1809. in je leto za tem izšel v tisku. Ta Beethovnov opus je splo- I šno znan pod imenom »Harfenkvartet« | to pa zato, ker se v 1. stavku vrstijo posamezni instrumenti z arpežiranimi pici-kati. Kvartet je slavni mojster zelo hitro ustvaril in njegovi življenjepisci pravijo da je bil takrat izredno dobre volje, poln inspiracij in zato mu je šlo delo tudi hitro od rok. Beethovnov Kvartet op. 74 je poleg op. 59 in 95 najbolj znana in najbolj pogostokrat izvajana mojstrova skladba. Kvartet Poltronieri sestavljajo naslednji člani: I. violinist je mojster Poltronieri sam, II. violino igra G. Carpi, violo G. Alessandri in čelo A. Valisi. Vsi štirje člani Poltronierijevega Kvarteta so odlični solisti in prirejajo tudi samostojne solistične koncerte. V komornem združenju ko drugo opero, tedaj je njegov celotni učinek kar občutno manjši kakor pri drugih operah, čajkovskega glasba je — skupaj s Puškinovimi stihi, ki tvorijo libreto tej operni pesnitvi — nenavadno in po svoje rahločutna; polna lepota opere prihaja do neubranljivega izraza šele tedaj, ko je bilo v predstavi doseženo maksimalno število točk. (So opere, ki učinkujejo že z manjšimi sredstvi.) Zato je zasedba, ki bi bila prav dobra pri manj zahtevni operi, komaj še dobra pri »Evgeniju Onjeginu«. čeprav ni mogoče priznati idealnega maksimuma nobeni ;zmed prejšnjih predstav — zlasti še zaradi umetniške neizena-čenosti glavnih vlog, — je sedanja nova zasedba prinesla samo nekatere osebne variante in je postala zanimiva le s te strani. V smislu absolutnih zahtev je žal še manj zadovoljiva. In spet moramo reči da se to pozna čajkovskemu bolj kakor prene-kateremu drugemu opernemu skladatelju. Po tem splošnem pridržku, ki pa ostaja v območju osebnega vtiska in si noče lastiti značaja dokončne sodbe, lahko rečemo, da je sedanja predstava »Evgenija Onjegina« zanimiv odrski pojav. Pri manjših opernih gledališčih, kakor je naše, je skoraj že nujno, da se isti igralci poizkusijo v najrazličnejših, njihovemu gla3u ustrezaječih partijah in takoj prin^so na oder tudi za občinstvo mikavno in osvežujočo spremembo (Variatio deleetat). Tako smo dobili v sedanji prezasedbi vlog kot Tatjano namesto Heybalove Ks. Vidalijevo, kot Olgo namesto španove Golobovo, kot Onjegina namesto Primožiča V. Janka in kot Lenskega namesto Sladoljeva čudna. To pomeni zelo veliko »variatio« in v nekaterih točkah celo izboljšanje umetniške ravni, najsi je tu ln tam pridobitev bolj v kvaliteti glasu kakor pa v večji dognanosti igre. Kseniji Vidalijevi se bržčas ne prilega vloga Tatjane v toliki meri, da bi se lahko v nji razživela do vseh. tudi spodnjih tonov svoje, sicer umetniško bogate osebnosti in nam dala Tatjano s takimi odtenki čustev in duševnih modulacij, izražajočih se v samem tremulu glasu, kakor smo doživeli pri Heybalovi (posebno merilo za primerjavo je scena s pismom). Zaradi te, morda psihološko utemeljene manjše sprejemljivosti Vidalijeve za Tatjanin čustveni svet in celo za s&mo muziko čajkovskega ne sodi Tatjana med višinske vloge ge Vidalijeve. Vzlic temu pridržku pa je njena Tatjana še vedno zelo kvalitetna, pevsko in igralsko dobro pripravljena ter doseza nesporno in bleščečo višino v sedmi sliki. Olga ge Golobove, kakor kol; po lepoti glasu in pevski kulturi na že priznani višini drugih partij te pevke, ni mogla ogreti z igro in z vsem ostalim, kar ojačuje učinek igre pri ženskem značaju, ki predstavlja — kot živi kontrast sanjavi Tatjani — prekipevajoč temperament in lahkomiselno ne-skrbnost. — S posebnim zanimanjem smo pričakovali Jankovega Evgeniia Onjegina Je to nova. posebna delikatna obogatitev že brez tega izredno obsežnega repertoarja našega nenavadno uporabnega in simpatičnega pevca. Po interpretaciji je bi1 Jankov Onjegin blizu Puškinovi zamisli zakaj Puškinov Onjegin ni demoničen tip kakor nekateri mislijo, marveč podoba bla-ziranega dandyja. duševno postaranega človeka, ki trpi predvsem na tedaj modni bolezni »1'ennui«. in prav zaradi svoje b'a zirane naveličanosti odklanja Tatjano. V Janko je skušal igralsko kar moči izčrpati Onjegina. vendar je marsikaj ostalo samo vnanje naznačeno in na pol drživeto Pevsko opažamo pri Jarku v zadnjem času nekako novo razživetie in rrav g'asovnc je Janko dobro vzdrža1 težo te zohtevnr vloge. V vsem sodi Onjefin mor1 Jankove večje uspehe — čudnnv T^enskn 'srralskc sicer ne izčrpujp vseh možnosti k' so v tej vlogi in pevsko ne dos-zn tiste 'epoto in nians!rane izraznosti, s katero je Cajkovskij obdaril to partijo, vendar je sim patična odrska pojava, glasovno ves svež in topel. V ostalih vlogah nastopajo isti pevci in pevke kakor v prejšnji zasedbi. T?ko je treba posebej omeniti go Poličevo kot La-rino, Bogdano Stritarjevo v vlogi igralsko sicer še premalo dognane Filipjevne, Friderika Lupšo, ki je dosegel ogromen aplavz s slovečim samospevom v šesti sliki, Dol-ničarja kot Zareckega, in B. Saneina kot Friqueta. Orkester dirigira Niko štritof, zbor, ki se pri obeh slavnostih poizkuša tudi v plesu, pa vodi R. Simoniti. Slikar Fran Klemeni In tako nastopa danes Fran Kiemenčič. svež in spočit; njegova razstavljena kolekcija podob da slutiti, da bo mojster kmalu nadvladal tud: zadnje uporne in še tope zunanjostne strani tehničnega postopka, ki se je sicer popolnoma zlil z notranjim umetnikovim temperamentom in ki je postal naravnost grafološko znač len in svojstven za potezo Klem^nčičeve roke. simbioza, ki karaklerizira v neki meri tudi M. Sternena, samo da je Klemenčičev pa-stozn-; mozaik do zadnje formalne podrobnosti preenakomerno izveden f seveda ne glede na siceršnje razlike v strukturi potez obeh slikarjev). Klemenčičeva »Zima ob Gradaččici« na pr. je eno najmočnejših in najbolj umirjeni del. tako živo in občuteno, da se je problem fakture — ali lopatica al: čooič — lepo podredil sili umetniško strnjeno? intuitivne enote. Tudi ostali pokraj:nski motivi (»Glinščica ooz:mi«. »Kozolec ob Malem grabnu« »Hša na Viču«, predvsem pa toplo c-ioče »Jutranje sonce«) predstavljajo mečna in obenem umirjena dela. ki se jim v celoti pozna svež; dih pristnega ple-nerist:čnega ozračia Kot rečeno, manj v tonu kot v barvi Kemenč:č je v takih in ostaVh r>odobah s tihožitiem in interieur-jem d^o-el v samoniklega in vrednega orecMavnika sl.ikars.kh teženj slovenske sodobne umetnosti Doba drobne pikčaste tehnike, ki je sicer v tonu močnejša, plav-kastih in vijoličastih senc in čas pepelna- Spomini na Tainls Tunis je danes precej v ospredju s»veto-vne vojne, zato ne bo odveč, če nap;sem nekaj rominov na svoje najlepše potovarje. ki sem i pred leti napravil ok*og Sredozemskega n, :rja. Bilo nas j • okrog šestdeset udele/encev iz b.vše Jugoslavije. .Vozil nas ie na nove snežno-b.io prepleskani pa ni k z dvema dimnikoma. Sdvcncev nas je bilo čez dvajset; žal da jih ni več med živimi Ker so to osebnost., k, jih je poznala vsa Slovenija, če drugače ne pa no imenu, naj jih navedem Predvscn naj orne n a b všega cieže nega glavaria dvornega svet* nika Frana Šukl;eta ki je bil takrat sedem n sedemdeset let star toda je vse nevšečnost' potovanja po morju, vse viharje nrenesc! ka-Kor mladenič Drugi je bil akademsk' si kar R Sterle. ki se je pozneje v Lcndr ou na tramvaju ponesrečil. Dalje so bili Alojzij Tvkač Venera ni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, indu trijec Franc Golob ter dva takrat najbolj simpatična obrtnika odnosno trgovca Fran Krapeš. kavarnar v Zvezdi, in Peter Step č st., vinski trgovec v Š::.ki. Potovali smo s Su"aka na Krf otok Vido, na Malto, v Tunis. Alžir. Barceiono Marseille. Nizzo in Monte Carlo. Genovo, ot<"k Elbo, Napoli, Palermo, nazaj v Dubrcvn k in na Sušak. Potovanje je bilo nad vse dobre aranžirano. V vsakem kraju so nas čakali avtomobili, spre« jemi. povabila. Vse je šlo točno kakor po vrvi ci sicer bi si ne mogli ogledat toliko krajev in njih znamenitosti. Življenje na pamiku je bilo ena sama zabava. Bili smo vs: kakor ena družina m nikoli ni prišlo do prepira med posameznimi Med potovanjem sem izdajal na pamiku šaljivi list »Morske koprive« ki ga je ilustriral mojster Sterle. Radio nas je sproti obveščal o svetovnih in domačih dogodkih, tako da nam nis ni ničesar manjkalo. Znam fotograf Tenka 12: Zagreba je posnemal vse znamenitosti, ved= no v zvezi z našo družbo, da smo imel, za najlepši spomin cel album slik na koncu potovanja. Ker sem se nameni! pisati o vtisih glede Tunisa in okolice, naj navedem iz svojega dnevnika dotične dele. Z Malte do afriške obale smo pluli v naj* večjem viharju, ki je trajal vso noč in še drugi dan. Nu, ko se je pozno popoldne prikazala afriška obal — naša zaželena dežela — se je tudi morje umirilo in bilo je mahoma vse pozabljeno. Samo rekli smo, da razumemo činje-nico, da gredo naši ljudje povsod drugam rajši kakor v Afriko, kjer je dohod tako otežen. Bližali smo ae obali in razločevali posameznosti. Mislili smo, da bomo takoj videli Saharo in puste kraje, pa nič tega Visoka brda, ze* lena in porasla, so se spuščSla strmo v morje, kar je napravljalo čisto drug vtis kakor nerodovitna pustinja. Tuniški zaliv, v katerega smo zavili, je velikanski in tvori morje zase. Šele zdaj se je ▼alovje umirilo in ladja nehala zibati. Od daleč smo ugledali na desni majhen griček s hišami in veliko cerkvijo. Ta kraj se je raztezal globoko na levo kakor veliko mesto. Tunis! Tunis! smo klicali. Pa ni bil Tunis, ampak na desnem brdu je bila stara Kartagina m mesto Goieto, ki jo je zdaj naš parnik pozdravil s sireno in pokazal na jamboru zastavico: »Zahtevam pilota!« Brž je pridrčal iz Golete motorni čoln in pripeljal pilota, ki je ste pil h krmilu parnka ter poveljeval na ka-pitanovem mostičku. Dohod v Tunis je mogoče izvršiti le po ozkem, kakih osem kilometrov dolgem kanalu. Prešli smo tudi to. nakar smo tesno ob pomolu zasidrali naš pam:k. Pristanišče Tunisa se nam je zdelo precej zapuščeno, namreč od ljudi. Sicer so pa železnica in pa velikanska skladišča kazala, da se tu razvija vel k trgovski promet. Do večerje smo imeli le še uro časa toda nismo strpeli na bredu Po dolgem viharju smo si z gugajoče ladje želeli na kopna tla Prišli smo od obale v evropski del mesta s krasnim bulvarjem. obsenčenim od lepega drevoreda. Življenje je zelo živo. Zlasti so našo pozornost vzbujali Arabci ;n Arabke v svoih belih nošah Najbolj smo se čudili, da imajo ti otroci vročega podnebja toliko različnih halj na sebi. Arabke so popolnoma zakrite, da niti koščka nosu ali oči ne vidiš. Videl' smo tudi prve zamorce in zamorke. ki pa ne skrivajo svojih obrazov, ampak se nosijo po evropsKo. Lepe bi vame in restavracije so bile polne r.bisko-valcev, tudi Arabcev, ki so naravnost idealno lepi ljudje, seveda moški, ker žensk nismo vi* deli. kvečjemu kako siromašno starKo Pač pa so arabski otroci obojega spola oajvsiliivejše muhe, kar smo jih našli na vsem potovanju Bodisi da prodaja razglednice izdelke domače industrije ali samo prosiač ne gre ti izpod tega koiorita je za Klemenčiča zaključena. Danes se je odprl barvi, ki ga inspirira in s katero gradi z naraščajočim občutjem že tudi svoj individualni in lastni barvni am-bient. O tem nam pripovedujejo smejoče se bujne in bohotne rože (»Begonije«. »Nageljčki« (št. 9). »Mešano cvetje«, široko zajeta tihožitja (zlasti »Tihožitje s pupo« št. 7 in tudi št. 5 in ona z vinom in sadjem). Oba Klemenč čeva interieura (št 1 in 12) sta kompoziciji, ki sta nastali docela v duhu umetnikovega liričnega razpoloženja, tako tesno povezanega s tradicionalnim: prvinami smotrnega slovenskega slikarstva V načinu svetlobnega podajanja sta obe deli enako značilni za Klemenčičevo pojmovanje sl kovite in kontrastno se prelivajoče luči, ki jo oblikuje kot plastično posebnost prav tako kot barvo z lopatico tn širokim čop;čem F. g. H. P. Jacobsen: 5.S3F.BA Z BOGOVA «* Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca. nog da sem za šalo kar večkrat pottgnil nož in grozil, da ga zabodem. Mlade frklje ti mečejo poljubčke, se obešajo nate in prisiljen si, da vržeš drobiž med nje Sedeš na bulvarju h kavarniški mizi. pa že čutiš d. 128 Papageno je komična figura iz Mozartove opere »Čarobna piščal«. 130. Al'bi je dokaz da se je nekdo ob času kakšnega zločina nahajal drugje, ne pa na kraju zločina flat. alibi=drugje). * 130 Križanka. Vodoravno: 1 koza. 4 obod. 7. Ati-ka. 9. N. B (nota bene) 11. Aza, 12. ul, 13 tli. 15 krm 16 rog. 17. oba. 18. oko, 19. dat. (dativ. dajalnik). 20. le. 21. oče, 24. ni. 25 Aneta. 27 reka. 28 cola. Navpično: 1. kontrolor. 2. za. 3. ata, 4 Oka 5 Bafrij) 6 dalmatika, 8. iz, 10 Bloke 12 Urban 14. igo. 15. kod, 21. ona. 22 če 23 etc. (et cetera), 25 ak-'uzstiv tožiTniki 26 AO (Alfa in Ornega, prva in zadnja črka v grški abecedi). S P O B T Kljub senzaciji je vse po starem Triestina je resnizirala v Livorno, toda vrstni red je Se zmerom: 1. Livorno, 2. Torino, 3. Ambrosiana Brez presenečenja ci bila zadnja prvenstvena nedelja Po italijanskih nogometnih terenih — to je bila deveta povratna v diviziji A in sedma revanžna v diviziji B — in kljub temu je — vsaj med šestnajstorico najboljših — vse estalo pri starem. Vsekakor je omembe vredno, da je četrti kandidat za prvo mesto — to je bil Juventus iz Toriro — dokončno izpadel iz vseh kombinacij in se bodo odslej za to čast tepli samo še trije, in sicer nepopustljivi Livorno in oba njegova vztrajna zasledovalca — Torino in Ambrosiana. še en remis Trier Mnogo remisov sc nabrali to 9ez.z±\u naši sosedje iz Trieatine, to nedeljo pa so si priborili še enega brez gola, ki je obenem tudi glavna senzacija te nedelje. Na terenu svojega velikega nasprotnika iz Livorna so z izidom 0 : 0 dobili tečko. in sicer še čisto zasluženo povrhu. Zanimivo je, da so jo lani enako zagodli Romi šest nedelj pred koncem, ob katerem je ista Roma dobila naslov državnega prvaka. Oba zasledovalca vcdilne enajstorice sta to redeljo pospravila ves izkup ček, in sicer Torino v dvoboju s slabo Venezio, Ambrosiana pa v tekmi s precej nevarnim Juventusom (da celo z enakima izidoma). To jima je pomagalo. da sta se za četrtino razdalje približala čudežni enajktorici letošnje sezone, ki pa ji slej ko prej veljajo saano najbolj rožnate napovedi. Izmed ostalih srečanj te nedelje so zelo zgovorni še štirje neodločeni rezultati, ki bi jih bilo treba z debelimi črkami zapisati predvsem v čast in slavo gostujočih moštev, in s"'cer Fiorentine v Rimu (proti La-zju, ki doma sploh ne oddaja točk), Milana v Genovi proti Ligurii in Vicenze v Ber_ gamu (proti Atalanti, ki je že prikrižala račune drugačnim kosom). Mesto zase zasluži drugi izid brez gola, ki izbira iz tekme med Barijem in Genovo in s katerim so letešnji novinci v tej konkurenci še enkrat dokazali, da niso bili nevredni poklicani v to družbo, če omenimo še, da so Ma-to^ch in tovariši z neoporečno zmago nad Romo prejeli še dve piki pred lastnimi gle- dalci, smo se na kratko dotaknili celotnega elitnega sporeda minule nedelje. v številkah bi se dala nedeljska kronika o tekmah za točke iz divizije A na kratko strniti takole: Izidi: v Torinu: Torino — Venezja 3 : 1, v Rimu: Lazio — Fiorentina S : S, v Gen;vi: Liguria — Milano 2 : 2, v Berga-mu: Atalanta — Vicenza 2 : 2, v Bologni: Bologna — Roma 4 : 2, v Bariju: Bari — Genova 0 : 0, v Milanu: Ambrosiana — Juventus 3 : 1 in v Livornu: Livorno — Triestina 0 : 0. Stanje točk: 1) Livorno 35 točk, 2) in 3) Torino in Ambrosiana 32, 4) Juventus 29, 5) Genova 28, 6) Milano 27, 7) Bologna 26, 8) Fiorentina 25, 9)—10) Lazio in Ataianta 23, 11) Roma 20, 12) Bari 19; 13)—14) Triestina in Liguria 18, 15) Vicenza 16, 16) Venezia 13 točk. Spezia spet na konju V diviziji B se je kolo sreče spet obrnilo med petimi moštvi, ki so v ospredju tabele in med katerimi je tudi treba iskati dva bodoča udeleženca v najvišji diviziji. Po nekaj slabih nedeljah je spet zlezla na konja prej vodilna Spezia, za njo pa sta z eno točko razlike ostala Modena in Pisa. Usoda, ki je še nedavno preganjala Spezio, je zdaj doletela moštvo Pro Patrie, ki je z nedavnega vrha odšlo za prihodnji teden kar na peto mesto. Izida VE. povratne nedelje v tej diviziji so bili naslednji: Pisa: Pisa — Pro Patria 1:0, Pescara: Ncvara — Pescara 4:1; Savona: Savona — Alessandria 3:0; Cremona: Cremonese — Modena 0:0; Videm: Brescia — Udinese 1:0; Siena: Anconftana — Siena 3:0; La Spezia: Spetzia — Palermo 3:0; Lodi: Fanfulla — Padova 2:0; Rim: Mater — Napoli 0:0 Iz divizije C beležimo naslednje izide iz okrožja A: Ponziana — R€?>arf ' ^ ^ ^--- - - • - . -.•••v - -.v • — - *' *- • . ™ - \. t- • ji,''^ . - \ ■ «.-;' ■•'i?.-?- '-A'- „ ' * . V • .'-s-^' : FBANOE NOVAA R t 31 tV SfC€X BOM AN V Ljubljani sem nakupil nekaj stvari za Marto in za otroka. Bil sem zmeden, ko sem kupoval, samemu mi ni bilo jasno, zakaj kupujem toliko drobnarij. Bil sem preobložen z njimi. Bal sem se snidenja z Marto in hkrati sem se ga neskončno veselil. Niti malo nisem mislil, da bi mi utegnila kaj očitati. Bila je preveč vdana, predobra, prezlata. Na postajo, kjer sem hotel na vlak, sem prišel zelo zgodaj. Nisem vedel, kaj naj počnem. Hodil sem po peronu in nestrpno štel minute. Četrt ure pred odhodom mojega vlaka je prispel iz iste smeri potniški vlak. V svojem dolgočasju sem se oziral po potnikih, ki so izstopali. t Oči so mi skoraj stopile iz jamic, ko sem opazil med potniki župnika iz Dolenje vasi. Ni me takoj spoznal. Dasi mi je bilo neugodno, ko sem se moral spomniti na njegovo pismo, sem vendar stopil k njemu in ga prisrčno pozdravil. Bil je prvi znanec, ki sem ga srečal na domačih tleh. Tedaj me je župnik spoznal. Vprašal sem ga najprej, kam je namenjen in ko mi je odvrnil, da po poslih, sem še sam dejal, da grem po nevesto. Obstal je kakor da bi treščilo vanj. »Kako ste dejali, gospod doktor? Povejte še enkrat!« je dejal ves bled. »Sklenil sem, da se poročim z Marto,« sem mu dejal. »Zdaj grem v Dolenjo vas na poroko.« Zaradi njegovega vedenja se me je polaščalo vznemirjenje. Župnik se je vidno tresel in zdelo se mi je, da išče opore, da bi se naslonil. Nisem več silil vanj, ker sem zaslutil, da se je zgodilo nekaj hudega. Res je župnik čez čas dejal mračno, na pol v joku, kakor bi me prosil oproščenja. »Tega ne morete več storiti, gospod doktor. Marta se je pred tremi dnevi poročila z Jernejem. Jaz sem sam silil v to, ker sem bil nad vami obupal.« Tedaj sem zadrhtel kakor še nikoli v življenju. Župnik me je vodil k izhodu. Za menoj je prihitel postrešček in priganjal. »Gospod, vaš vlak je že tu. Kam naj dam prtlja-go ?« »Ne bom potoval,« sem odgovoril. »Prinesite moje stvari v to gostilno. Tam vas počakam.« Dal sem mu naslov gostilne in potem šel ob župniku brez besede. Duhovnik je menda popolnoma pozabil na svoje opravke. Ves dan je bil z menoj v gostilni, kjer sva oba mnogo pila. Pokazal sem mu stvari, ki sem jih nakupil za sina in Marto. Solze so me polile, ko sem mu dejal. »Gospod župnik, to sem namenil za nju. Upam, da boste našli koga, ki mu bodo te stvari prav prišle.« Duhovnik je strmel vame in ni mogel do besede. >Prosim vas še, da ohranite kot največjo skrivnost, kar veste, če bi izvedela Marta, da sem se že peljal k poroki, bi ji bilo še mnogo težje. Boljše je, da je prepričana, da ji je bil Rudolf nezvest. Morda bo zdaj živela srečno, sčasoma bo pozabila na to in vse bo spet dobro.« Medtem sem postal nekoliko mirnejši. »Ko bi mogel dobiti vsaj svojega otroka,« sem mu govoril, »potem bi tudi jaz lažje prenašal to breme. Morda mi ga bo kdaj dano videti!« Ne vem, če bom mogel kdaj pozabiti, kako je stari župnik sočustvoval z menoj. Toda vse to je bilo brezpredmetno. Zame je utonil del življenja. Morda bi lahko tudi še sedaj kakorkoli razveljavil zakon, toda zdelo se mi je, da bi vso, že itak dvomljivo srečo, obrnil na glavo. Jerneja, njenega moža, bi pa to dokončno strlo. Zakaj ljubil jo je globlje in zveste je od mene. 2upnik mi je dal besedo, da ne bo nihče na svetu izvedel, kako je bilo res s to zadevo. Oba sva se vrnila domov z razburkanim srcem. * Kristina me je vsa srečna sprejela in takoj spoznala, da se mi je nekaj pripetilo. Jaz pa sem med potjo sklenil, da bom zamolčal ves dogodek. Zlagal sem se, da sem bil v poslih slabe sreče. Poznala me je, da me je vsak neuspeh vznevoljil, zato me dalje ni več izpraševala. Pričelo se je staro življenje zanjo in deloma tudi zame. Pozabil sem srečanje z župnikom, le misel na sina me je vznemirjala. Nekaj dni po mojem prihodu so se oglasili njeni starši s pismom, v katerem so ji med mnogimi pozdravi in vaškimi novicami sporočili tudi novico o Martini poroki in kako srečno da se je vsa stvar končala. Kako je Martin sin takoj vzljubil novega očeta in kako zdaj Marta z Jernejem gospodari na novem domu, ker je sedaj Jernej tam že pravi gospodar, saj je oče kar prepisal nanj. Kristina mi je pomolila to pismo z vprašujočimi očmi. Seveda sem se moral zelo začuditi. Zaradi lepšega sem pismo dolgo držal v rokah in se delal zelo zamišljenega. »Kaj pa nenadoma toliko premišljuješ?« me je vprašala. »Mislim, da bo treba tudi meni nekaj podobnega storiti,« sem odvrnil. Brez mnogo besed sva sklenila, da se poročiva. Tudi sva sklenila, da bova vso stvar napravila brez velikih priprav in da ne bova priredila nikake svatbe. Poročila sva se v kapucinski cerkvi in odšla na njeno posestvo na Tirolskem. Starše pa sva sklenila obiskati za Veliko noč. Na Tirolskem sva na prijazni kmetiji, ki jo je oskrboval najemnik s številno družino, preživela lepe dneve prostosti. Zame sicer nobena stvar ni bila tako privlačna in le po sili sem užival lepoto gora. Redke so bile ure, ko sem ob Kristini pozabil na rano. ki me je skelela. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja: Pran Jeran — Za tnaeratni dei je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani