STUDIJSKA BIBLIOTEKA
i r
ft. 130 Poštnina pora&unjona (C. G. con la posta)
V Trsta« « petek. 1. junija 1928. - Leto VI.
Posamozna številka 30 cent.
Letnik Lil!
Lis* izhaja vsaki dan 3 mesece L 2 L 6.50 več. v fiirokocti Clice, zaliv
ir^razen ponedeljka. Naročnin«! ta 1 m»wo L 8<-> celo leto L 75.—, v iaosemstvo mesetae m 30 iL — OgUsnina za I na prosto«. ,rgov*k« in obrtne oglate L 1«—, a 1.50, oglase denarnih a«vodov L a prvi strani L 2.—
EDINOST
Ur«dniitvo In upravniitvo: Tmt p), ulica S. Francesco d'A*»isi 30. Telefon 11-97. Dopisi naj ti potUjajo UUjutao nrednlltvu« oglasi, rekla-■nacije hi deoar p« itpravnlMnt. Rokopisi se a« vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejecaa^o. — Last« aalolba In tisk TIskarne «Edinost* PodnrednlSteo v O o r i e 11 ulica Glocut Cardecei H. 7, L n. — Telet ft S2L Glavni ln odgovorni urednik! prof. FUp Pada
Politične prilike na Španskem
Ve5 ko štiri leta in pol je že preteklo, odkar je na Španskem ^agospodaril general Primo de Rivera. S soglašanjem kralja Alfonza je stopil na državni voz in prav krepko stisnil vajeti. Na-£lašal je, da je to potrebno radi vazprtij in bojev, ki so takrat vladali na Španskem med raznimi strankami, obenem pa je izjavljal, da se bo takoj umaknil, ko se bo položaj tako izboljšal in ustalil, da bo diktatura postala nepotrebna.
General je imel sprva mnogo .'posla, zakaj stare stranke so fcačele odločen boj proti režimu, pa tudi v nekaterih vojaških krogih je imel Primo de Rivera številne neprijatelje.
Vendar pa ni hotel popustiti. Opozicija je morala kmalu utih-hiti, z vojaškimi krogi, ki so mu bili nasprotni, je obračunal, in tudi proti avtonomistiČnim težnjam katalanske nacionalne manjšine je nastopil z vso odločnostjo. Stari politični voditelji so zapustili deželo ali pa obmolknili in v poslednjih letih so le od časa do časa prodrle v svet vesti o razkritju kakšne zarote, o kakšnem nameravanem ali neuspelem atentatu itd. Slišati je skoro samo glas generala, ki je z državnim prevratom, izvršenim 13. septembra 11)23, rvzel oblast v svoje roke in si nadel odgovornost, voditi ^-milijonski španski narod.
Zato je precej iznenadilo inozemske politične kroge dvoje pisem, ki sta jih pred nekaj dnevi napisala grof Romanones, stari voditelj španske liberalne stranke, ter politik in nacionalni e-konom Cambo, voditelj katalan-skih avtonomistov.
Pismo grofa Romanonesa je bilo naslovljeno pariškemu «Tempsu», a ga je objavil z dovoljenjem španske cenzure tudi madridski list «ABC», kar dokazuje, da Primo de Rivera ne pripisuje prevelike važnosti manifestacijam starega liberalca — ali pa je raje dovolil, da se grof ovo pismo razširi potom tiska, nego da bi se razširjalo s tajnimi letaki. i«Moje zadržanje,« pravi grof Romanones, «je tak-feno, kakršno je bilo v začetku: nasprotno diktaturi. Jaz v tem (pogledu nisem izpremenil svojega prepričanja, kakor ga ni ekoro nobeden izmed starejših političnih mož. Ni mogoče trditi, da so stare politične stranke umrle. One niso, kakor mnogi napačno domnevajo, umetne tvorbe, ki jih kaprica lahko u-stanovi ali odpravi. Eno samo dejstvo zadostuje za dokaz: sedanji vladi kljub vsemu njenemu prizadevanju ni uspelo, da bi si ustvarila stranko, ki bi hotela podpirati vlado in ji služiti. Patriotična unija, kljub svojemu na videz bučnemu zunanjemu delovanju, nima onega notranjega delovanja, ki bi ji bilo potrebno, če hoče vršiti važno politično akcijo v notranjosti države.»
Čitatelji se bodo gotovo še spominjali, da obstoja na Špan-
em tako imenovana «Patrio-ia unija». Ustanovil jo je Pri-i ~ de Rivera in je hotel v njej zLrati vse one patriote, ki soglašajo z njegovim režimom. Pri «Patriotični zvezi» pa menda ni vse tako, kakor si je general želel in kakor je računal. V tej domnevi nas seveda ne more potrditi samo navedba grofa Romanonesa, ki je De Riverov nasprotnik; pač pa moramo verjeti vladnemu glasilu «La Na-cion», ki je pred kakšnimi desetimi dnevi razpravljalo o «Pa-triotični uniji» in ji ni dajalo nič kaj dobrega izpričevala. List de Riverovih prijateljev je ob isti priliki tako-le modroval: «Kljub veliki in vidni popularnosti, ki jo uživa diktatura, je možno, da bi podlegla pri morebitnih političnih volitvah.»
Zato ni čudno, če je grof Ro-jHiauones pisal: «Dokazati, da utare stranke še niso umrle, da-iljes ,ni (n | igfofle, zakaj jsedanji režim razpolaga z materialno eilo, dočim nimajo njegovi nasprotniki ničesar drugega nego moč idej, ta moč pa je tako malo izrazita in šumna, da je boij močno zdehanje, ki se že mnogih polašča.»
Liberalni grof izraža nadalje prepričanje, da je diktatura na Španskem škodljiva, ker se s laritiskom ustvaria nevarna na-
petost, ki dovede lahko do eksplozije. Končno izjavlja* da se ne bo več brigal za politične zadeve, če bo Primo de ^Rivera Izpremenil ustavo, kar bi «porini-lo špansko zgodovina za eno cest oletje nazaj».
Drugo pismo je pisal, kakor smo že omenili, katalanski av-tonomist in učenjak Cambo, ln sicer naravnost de Riveri. Oblasti so mu namreč prepovedale, da bi predaval o zgolj tehničnih gospodarskih vprašanjih v Barceloni in v Madridu. Zato je vprašal generala, naj mu jasno pove, kakšen je njegov osebni položaj, dokler bo trajal sedanji režim. In de Rivera mu je odgovoril: Predavanji sta bili prepovedani, ker je Cambo nameraval predavati v katalanščini. Če bo predaval v španskem jeziku, mu bo general sam postavil na razpolago primerno dvorano in bo še sam prisostvoval.
Generalov odgovor je napravil v avtonomističnih krogih globok tis, ker prevladuje prepričanje, da se bo Cambo odtegnil od javnega delovanja. Že mnogokrat je bil namreč izjavil, da ne bo sprejel nobene »zapovedi, ki bi pomenila žaljenje njegovega materinskega jezika». Tudi se Katalanci boje, da se bo raba njihovega jezika še bolj omejila nego se je že. Nji hov položaj se bo najbrž še bolj poslabšal, ker bo v kratkem postal neki španski diplomat ravnatelj manjšinskega urada Družbe narodov.
Popolnoma drugačno pa je de Riverovo zadržanje napram socialistom. Dočim so morale liberalna, konservativna in kata-lanska stranka prekiniti sleherno delovanje, uživajo socialisti še precejšnjo svobodo.
Delovanje senata
Razprava o proračunu ministrstva za korporacije
RIM, 31. Na svoji današnji seji se je bavila visoka zbornica s proračunom ministrstva korpo-racij. Pred prehodom na dnevni red je predsednik on. Titoni zaprisegel štiri nedavno imenovane senatorja.
K razpravi) o proračunu so se oglasili senatorji Ciccotti, Diena in poročevalec Chimenti, ki so govorili z raznih vidikov o korporativni uredbi države.
Za njimi se je oglasil državni podtajnik ministrstva korpo-raciij on. Bottai. Tudi on je v dolgem in lepo zasnovanem govoru govoril o korporativni u-redbi' in pa o delovanju ministrstva korporacij. Njegov današnji govor je v osnovnih potezah nalikoval onemu, o katerem smo pred časom poročali in ki ga je podal v poslanski zbornici, ko je ta razpravljala o proračunu ministrstva korporacij.
Mednarodno pomol! „Italiji"
Ledolomca «Sedov» in uLenliu odplula proti severu
MOSKVA, 31. Tehnični odbor sovjetske aeronavtike je na, svoji zadnji seji sklenil, da se sestavi pod predsedstvom Unlisch-ta poseben odbor, ki naj ima ukreniti vse potrebno, da se doprinese generalu Nobileju potrebno pomoč. Isti odbor bo i-mel tudi nalogo, da topi v stike z norveško, japonsko in se-verno-ameriško vlado v svrho skupne akcije. Odbor je nadalje odobril, da odpošlje iz Ar-hangelska proti Ledenemu morju ledolomec, na katerega naj se vkrca tudi hidroplan za zračno raziskovanje. Odobril je tudi, da skliče v Leningradu plenarno sejo odbora mednarodnega društva za raziskovanje tečajnih ozemelj, na kateri naj se razpravlja o organizaciji sistematičnega raziskovanja tečajnih ledenikov, ako bi se dotlej ne bilo še našlo moštva zrakoplova «Italia». Priporočano je bilo nadalje vsem radioposta-jam na severnem ozemlju sovjetske Unije, kakor tudi vsem kapetanom sovjetskih ladij, ki se nahajajo na se vre ni obali, da pazno sledijo vsem eventuel-nim radiobrzo javkam a Italije* in da ji v takem slučaju takoj prihitijo na pomoč. Načelnik vremenskega urada zračne flote ima nalogo, da stopi v stike s tuj eze m s krmi vremenskimi opazoval išči in da si preskrbi vse pomožne informacije glede sestave vremenskega poročila za tečajna krtuA.
I ARHANGELSK, 31. Dane« «ta odplula proti severu ledolomea «Se<k>v» in «Lenin», ki jih Je sovjetska vlada odposlala na pO; moč zrakoplovu «Italia». Ladji imata na krovu tudi hidropla-ne.
OSLO, 31. Norveška rešilna ekspedicija namerava odriniti v prihodnjih dneh. Moštvo se bo vkrcalo v Bergenu na ladjo «In-gerfire», ki bo nato takoj odplula proti King's bay-ju.
BERLIN, 31. Z ozirom na dejstvo, da se je Nobilejeve ekspedicije udeležil tudi član Švedskega geografskega društva dr Malmgreen, se je to društvo o-brnilo do švedskega kralja s prošnjo, da ukaže švedski mornarici, naj se udeleži iskanja zrakoplova «Italia» v slučaju, da bi bilo še nadalje pogrešati ugodnih vesti.
General Amundson, poveljnik švedske aeronavtike, je že dobil ukaz od obrambnega ministrstva, da prične s potrebnimi predpripravami. Verjetno je, da bodeta odletela proti Tromsoe ju dva hidroplana, kjer bosta vkrcana na ladjo in odpeljana na Svalbarde. Mnogo švedskih letalcev se je že prostovoljno ponudilo, da se udeleži ekspedicije.	_
Poskus za nov letalski rekord
RIM, 31. Davi ob 5.15 sta se dvignila z letališča Montecellio ob navzočnosti komisarjev italijanskega aerokluba letalca Fer-rarin in major Del Prete z le talom «S 64», da poskusita postaviti nov svetovni rekord za dolge lete.
Sestanek osrednjega med sindikalnega odbora
RIM, 31. Davi se je sestal v palači «Littorio» pod vodstvom tajnika fašistovske stranke on. Turatija osrednji medsindikalni odbor. Na svojem sestanku je razpravljal o raznih vprašanjih, med njimi predvsem o vprašanju zemljiških najemnin, o vprašanju delovnih pogodb industrijskih delavcev in o vprašanju kruhopeke.
Novi dlani višjega gospodarskega sveta
RIM, 31. Minister nacionalnega gospodarstva on. Belluzzo je predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se imenujejo novi člani višjega gospodarskega sveta. Imenovani so bili za predsednika prve sekcije sen. Nic-colini, za predsednika druge sekcije dr. Pirelli, za predsednika tretje sekcije profesor in bivši minister De Štefani, za predsednika četrte -ekcije poslanec on. Rossoni, pa še drugi.
Županja Li ver po o) a pil on. Mus-soliniju
RIM, 31. Miss Margaret Bea-van, Lord Mayor Liverpoola, ki je dospela danes v Rim je bila sprejeta pri načelniku vlade.
71. rojstni dan papeža Pij a XL
RIM, 31. Danes je praznoval papež Pij XI. svoj 71. rojstni dan. V Vatikan je prispelo mnogo brzojavk in voščil s strani raznih uglednih oseb, zavodov in udruženj.
Političen umor v Varšavi
VARŠAVA, 31. Neki neznanec je izstrelil včeraj več strelov proti agentu politične policije Miruku, ko je ta ravno odhajal s sodišča. Miruk je bil smrtno zadet, preden pa je izdihnil, je še izjavil, da ga je napadel neki njemu znani komunist.
Policija je takoj uvedla preiskavo. Zločinca še ni izsledila.
Na smrt obsojeni novinar
PRAGA, 31. Tukajšnje porotno sodišče je včeraj obsodilo dva novinarja in enega zdravnika, obtožene, da so umorili gdč. Vokroesnarto, da si prilastijo njen denar, ki ga je prinesla s seboj iz Amerike. Novinar Mi-šalsko je bil obsojel na smrt, zdravnik KI epe t ar na dosmrtno ječo, novinar Sikorsk/ pa na zapor za dobo 15 let.
FRATTA POLESINE, 31. V6e-raj je tukaj umrl gen. Do menico Guerrini. Bil je izrazita osebnost italijanskih vofaflklh krogov. Prav posebno se je odlikoval kot pisatelj vojaških učnih knjig1 in Je zadnje čase Izdajal na lastne stroške zanimivo enciklopedijo pod imenom »Zakladih Ol TerosettoL
hm t me
• Šmm»pusti aotjnh v Jugoslaviji
tat o svttuukih konvencijah.
RIM, 31. Listi prinašajo že nekaj dni daljša poročila o proti-italijanskih demonstracijah, ki se vedno znova ponavljajo v raznih j ugoslo venskih mestih, in to brez slehernih komentarjev, če izvzamemo ona dva komentarja, ki sta ju priobčila pred dnevi «Giornale d'Italia» in «La-voro d'Italia». «Gioraale d'Ita-lia» se je danes znova oglasil in prinesel glede protLitalijanskih demonstracij v Jugoslaviji u-vodni članek, v katerem izvaja ravnatelj lista Virgtnij Gayda iz dogodkov poslednjih dni nekaj Važnih zaključkov.
V	uvodu svojega članka pravi Virginij Gayda, da so jugoslavenske demonstracije proti Italiji takrat posebno težke narave. Nato navaja potek teh demonstracij v poedinih mestih. V odgovor nanje so se vprizo-rile v Italiji samo nekatere u-merjene protidemonstracije, italijanska vlada pa je protestirala in zahtevala* primemo zadoščenje. Toda to ne zadostuje, zakaj pod vplivom dogodkov poslednjih dni se poraja vnovič v vsej svoji zapletenosti vpfrašanje ita-lijansko-jugoslovenskih odnoša-jev. Po člankarjevem mnenju je treba presojati jugoslovanske demonstracije hladnokrvno, i-stoČasno pa je potrebna primerna jasnost, ki narekuje nekoliko ugotovitev.
Okolnost, da je izzvala, nadaljuje Gayda svoj članek, enostavna napoved, da bodo net-tunske konvencije predložene skupščini v ratifikacijo, tako divji odpor proti Italiji, dokazuje, da prihaja eventuelna ju-goslovenska ratifikacija dogovorov, sklenjenih z Italijo, prepozno na dnevni red. V dobi od sklenitve pa do eventuelne ratifikacije dogovorov je bilo namreč ustvarjeno v Jugoslaviji z neprestano protiitalijansko gonjo tako duševno razpoloženje, da bi popolnoma uničilo duh in praktični pomen dogovorov. Res je sicer, da je v prestolnici nastopila vlada proti demonstrantom z vso odločnostjo, ker tako zahtevajo potrebe mednarodne politike, toda v drugih mestih in na deželi je nastopila prepozno ali pa brez posebne nergije, ker so imeli tam premoč opozicijski elementi. Zato nastaja za Italijo vprašanje: ali se sme več verjeti uradni politiki vlade, ki se ji lahko prizna tu pa tam dobra volja, ali pa je morda treba bolj vpoštevati vladi nasprotno delovanje strank in njihovih bojaželjnih pristašev, med katerimi so tudi možje, ki so že bili ali pa lahko pridejo na vlado. Vlade odhajajo in prihajajo, toda neodgovorni elementi ostajajo. Vpričo tega je Italija še enkrat primorana, da pretehta dejanski položaj, ki obstoja v Jugoslaviji. In ta govori proti sporazumu in miru. Jugoslovenska svobodna propaganda, ki jo podpira tudi Francija, je privedla tako daleč, da sta bila popolnoma pozabljena dejansko stanje itali-jansko-jugoslovenskih odnoša-jev m zgodovina nettunskih dogovorov.
V	ostalem delu svojega članka polemizira Gayda z bivšim zunanjim ministrom Trumbi-čem, ki je bajć na nekem shodu v Dalmaciji izjavil, da bo napravila beograjska vlada z ratifikacijo nettunskih dogovorov Italiji krasno darilo, in s pariškim listom «Temps», ki je dne 27. maja pisal o Jugoslaviji, da doprfnada s predložitvijo nettunskih dogovorov skupščini v ratifikacijo dokaz dobre volje in želje po sporazumu, dočim je podtikal omenjeni list Italiji sovražne namene. Iz teh in iz raznih drugih znakov sklepa član-kar, da se opaža v jadranski sovrašnosti kraljevine SHS neko vedno tesnejše sodelovanje med njo in Francijo, pa čeprav so v Parizu, po podpisu franco-sko-jugoslovenske pogodbe to odločno demontirali.
G ajda zaključuje svoj članek % naslednjimi besedami: «Jugo-aiovenskih dogodkov sicer ne smemo pretiravati, toda če Jih presojamo s potrebno pozornostjo, Jih moramo uvrstiti med dokumente jadranske in evropsko politike. Dobro bo, če bi jfh primemo vpofitevali tudi on-flfrra mal An to Dre d vsem v
Parizu, kjer se> kot vse kale, vedno bolj mnodttjo glasovi za sporazum z Italijo.
h pnMsB&i deounttradStt f Mniji
Demontirane vesti o Izgredih
v Zadru
RIM, 31. Tiskovni urad nacionalne zveze dobro vol j cev sporoča:
«Odločno se zanikajo lažnjive vesti jugoslovenskega tiska, ki bi hotel predočiti roparske napade v Šibeniku, Splitu in Zagrebu kot nekako maščevanje za pretvezno živahno in nedisciplinirano postopanje dobrovolj-cev, ki so se sestali v Zadru. Čeprav so dobrovoljci vedno pripravljeni1 dati barbarskemu Hrvatu primerno lekcijo z ravnim mečem legionarja, so se na občudovanja vreden način pokorili poveljem voditeljev sestanka in brzdali svoje navdušenje v mejah največje dostojnosti. S svojim obnašanjem so vnovič dokazali, da je med močno in zmagovito Italijo vodje in med sodrgo SHS ogromna razlika ter da je stara latinska civilizacija še enkrat zmagala nad slepim sovraštvom barbarov.»
Agencija «Stefani» sporoča: Vesti, ki so se razžiriie s strani nekaterih inozemskih agencij o dogodkih, ki so se odigrali v Zadru, so popolnoma netočne. Jugoslovanski konzulat ni bil napaden niti se niso proti njemu vprizorile ntkake demonstracije. Konzul in osobje konzulata nista bila niti najmanj motena, a še manj napadena in poškodovana.
Prepovedana zborovanja in demonstracije v Beogradu in Sušaku
BEOGRAD, 31. Policija je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem ga svari pred vsakršnimi demonstracija ter napoveduje, da bo vsak demonstracijski poskus v kali zadušen.
SUŠAK, 31. Policijsko pover-jeništvo na Sušaku je sporočilo glavnemu odboru KDK. «Po višji naredbi in radi opasnosti za red in mir se prepoveduje javno zborovanje pristašev KDK, ki ste ga napovedali z vašo prošnjo za 2. junija na Sušaku.»
Izgredi v Ljubljani
LJUBLJANA, 31. Kljub prepovedi glede demonstracij, ki velja za vso državo, je prišlo nocoj v Ljubljani do spopadov med dijaštvom m policijo. Svet slušateljev ljubljanske univerze je sklical za 18. uro v auli univerze protestno zborovanje. Po zborovanju so krenili dijaki po mestu in demonstrirali proti I-taliji in ratifikaciji nettunskih konvencij. Prišlo je do večjih spopadov s policijo. Izgredi po mestu so trajali pozno v noč.
BEOGRAD, 31. Nocoj je orož-ništvo obkolilo redakciji beograjskih listov «Novosti» in «Reči» ter zabranilo razpeČava-nje nocojšnje naklade, v katerih so izšla dolga poročila o včerajšnjih ^krvavih Viogodkih v kavarni «Ruski car».
Poslanik general Bodrero
v poslovilni avdijenci pri jugoslovanskem kralju
BEOGRAD, 31. Danes dopoldne je bil italijanski poslanik general Bodrero na dvoru pri kralju v poslovilni avdijenci. Tekom prihodnjega tedna bo zapustil svoje mesto in odpotoval iz Beograda. Vesti o njegovi premestitvi so se širile v jugoslavenski prestolnici že dalj Časa, a jih je danes potrdil še le sam poslanik Bodrero. Njegov naslednik Garbo Galli, sedanji italijanski poslanik v Lizboni, je že odpotoval iz Portugalske v Rim in bo prispel tekom prihodnjih dni na svoje novo mesto v Beogradu. Do njegovega prihoda bo vodil poslaniške posle odpravnik poslov Petruzzi.
Prvi podpredsednik jugoslovansko narodna skupščine umrl
BEOGRAD, 31. Danes zjutraj ob 11. je umrl prvi podpredsednik narodne skupščine Radosten Agatonović. Pred dnevi se je prehladu in dobU pljučnico, kateri je sedaj podlegel kljub skrbni zdravniški) negi.
Sela MoieflAi! nar. Aon
in vladnih poslanskih klubov,
ki so iTrftrill zaupnico vladi
BEOGRAD, 31. Današnja seja narodne skupščine se je vršila pod vplivom dogodkov, ki so sip noči! doleteli prestolico. Opozicija se je vedla izredno burnoi, Že takoj ko je pričel skupščinski tajnik Benjanič čitati zapisnik včerajšnje seje in ko sta vstopila v dvorano ministra pravde dr. Vujičić in javnih del Pera Mairković je opozicija zagnala silen krik. Predsednik skupščine je zaman miril opozicijske poslance. Na dnevnem redu1 skupščine so bile razne vloge. Poslanec Walter je prečita! odgovor bivšega ministra pravde dr. Subotića na obtožbo. Nato se je oglasil k besedi poslanec Drljevi'ć. Toda opozicijski poslanci so pričeli prepevati «Hej, Slovani...», «Bože praVr de...», «Lepo domovino« in «Na-prej, zastava Slave». Predsednik je moral nato zaključiti sejo in je naznanil, da se bo prihodnja sklicala pismenim potom.
Glasom uradnega poročila so seje narodne skupščine odgode-ne do 8. junija.
Danes so zasedali klubi glavnih treh vladnih strank. Po seji Jugoslovanskega kluba, katerega sestanek je vodil poslanec Sušnik, je bil izdan naslednji komuni'kć: «Jugoslovenski klub je na svoji današnji seji razpravljal o političnem položaju ter je soglasno sklenil, da se o-dobrava politika sedanje vlade, ter izjavlja svojemu1 šefu dr. Korošcu, notranjemu ministru, in celokupni vladt popolno zaupanje.« Zvečer je zasedal radi-kalski poslanski klub. Na seji je bila izglasovana zaupnica ministrskemu predsedniku Vukr-ćevi"ću. Demokratski poslanski klub je na svoji današnji seji^ kot pravi kasneje izdani komunike, razpravljal o političnem položaju in obsodil nelojalne in tendenciozne vesti, ki so razšir« jajo v škodo gotovega nacional« nega vprašanja, ugleda državi v inozemstvu ter reda in miru % državi.
ČehosMko prosto Inka vHombnrgit
Najemninska pogodba sklenjena
PRAGA, 30. Ob priliki Benešo-vega obiska v Berlinu so bila zaključena pogajanja, ki so trajala Že preko Štiri mesece in s katerimi se pripozna Čehoslovaški del hamburške proste luke. Formalna rešitev zadeve se bo izvršila jesenu
Amerika, Hlkaragua In Haltl
Govor predsednika Zedinjenih držav Coolldgea
WASHINGTON, 31. Predsednik Coolidge je imel včeraj v Gettysburgu velik govor, v katerem se je dotaknil med drugim tudi1 vprašanja, zakaj so Zedinjene države z vojaško silo intervenirale v Nikaragui in Haitiju.
Coolidge je povdarjal, da jo imela vlada s tem le namen ščititi svoje interese v onih dveh republikah, ko je poslala na njihovo ozemlje oborožene sile. Ameriška vlada ima izrecno miroljubne namene. Ameriško vojaštvo ni v Nikaragui niti v Haitiju {niti na Kitajskem • iz razloga, da bi pridobilo Zedinje-nim državam kak nov kos zemlje, marveč, kot že rečeno, da brani njihove interese in varuje njihove državljane. Coolidge je ob koncu dejal, da se dajo v nekaterih državah ščititi interesi drugih držav edino le s pomočjo intervencije oboroženih sil.
Poplave v Kanadi
Ve5 vasi poškodovanih - Voda pada
QUEBEC, 31. V teh dneh so reke po kanadskih dolinah zelo narastle in jih končno tudi preplavile. V pokrajini Chicoutini je bilo poškodovanih več naselbin. Brzojavne in telefonske zveze so se pretrgale. Spričo tega so izostale vse do sinoči skoro vse podrobne vesti. In še včeraj je bilo mogoče le malo kaj zvedeti. Izgleda, da je katastrofa povzročila neprecenljivo škodo njivam in drevesnim nasadom.
Vihar, ki je pričel divjati v pondeljek, je trajal poldrugi dan. Sinoči so iz Chicoutlnija poročali, da se položaj boljša. Voda je upadla za več kot en meter višine.
! CL
u22L
«EDHfOST»
V Trstu, dne 1. junija 1928.
DNEVNE VESTI
Mg n trtoike MMetalce
ffačetnBt vlade Je vfimj brzo-
ro obvestil tržaSkega prefekta, je bUa sklenjena pogodba, s katero se poverja tržaški ladjedel-ttd »etafcOlmento TecmLco TVie-9ttoo» cgra&tev Icrifatrke od
Eton ta 106 milijonov lir. tega bo tukajšnja te&nična Lca zgradila tudi stroje za pogon izvMne ladje «Giovarmi dal-!e Bande Nere», in sicer za pri-26 milijonov lir.
Ce vpoStevamo, da je ministrstvo za vojno mornarico pred nedavnim poverilo tarfeiSki ladjedelnici zgradbo Štirih podmoraikov ta vkupno svoto 60 milijonov lir, vtdimo, da imajo tržaška industrija in tržaški delavci za 200 milijonov lir zagotovljenega dela.
Dva ministra bosta posetila Trst
i V trža&ki ladjedelnici se bosta splovili 7. junija t. 1. dve ladjf, zgrajeni za beneško pomorsko-plovno družbo »San Marco». 0(b tej priliki bo posetilo Trst mnogo dopo lavor is tov iz Benetk. Splovit-vi obeh ladij bosta prisostvovala tudi prometni minister Ciano in minister za javna dela on. Giuria-ti. Prvi se bo pripeljal v hidropla-nu, drugi pa najbrž s parnikom-
Prvu nacienslna razstava zadružništva
Federacija nacionalne Ustanove zadružništva za tržaško, istrsko In kvaraersko pokrajino sporoča:
Glavni odbor nacionalne razstave zadružništva je določil sledeče glavne pogoje za prvo razstavo, ki se bo vršila v Rimu od 28. oktobra do 31. decembra t. 1.:
a) omejiti žtevilo iotograiij, zato da se razstava ne izpremeni v razstavo fotografij; b) sprejeti •predvsem one značilne oblike zadružništva, ki so manj znane, kakor na primer zadružne kleti, zadružne mlekarne, sušilni'ce in industrijske izdelke; c) sprejeti razstavo barvnih slik, raznih pridelkov, plastike in statistike.
Razstava bo morala biti tedaj Živa ponazoritev vsega onega, kar je bilo na zadružnem, polju v ■zadnjih letih storjenega.
Na podlagi te razstave bodo zadruge ponazorile svoje koristno delovanje, ki se o sredo toča v o-bramtoi konsumenta in v racionalizaciji trgovine.
Zadruge, ki se mislijo razstave udeležiti, morajo \javiti pred SC^j junija Federaciji nacionalne ustanove zadružništva (Trst, piazza N. Tommaseo 4) značaj udeležbe, prostor, ki ga mislijo uporabiti (izražen v kvadratnih metrih prostora in stene) in pa gmotne stroške, ki so pripravljene utrpeti.
Na željo posije federacija vsakomur pravilnik razstave ter tiskovine za popis blaga, namenjenega za v razstavo in za prodajo.
Za pobijanje j etike.
Kr. komisija za upravljanje tržaške pokrajine je nakazala kon-sorciju za pobijanje jetike 10 tisoč lir v enak priznanja za uspešno človekoljubno delo, ki ga omenjeni konsorcij vrši kljub skromnim denarnim sredstvom z velikim potr tvo van jem.
Občinske pristojbine
Na občinskem oddelku za davke in pristojbine so razstavljeni od 30- maja do 13. junija na vpogled prizadetnn:
7. dodatni seznam za leto 1926, 2. dodatni seznam za leto 1927 in 1. dodatni seznam za leto 1928 za občinske pristojbine na najemninsko vrednost.
Te sezname si lahko vsakdo o-gleda v mestni hiši, I. nadstr., vrnta Ste v. 29.
Razstavljen je nadalje tudi drugi dodatni seznam glede pristojbin za odnašanje smeti, in sicer za i. 192(5. Ta seznam je na vpo-v mestni hiši, I- nadstr., vrata št. 50.
Zaprta pot.
Tehnični občinski urad sporoča, da t)o od danes, 1. junija, dalje radi popravljanja zaprta za vozove lonjerska cesta od križišča s cesto, ki vodi na Vrdelo pa do frdenl^ke ceste.
Gibanje tržeSkega prebivalstva v minulem mesecu
V minulem mesecu se je rodilo v našem mestu 293 otrok, med njimi 9 mrtvih; umrlo je pa 267 oseb;
porok je bilo sklenjenih 129. — Primerjajoč te številke z demogra-fičnimi podatki iz meseca aprila, ugotovimo, da se je Število rojstev skrčilo za 37, število mrtvih za 54, število porok pa za 26. Kljub temu je v minulem mesecu zaznamovati prebitek rojenih nad mrtvimi, dočim je v mesecu aprilu številu mrtvih nadkriljevalo število rojenih.
Rojstva, smrti ln poroke v Trstu
dne 30. maja 1928.
Rojeni: 9;
mrtvi: 10;
poroke: 1.
Iz tržaškega življenja
Grda nočna prigoda staroga težaka. . Napaden ln oropan na cesti-
Predsinofcnjim okoli 21. ure se je 63-letni težak Silvij Battini, stanujoč v ulici Piccolomini 6, vračal po takozvani novi cesti z Opčin v mesto. Cesta je bila ob tisti uri samotna, le tu pa tam je pribrnef kak avtomobil ter naglo izginil v temi. Ko je Battini' dospel v bližino železniškega predora na Vrdelo, je zapazil dve moški postavi, ki sta se pomikali proti njemu. Kakor bi slutil, da to srečanje ne bo prijetno zanj, je Battini instinktivno krenil na drugo stran ceste, da bi se izognil neznancema; obenem je pospešil korak. Toda bilo je prepozno; v naslednjem trenutku sta mu neznanca zaprla pot in ga ustavila; eden ga je zgrabil za roke, drugi pa mu je dejal z grozečim glasom: «Ven denar, sicer te ubijemo!» Ker je u videl, da bi bil vsak odpor zaman in da mu tudi ni mogoče uiti, je Battini izročil lopovoma listnica, v kateri je hranil znesek 100 lir in razne listine. Tedaj sta ga lopova izpustila in potem ko sta mu zabičala, naj nikar ne vpije na pomoč, če mu je drago Življenje, sta jo naglo odkurila črez polja, ki se razprostirajo ob cesti.
Ko si je nekoliko opomogel od prestanega strahu, se je Battini napotil na policijski komisarijatv ulici Luigi Ricci ter povedal svojo dramatično prigodo tamošnjemu komisarju, ki je takoj ukazal podrejenim agentom, naj pričnejo poizvedovati po dveh lopovih. Tekom noči in včerajšnjega dne so policijski organi aretirali več sumljivih oseb, ki so bile večinoma pridržane v zaporu. Vendar pa do sedaj ni še znano, ali sta med njimi tudi napadalca Battinija. Zdi se, da sta to ista lopova, ki sta nedavno napadla v neposredni okolici mesta dve kmetici, ki sta se vračali iz mesta domov; eni sta ugrabila 500, drugi pa 100 lir.
Zlikovci v prodajalni Delavskih zadrug.
V zadnjem Času posvečajo zlikovci posebno pozornost prodajalnam Delavskih zadrug. Pred par dnevi so — kakor smo poročali — pri belem dnevu vlomili v prodajalno v ulici G. R. Carli, kjer so ukradli za kakih 1000 lir denarja in blaga, predvčerajšnjim pa so na nič manj drzen način obiskali prodajalno v ulici Molin grande št. 11. Okoli 13. ure so se zaprli v vežo poslopja, v katerem se nahaja prodajalna, ter tam prevrtali zid, ki loči vežo od prodajalne-Skozi veliko luknjo so se skobacali v prodajalno, kjer so pobrali za kakih 800 lir kave, sladkorja, slanine, likerjev in drugega blaga. Seveda niso pozabili pogledati v predal za bankom, v katerem so našli in kajpada tudi pobrali par sto lir v gotovini. Nato so jo od-kurili s plenom, ne da ibi jih kdo motil.
Tatvino so odkrili kmalu potem uslužbenci prodajalne, ko so se po opoldanskem odmoru vrnili na delo; o stvari so takoj obvestili policijske organe na komisarijatu v ul. Luigi Ricci, ki so uvedli preiskavo.
Tržaška porota
Zcdnle prTče 9 obravnavi proti morilcu mest. stražnika Cnttarnzte
•Zločinci največjega kalibra* pravi državni pravdnlk v svojem
govora
Obravnava proti Ludoviku Zai-zu in Štefanu Mrkoti, obtoženima roparskega umora mestnega stražnika Angela Cattaruzze in poskuSenega umora mareSjala
mostnih stražnikov Zachella, stopa v zaključno faeo* Obtoženca sledita zadnjim udarcem povsem apatično. Ne ve se, ali zaupata toliko braniteljem, ali pričakujeta reSitve od zgoraj, ali pa sta se udala popolnoma v svojo usodo. Zaiz je posebno miren. Sedi na klopi vedno na enem koncu in se ozira malomarno po dvorani. Služba javne varnosti je poostrena.
Včeraj zjutraj se je nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bi'1 zaslišan kapetan mestnih stražnikov De Giusti, ki je prvi sestavil zapisnik o zločinu. Potrdi ga v vsem obsegu.
Agent javne varnosti Vincenc Uršo pove, da je dognal, da je zahajal v hišo Mrkote skrivnostni človek z imenom Pepi. Dan po zločinu je izginil «Pepi» in tudi Mrkota. Od konfidenta je priča izvedela za povratek Mrkote in tako je prišlo do aretacije. Pri preiskavi v hiši Mrkote so našli pištolo, naboje, masko iti bajonet.
Bila je zaslišana od agenta tudi sestra Mrkote AlIeyos in je dala precejšnja pojasnila o orožju, dočim je Antonija, sestra Mrkote, ki je umni a, bila par dni' zaprta pri jezuitih.
Carmine Burlo je videla napad z okna.
«Z našega okna se dobro vidi kraj, kjer se je dogodil zločin,« pravi priča «in ti'stega dne sem slučajno bila pri oknu. Videla sem priti marešjala Zacchella in Cat-taruzizo. Poznala sem oba- Naenkrat je stalo pred njima pet moških z zakritimi obrazi. Eden izmed njih je nekaj zakričal in takrat je padel prvi strel- Cattaruz-za se je naslonil na železno ograjo vrta in vzkliknil: «Ah, ki si...!» izgovoril je neko ime, ki se ga ne spominjam. Tedaj je eden napadalcev izaklical: «Spoznal nas je, izgubljeni smo, streljaj!« Padlo je še več strelov. Klicala sem na pomoč in tekla na ulico- Tam sem srečala kapetana De Giustija in mu opisala dogodek. Na mestu zločina se je nahajala gospodična Bazzaldella, ki mi je pozneje rekla,, da je spoznala dva izmed napadalcev.«
Tudi priča Eli za De Carli pove, da ji je Tosca Bazzaldella dejala, da je spoznala dva izmed napadalcev.
Karabinerji privedejo v dvorano Bruna Cluna, konfiniranca. Sna-mejo mu želez je. Ko ga predsednik vpraša, kaj ve o zločinu, pravi priča, da noče priseči in se tudi ne pusti zaslišati. Pravi, da je prosil za dopust, da pride na obravnavo, toda prepeljan je bil v Trst s spremstvom. Zato noče govoriti.
Predsednik: «Ne moremo vam pomagati- Pritožite se na ministrstvo. Vi morate biti zaslišani, sioer zaidete v velike neprilike. Tudi ni v dobro obtožencem, ako molčite.«
Priča: «Dobro, z ozirom na nje bom govoril.»
Preds.: «Poznate vi obtoženca?«
Priča: «Zaiza ne poznam. Mir-koto poznam že sedem let. Bila sva tovariša v mišljenju in vpisana v komunistični krožek «Vi-sintin».»
Preds-: «Kako je bilo s tisto suknjo?«
Priča: »Podaril sem jo Mrkoti dne 31. decembra 1. 1925. zvečer.«
PriČ|a: «Tako točno veste to?«
Priča: «Zvečer je imel biti nekje družabni večer. Srečal sem Mrkoto pred neko kavarno. Prosil me je za suknjo in jaz sem mu jo podaril.«
(Bazzaldella pravi, da je suknja enaka tisti, kakršno je nosil eden napadalcev.)
Preds-: Vaše telo je tedaj enako, kot je bilo leta 1925?«
Priča: «Zdebelil sem se nekoli-ko.» (Pomeri suknjo in ta mu pri-stoja. Suknja je v zelo slabem stanju.)
O suknji priča tudi sestra Cluna — Nicoletta.
Potrdi okolnost, da je brat podaril suknjo Mrkoti.
Pri popoldanski razpravi je bila sestavljena lista vprašanj, ki bodo stavljena porotnikom.
Nato jo povzel besedo državni pravdnik cornm. Pola.
«Je mogoče, da več točk tožbe ni točnih, ni pa mogoče, da so vse točke tožbe zgrešene!« pravi drž. pravdnik.
»Pričnimo z Zaizem. Je to profesionalen zločinec. 13 obsodfb je v njegovem kazenskem iz pri če valu. Dokazuje vam, da on ne sedi vedno v čevljarski delavnici svojega očeta. Vemo, da je bil član družbe bandita Collarig. To znači,
da nosi naslov zločinca najslabše vrste Zaiz je čm. Človek s takim izpričovalom ne dela delo čevljarja. Torej — sposobnost' sa zločin dokazana.
Drugi dokaz: Bazzaldella ga je spoznala in Se danes, navzlic vsemi nevarnostim, katerim se izpostavlja, trdi vedno isto in naklada nova bremena na rame. Besede Bazzaldella niso fantazija. Zvesti dolžnosti jih nismo hoteli niti poslušati. Zamoremo se motiti, toda nikdar namenoma. Bazzaldella je junakinja, ki je skušala zadostiti nagnjenju do resnice
Se vam zdi, gospodje porotniki, da je le zloben slučaj, ki je spravil na zatožno klop ta dva zločinca? Z vsemi temi dokazi. In tista skrivnostna znanja — «Pepi» in Cerlienigo in drugi? Ta dva sta dobesedno siamska dvojčka v zločinu.
Alibi za Zaiza nikakor ni uspel, padel je ob prvih udarcih. Za Mrkoto je stvar še hujša. Poskus, podati svoj alibi, ni uspel in okolnost, ki naj bi služila v hrambo, je postala postojanka tožbe. Mrkota je še nekaznovan. Kaj pomeni to? V prejšnji obravnavi smo imeli še nekaznovano mladoletno mater, ki je na najbolj nečloveški način zaklala lastno dete. Torej? Vemo, da je bilo življenje Mrkote eno najbolj nerednih.. Oblast nam je dala sliko življenja tega človeka. Njegov «intimen prijatelj« je stal danes pred vami, gospodje porotniki — Marovel, obtožen ropa. Vidite torej, v kakšno družbo smo zašli. Vrhu tega je Mrkota komunist in Zaiz tudi*«
Odv. Contrera (burno): «Zaiz ni komunist!»
Drž. pravdnik: «Je komunist. Je prijatelj Mrkote. Veste, kaj pomeni biti komunist. Brez Boga, brez zakona, brez postav. Par 'besed — komunizem.
Vname se burna debata. Predsednik miri.
«Vidimo Mrkoto s «Pepijem,» nadaljuje državni pravdnik, ko sestavljata načrt napada. Čez dan je težko napasti v mestu, treba je sestaviti načrt!
«Ln orožje, gospodje porotniki! Najdeno v Sesljanu? Pravfte to drugim! Orožje je prišlo namenoma v hišo. Sploh pa se Mrkota brani samo z lažjo. Mrkota mora baš dan po zločinu — praznik Novega leta — odpotovati v Genovo. Brez denarja. Ni imel časa niti, da zbere potrebno svoto. Naj nam pove, kam je šel iskat dela, kje je stanoval v Genovi? Tema, popolna tema. Našli so pri njem masko. Kaj je v prvem času rekla Cossijeva o maski? — «Se ne spominjam, da sem kdaj imela masko, in morala bi se spominjati, ako bi jo bila podarila Mrkoti!« — Vam to ni dovolj, gospodje porotniki?
<'Nerina Rismondo je bolna in nismo je mogli slišati. Ta vam pravi, da je spoznala- suknjo Mrkote in kapo.
«Glavni> steber toflbej? Evo ga. Pištola in naboji Mrkote. Tri krog-lje v telesu Cattaruzze so enake nabojem, zaplenjenim v stanovanju Mrkote. Ena krogi j a v tel asu Cattaruzze ima madež, ki najde v patroni, zaplenjeni in že izstreljeni, svoj nastavek, enak v milimetrih širine. To je terno za tožbo, to niso sence. Ne vem, ako je treba biti ravno neveren Tomaž, da je treba opisati zadevo, da se veruje.
«Vi boste potrdili krivdo obtožencev, gospodje porotniki, in s tem dali prav tistim, ki so spravili na zatožno klop obtožence.
«Zakaj so streljali na Cattaruz-zo? Cattaruzza je spoznal vsaj enega napadalcev in potrebno je bilo, d« se Cattaruzza spravi s poti, da se tista usta zaprejo za vedno.
«Proučite obravnavo! Je to obravnava za hrambo socialne družbe. Odprite oči, odprite duše in izgovorite besedo, razsvetljeno od pravice!«
Vesti zjiorilkega
Goriške mestne vesti
fie o zagonci&i smrti gospoda
Vaclava Tušarja iz Cerknega
Kot smo poročali včeraj, se je našlo v bližini Cologna Veneta (pokr. Ferrara) ob bregu reke Pad truplo g. Vaclava Tušarja iz Cerknega Pri mrtvecu, ki je bil očividno vržen v reko iz zločinskih namenov, ni bilo najti nobenih dokumentov in ne denarja. — Vrti tega so pri mrtvecu manjkali
J tudi čevlji. V svrho ugotovitve " utopljenčeve istovetnosti sta se podbla v Cologna Veneta dva Tušarjeva prijatelja in sicer g. Gabrijel Tavsš in g. Jožef Kra-gelj, ki sta že poskrbela za prevoz mrtveca v njegov domači kraj, v lepo Cerkno. Mrtveca pripeljejo danes popoldne, nakar se bo vriil pogreb jutri zjutraj, v soboto, ob 9. uri, in sicer z mašo zadušnico,
Slučaj tega skrivnostnega umora je zelo zanimiv. Ljudstvo v Cerknem je ta novica zelo pretresla, ker je bil pokojnik izvanredno priljubljena oseba med domačini in poznan daleč na okoli. Pred svetovno vojno in tudi takoj po vojni se je pokojnik udejstvo-val tudi kot prosvetni delavec, ko pa se je začela njegova življen-ska doba že nagibati k zgodnji jeseni, je posvetil svoje moči svo-jim domačim opravkom, čeprav je bil ibrez lastne družine in je živel složno pri svoji sestri, poročeni Štravs.
Med ljudmi v Cerknem je našla največ odziva domneva, da so Tušarja zločinsko kam izvabili in ga med potjo usmrtili, da bi se polastili denarja, ki ga je nosil s seboj. Odpotoval je iz Cerknega z namenom, da bi Šel po o-pravkih v Trst. Do Sv. Lucije je prišel, potem pa ni bilo nobenega sledu več za njim. Pokojnik je sicer imel večkrat navado delati izlete po Italiji, toda o tem je vedno prej obvestil svoje domače ljudi, ali jim pa iz potovanja takoj prvi dan pisal- Zato se tudi misli, da so ga zločinci oropali v bližini ter ga odpeljali daleč dol v Padsko dolino in vrgli njegovo truplo v reko Pad, da bi s tem zakrili sledove za seboj. Nihče pa ne misli, da bi si pokojnik skušal sam vzeti življenje, ker ni imel nikdar takih namenov in je i>il tudi — kot izobražen človek v svojih principih proti samomoru. . Kdo bo razjasnil ta zločin?
Goriški izvozni trg v četrtek, dne 31. maja
Ta dan se je trg nekoliko umiril in ni bilo onega razburljivega
povpraševanja po blagu. Količina čreftenj, pripeljanih na trg, se Je še povečala na približno 250 kvin-talov. Poznalo se Je, da Je Dunaj opešal v nakupovanju ter da ne zmore tako visokih cen. Vendar sta Praga, posebno pa Poljska vzdržali Se dosti ugodne cene. —< Poljski židje, nakupovalci čre-šenj sa Poljsko, so se poslužili novega načina odpošiljanja čre-šenj v majhnih sodčkih.
Cene so bile različne po različni kakovosti: črne drobnice po 1.60-2.—, bele čufarce po 2-00-2.50, bele cepljenke pa po 4.—. Cepljenk prihaja vedno več na trg. Zvep-ljarji so precej črešenj porabili za Žv epi janje.
Graha je precej pohral Dunaj po običajni ceni 1.40-1.50, šparglji so pa tudi šli po 3-20-3.50 kot o-bičajno.
BORZNO POROČILO
Uradna cena zlata (30. V.) 36(i.21; Liktorsko posojilo 87.40; vojnood-škodninske obveznice 78.30.
MALI OGLASI
PRILIKA! Prodajalna slanine sc proda. Pojasnila: Piazza Garibaldi 11, bar. 607
MLATILNICA in čistilnica se kupi iz druge roke. Pahor, Donadoni 1 B. 608
PISALNE STROJE različnih znamk, kontrolne blagajne, vse po ugodnih cenah, prodaja Miiller - Trst, Ireneo della Croce šest.
HIŠA z vrtom, v sredini trga,, s pel. ar-sko obrtjo, pripravna za vsako drugo obrt, se proda radi družinskih ra/nu-r. Naslov pri tržaškem upravništvu, &03
OSLA velikega bi rad kupil, Ferjonc, Grant, Grahovo {Gracova).
TRGOVSKA hiša, s prostornimi skladišči, kletmi, javna tehtnica, veliko dvorišče in vrt, se proda radi selitve pod ugodnimi pogoji. Pavel Kunstck, Šturje. p. Ajdovščina.	524
Najprikladnejša darila Z/S BIRMO
dobite pri
ALSERTD POUHD.Trst.VIn Hazzlni M
Trst, Campo y uiacomo
začnejo v soboto 2. jissiija
IZREDNO
odrezkov bombaževine, volnenine, svilenine in raznih ostankov drugih
potrebščin
vsled izpraznitve prostorov.
Porabite prilik
dokler traja zaloga.
O D L iV. J. KRIŽANOVSKA:
TEK
Pajčevina
Roman r štirih delih
Iz ruščine prevedel L V.
(94)
Dasi je mož takrat govoril francoski, je Milica razdraženo odgovorila nemški:
—	Imam vsega skupaj šest posetnih oblek; ker pa sem si zapomnila tvoje ukaze, dasi ni-eem imela pojma o tukajšnjih zahtevah, sem si izbrala najpriprostejšo. Izvoli pogledati v mojo oblačilnico: morda najdeš med hišnimi oblekami kaj primernega.	i
Berenklau je zardel.
—	Pregledovani** tvoiiJ* oMa> "Ki tip i u Dreve?
zadržalo in ne bi mogla napraviti potrebnih po-setov; ker pa je že čas, da greva, prekiniva pogovor, ki je itak brez pomena, in nadeni si kožuh.
Vožnja v mesto je minila med molčanjem. Grof je bil očitno razkačen, dasi si je prizadeval skriti svojo nevoljo; Milica pa je bila vzhičena, da ga je razjezila, in postala je celo dobre volje.
Prvi poset je bil pri poveljniku polka. Dasi ni bil polkovnik premožen in je imel veliko družino, vendar je bilo njegovo stanovanje prijetno in lepa ženska ročna dela so krasila »prejemnico, ki je bila držana v strogem nemškem redu.
* Polkovnikova Sena in njena starejfta hči sta bili zaposleni s hišnim delom, ko sta prispela no voporoče nc a.
— Živo, Lishen, teci k sprejemu, medtem si jaz umijem roke in nade n era novi nakit v lase, — je rekla polkovnica hčerki ter naglo pokrila skledo zakuhe, ki jo je mislila preložiti v steklene posode.
C^iPM in nohlevna deklica ie nanravila na
Milico prijeten vtis; toda ko ie opazila dekličino presenečenje, ki jo je povzročila njena razkoSna obleka, je prišla nehote v zadrego. Frau Rambcrg je bila ženska srednjih let, toda še sveža in do-brodušna Nemka; prijazno je sprejela gosta in prijateljski izpraševala Milico, kako ji ugaja novo bivaliKe.
—	Po bivanju v sijajni prestolici se bojim, da se vam bo naše mestece zdelo neznatno in dolgočasno. Toda zagotavljam vam, da je življenje pri nas lepo in posebno pozimi1 je mnogo za-banr; treba se je le privaditi.
—	Dodate uverjeni, da se bom iz vse duše potrudila priti v obči tir, — je odgovorila Milica in vstala, ker je vstopil polkovnik.
Polkovnik Ramberg sprva ni odobraval, da namerava grof vpeljati v njihov polkovni enotni krožek inozemko; ko pa je videl Milico, se je takoj otresel tega predsodka. Ta «tujka» je bila pre-lestna ženska, skoraj še otrok, in firofova slabost
je bila docela razumljiva. Poprovor je oživel in polkovnik je pohvalil lepo MiJičmo izgovarjanje in dobro poznanje nemškega jezika.
—	O, mi Rusi, smo v tem pogledu najobzir-nejši narod. Z vnemo se učimo tujih jezikov, celo na škodo svojemu rodnemu, samo da ne tvegamo slabega izgovarjanja. Bona, Nemka ali Francozinja; je stalna članica vsake dostojne družine, -je z lahkim podsmevK)m odgovorila Milica.
—	Ne smeš pa pozabiti tega, da se Slovani sploh z lahkoto nauče tujih jezikov. Ce bi jim bilo to učenje težje, potem bi bili tudi Rusi bržkone manj obzirni, — se je vmešal grof.
Bal se je, da ne bi žena začela kakšnoga političnega pogovora, zato je obrnil pogovor v drugo smer ter pripovedoval, da se namerava v kratkem preseliti v mesto, kakor hitro najde in uredi primerno stanovanje.
Rambergi so odobravali ta načrt in ves na« daljni pogovor se je sukal samo o tem.