NARODA Lisi slovenskih delavcerr Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da Tet ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta jo naročnina plačana. Uprava. TELEFON: CHelsaa S—1242 Entertd m Second Ofeaa Matter September 21, IMS, at th« Post Offiot at Mew York, K. Y, vader Act of Oongrwi of March 3, 1879. TELEFON: OHeleea 1-1241 No. 301. — Štev. 301. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 27, 1937—PONEDELJEK, 27. DECEMBER 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, SPORAM MED LEWiSOM IN GREENOM JE ŠE DALEČ HENRY FORD SE NIKAKOR NOČE VKLONITI SKLEPOM ODBORA ZA DEL. 0DN0ŠAJE Miss Perkins pravi, da je obdržal delavski department v vseh delavskih sporih najstrožjo nevtralnost. — John L. Lewis je preselil svoj urad. Produkcija jekla je padla. — Ford pravi, da se bo pritožil. DETROIT, Mich., 26. decembra. — Prvi korak Ford Motor družbe proti sklepu National Labor Relations Boarda bo priziv na zvezno sodišče Circuit Court of Appeals. Henry Ford, ki se je stanovitno upiral določbam NRA in je pri tem zmagal, ko je zvezno najvišje sodišče NRA razglasilo za protiustavno, se bo do zadnjega boril proti NLRB, ki je Fordu naročil, da preneha s svojim delovanjem proti unijam in da zopet sprejme v službo 29 odpuščenih delavcev. Fordovi odvetniki bodo pričeli boj proti zvezni vladi s tem, da bodo predložili priziv sodišču District Court of Appeals, ki se sestane 4. januarja v Louisville, Ky. Odvetniki tudi pravijo, da bodo Fordovo zadevo, če bo potrebno, tudi prinesli pred najvišje zvezno sodišče. WASHINGTON, D. C, 27. decembra. — Po zatrdilu American Iron and Steel Institute je zadnje mesece letošnjega leta produkcija jekla in železa padla na največjo nižino v treh letih. Med tem ko je v prvih devetih mesecih produkcija znašala 83 odstotkov, je v decembru padla za 27 odstotkov. Navzlic temu ponehanju pa je jeklarska industrija postavila nov rekord za zaposlenost in delavske plače. WASHINGTON, D. C, 25. dec. — Ameriška delavska tajnica Miss Frances Perkins je poslala kongresu svoje letno poročilo, v katerem pravi, da ameriška javnost želi, da bi s John L. Lewis in Green čimprej pobotala. Po njenem mnenju se bo co zgodilo, toda ne še tako kmalu. Iskrena želja ameriškega naroda je, — pravi v poročilu, — da bi bilo ameriško delavstvo močno organizirano, da bi igralo resnično vlogo v državljanskem in gospodarskem življenju dežele. Zdaj je med delavstvom razkol. Spor je treba častno in pravično poravnati. , Tekom dolge borbe med Delavsko federacijo in Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo je bil delavski department strogo nepristranski ter je vedno gledal na to, da ni dajal niti tej niti oni stranki prednosti. V obeh organizacijah ter v javnosti so na delu mogočni vplivi, da bi se spor uraval. WASHINGTON, D. C., 25. dec. - John L. Le wis bo prebival v neposredni bližini Bele hiše. Predsednik United Mine Worlers se bo namreč s svojim uradom v ponedeljek preselil iz Tower Ouildinga v bivši University Club, ki je oddaljen le dva bloka od Bele hiše, in gii je organizacija lani kupila za $275,000. Lewisora privatna pisarna se nahaja v jugovzhodnem del J poslopja, kjer je. bila prej klubova kadilnica in čitalnica. Dvorana je 33 čevljev dolga in 28 čevljem široko ter ima 10 čevljev visoka okna. Dasi je Lewis načelnik odbera za industrijalno organizacijo, so poslopje predfali delavci, spadajoči Delavski federaciji. se je vnovič opravičila TERUEL BO DOBIL POMOČ UPRAVIČENCI SEDEČASTAVKA DO NAGRADE V FRANCIJI Majhna fašistična posad- j Zagonetka odvedbe o-ka je utrjena v vladni I troka C. Lindberghga palači. — Pomožne čete so še samo dve milji od Teruela. HENDAYE, Francija, 26. decembra. — Fašistična poročila, ki so prišla čez mejo, naznanjajo, Tobias Meyers> od mančukuanskih oblasti, da Je sedel danes na «a^nem me izpuste ruski poštni aeroplan, *tu m!zi' okoli katere bU ki je zgrešil svojo pot, ko je11,0 pranih pet rodov njegove letel med Harabovskom in Via- ?rUzine" Me-von5 ->e bl1 SV0Je" divotokom časno majner in nočni čuvaj. Aeroplan je vozil pošto in ?e'ka časnikarska družba 0d vlada dobiva sto dolarJeV Tass pravi v svojem poročilu meSe,>,le Pok°j™ie. iz Harabovska, da se je aero-1 plan izgubil 19. decembra m da je moral pristati v Manču-kuo. Sovjetska vlada je svojemu! konzulu v Harbinu naročila, I da od mančukuanske vlade ta | koj zahteva izročitev aeropla-j na, obeh mož in pošte. PRAZNOVANJE BOŽIČA V AMER. DRŽAVNI TAJNIK HULL JE OPTIMISTIČEN WASHINGTON, D. C., 26. decembra. - Japonska je od Združenih držav kot božično voščilo prejela sporočilo, da washingtonska vlada zavrača pojasnilo, da je bila topničarka Panay "pomotoma" potopljena. Državni tajnik Hull se vedno naslanja svoje stališče ns poročilo ameriških mornari-ših oblasti, ki pravijo, da je bil napad na topničarko Panay izvršen "namenoma in premišljeno". Navzlic temu pa državni tajnik japonsko pojasnilo sprejema tz zadovoljstvom, ker japonska vlada priznava odgovornost, je izrazila obžalova' nje in je obljubila povračilo. Državni tajnik pravi, da je Japonska zadostila ameriškiiu zahtevam, ko je obljubila, da bo spoštovala in varovala življenje Amerikancev in njihovo lastnino. Državni tajnik je v soboto zvečer poslal odgovor na japonsko noto vnanjemu ministru Koki Hiroti in je s ten nekoliko olajšana velika napetost, ki je vladala ob časa prvega telefonskega poročila čez Pacifik, da so Japonci s strojnicami streljali na topničarko Panay in jo slednjič potopili z bombami iz zraka. Toda zadeva topničarke * tem še ni zaključena, kajti državni tajnik v svojem odgovo ru poudarja naslednje: Zdru žene države se drže poročili' častnikov in mornarjev, da jo bila topničarka namenoma in ne "pomotoma" potopljena, kot trdi japonska vlada. "Washingtonska vlada pa izraža svoje zadovoljstvo nac'. tem, da je japonska prevzela vso odgovornost in je obljubila, da bo povrnila škodo ia častnike, ki so odgovorni za napad, kaznovala ter da bo skrbela, da se kaj takejra več ne pripeti. Državni tajnik Hull končuje svoj odgovor z naslednjimi besedami: "Vlada Združenih držav i-ma resno upanje, da bodo koraki, ki jih j e podvzela japonska vlada, učinkoviti, dii bo preprečen vsak bodoči napad in vsako nepostavno vme-ševanje japonskih oblasti ali vojaških sil v ameriške dr žavljane, interese in lastnino na Kitajskem. NEWTON BAKER UMRL CLEVELAND, 0., 26. dec. — Newton D. Baker, ki je kot vojni tajnik v svetovni vojni organiziral največjo armado v zgodovini Združenih držav je umrl za srčno kapjo v starosti 66 let. Baker, ki je bil vojni tajnik v Wilsonovi administraciji, je bil v postelji že od svojega rojstnega dne .'{. decembra. Bil je jpo poklicu odvetnik ter je zastopal mnogo velikih druži). Prvi srčni napad je imel že pred več meseci v Svracuse, N. Y. Njegova družina pravi, da je bil "vesel do zadnjega" in da je bil božični večer še toliko pri moči, da se je udeležil božične proslave v krogu svoje družine. VELIKI UPORI V PALESTINI J E RUZALEM, Palestina. 26. dec. — Medtem ko so krščanski verniki klečali v cerkvah in molili za mir v Sveti deželi, je moralo oditi angleško vojaštvo, da zaduši novo a rab sko vstajo. V krajih okoli Tiberijskega jezera je bilo v zadnjih dveh dneh v bojih z angleškimi vojaki ubitih 43 Arabcev, nad 20 pa ranjenih. Trije angleški vojaki so bili ranjeni. V vasi Jakoub, južno od Na-zareta, je bilo v boju z vojaško policijo ubitih 10 Arabcev. Arabci so tudi streljali na nek angleški potniški aeroplan in so ga prisilili, da se je spustil na tla. Boječ se arabskega napada, je 4000 angleških vojakov varovalo kristjane, ki so trumo" ma šli v Xazaret v cerkev Gospodovega rojstva. Onstran meje v Libanonu je policija našla tovarno, ki je izdelovala orožje in ga vtihotapi jala v Palestino. Lastnik je bil aretiran, orožje je bilo zaplenjeno. JUAREZ, Mehika, 26. dec. — Več sto kmetov je napolnilo veliko katedralo Naše gospe Quadalupske, kjer je duhovnik prvič po treh letih o bodo štrajkarji pobotali s kom- pravil božične obrede, parni jo. Z vsemi svojimi aa-otro< i jhtevami sicer ne bodo prodrli, j vendar se jim bo pa položaj i Vse znamenja kažejo, da se precej izboljšal. I ADVERTISE in 4 GLAS NARODA" PREMIRJE ZA NOVO KITAJSKO REPUBLIKO r TOKIO, 24. dec. — "Asahi Simbun" poroča da bosta vrhovni vojni s\»et in vlada na skupni seji razpravljala o političnem in vojaškem premirju za novo kitajsko republiko, ki se je ustanovila pod japonskim protektoratom. Japonska bo ščitila novo kitajsko republiko, ki ji bo poverjena od»le zna- čilna vloga v svetovni politiki. ZAPRTI PASTORJI SO DOBILI DOPUST BERLIN, Nemčija, 25. dec. — Petdeset pastorjev, ki so bili aretirani, ker so se baje pregrešili proti državi, je dobilo za božične praznike tri dni dopusta. V ponedeljek zjutraj se 'morajo vrniti v ječo. Dopusta pa ni dobil pastor* Niemoeller, voditelj opozicije, ki je že od 1. julija zaprt. "0128 VI RODI" New York, Monday, December 27, 1937 Glas Naroda 99 SLOVENK PtIBUSaiNti COMPACT | Fran* Sakaer, I'remident J. Lupsba, Sec. (A eC tfee —fpormtioa ud liilrww of ibOTt officer«: l«rM|k ef MirtiHii, Nm T«ffc aiy, N. I. "OLA 8 NARODA" >1 Uw PttpU)____ >m f Dtr Kxe*ot Rniwlin tiki HolMui uovtoi brca pod plan la osebnosti t ot= prlu6^ui«>o. Denar Ml m biae 2.1. oktobra ter predložili svoje zahteve. Nad.iljni sestanek je bil določen za dan 4. novembra. Seja je trajala štiri dni. Obe stranki sta poskušali lotiti se bistvenega problema — zadeve organiziranja. In skle* njeno je bilo, naj unije, v čijili delokrogu so se pojavile sovražnosti nad A. F. of L. in C. I. O., imenujejo posebne odbore (dvajset odborov K ki naj bi se pečali s spornimi vprašanji. Šlo je predvsem za povratek izključenih unij v Delavsko federacijo. Zastopniki se pa niso mogli niti v eni točki sporazumeti. "United Mino Workers Journar\ Lewisovo glasilo, je nosebno pesimističen in pravi, da ni nobenega napredka v smeri proti mirni uravnavi spora. Obe stranki stremita po sporazumu, to je pa tudi ves uspeh. — Zadeva industrijalne organizacije je se vedao najbolj pereče sporno vprašanje — je izjavil Philip Murray, predsednik C. I. O. — Oil tega principa ne bomo niti »za las odstopili. Lewisovo glasilo vprašuje nadalje, kakšno oblast oziroma polnamoč so pravzaprav imeli zastopniki Federacije. AH bi vodstvo Federacije odobrilo njihove sklepe? Ce bi jih ne odobrilo, bi bila vsa pogajanja slična navadni komediji. Lewisovo glasilo zaključuje svoja razmotrivanja z besedami: — Vse kaže, da se bodo pogajanja vlekla še mesece in mesece. Harrison, ki je načeloval delegaciji Delavske federacije, je dejal: — Velika hiša ni zgrajena v enem dnevu in tudi v enem tednu ne. Treba je napornega, dolgotrajnega dela. Pogajanja so se medtem zopet odgodila. Skrajni čas je, da se čimprej obnove in uspešno »zaključijo. bližini Vi-te v Kaliforniji si. s 4(WM) funti dinamita razstrelili pobočje gore ter naleteli na velike zaloge železa. Iiižinirji so vedeli, da je železo v zemlji, toda kopati do nje ga bi bilo preveč zaEinid no. Iz Slovenije SIN JE STRELJAL NA OČETA zgodaj pa se je st kla žival ••pet jk javila. Ko je šla zjutraj pred S. Marija Štajerjeva 'zanjko tako silno, da je žena takoj izgubila zavest in kma- lu izdihnila. Mrtvo jo potem obesil, da je visela kleče. Po groznem dejanju je odšel v zidanico, da bi pretočil vino. Tam ga j»* dobila žena. ki se je medtem vrnila iz cerkve in mu prišla javit, da se je mati j V Sesteržah pri Ptujski gori j pospravljat prostore sreskegajmu Pnsla Jayil» «* se je te dni odigrala družin- j cestnega odbora, kjer je ita-lv ^Iotu obesila, ska tragedija. V vasi arijo)stavljena k«.i postrežnica, jo je1 . je pred Denarne pošiljatve p sshit-t" '"T'^^^imriHmwii^nmrwnr mm.mt awmiai, rra^mMqwg^ f~r r • n •ariw'Tininfwwiwi1^^ i;;:: JHJPirramBMOT^^ DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Din. 1H Din. 2M Din. SH Din. SM Din. 1N9 Din. 1m T ITALIJO Za $ 05 ...... $ 12.25 _______ $ 29.50 ...... $ 57.00 $112.50 ____ llflM - Lir 100 Lir tM Lir 501 Lir ION Lir 2000 Lir MM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih M lirah dovoljujemo Se boljše pogoje. IS* Izplačila v ameriških dolarjih Za 1 vplačilo $ 5.— morale poslati »It— $15.— ______S 5.75 ________$10.85 ______ ______________ML— __________$41.25 _____________451JM Prejemnik dobi t starem krajo izplačilo ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVBfiUJBMO PO CABU UBIM PRISTOJBINO »1 — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY AA "Glat Naroda" m NEW YORK, N. T. na enem posestvu okoli (»O i< t stari Frane Zunkovič. njegov okoli .">0 let sin France, .sinova žena Marija, in dva nt roka. Kljub temu. da se je >in oženil, mu oče >e ni oddal |»osostva. Zavoljo tega -e je -in kakor sosedtrdijo. j>oeo-to pr«-pi-ral 7. očetom. !)«» takega prepira je prišlo tudi usr.dni-^l večera. M« ti prepiram p;i uV ni dosti odgovarjal, kar j«* -ia meseci |w>gorol in to v kratkem ča.su dvakrat. Prvič mu je v jntr-njili urab. ko so bili vsi raze n njega samega pri prvi maši v Mokronogu, pogorela hiša, ] nekaj tednov kasneje pa še zi- ni« d|M>t jo napadi ! stekel pes in jo ugriznil v roko. Žival je potem tekla v mesto, kjer je ugrizu i lu dva kolesarja in še nekaj oseb, nato pa je zbežala po cesti proti Uradacu. Var nc«tni oi »rjii in nekaj prosto-1 ,,ani<*a- V ,>lM'h Pnnierih su-voljcev so na avtomobilu od-!!ulJ°- tla ^ P^ie^ilee on sam, hiteli /.a njo. Mepel v bližino Uradaca, kjer je napadel posestniku Janeza Južno iz Drbravie. Posestnik, zelo razburilo. Sin je potem;ni imel pri sebi niknkoira oro-l-01"- Ker mu tedaj požiga ni-šel iz hL»e, oče pa s, je spra- žja. zato je pograbil kol, ki jkiI^ nio-U ,lokjizatu ^ Flster vil k peči. Nenadno pa je sin ni bil pripravil za obrambo, ,m'Jt'1 '^varovaliimo. Tasea tozi okno v očeta sprožB z j ker je bil trohel. Stopil je k * to sunnIa t,,r nm v ******* vsko puško dva strela. Pri i Mac letu. ki mu je imsodil'lov- l»>ži!f. zato je morala izjriniboro- <"*!1,• T^ta čevljar Di>beršek Alojz in, žen samo s puško brez nabojev v «*a- obrszu. bolnišnici, kamor so poškodovanca prepeljali, so dos iz-i^,'tnjea -n'sn,k' k' uo kaze lo, pohitela v sobo. Napravila i sledil ter ira je pobil s puškinimi sta luč in stil zagledala starega ' kopitom. nrkr\n a n? a v . Žunkovičn v.ietra krvave-a v . . . . . PODMARSAL JOŽA Juana m ostali u^riznje- nMpi ne osebe so se javile na sres- j IUIVLML UMKL. kem načelstvu v ('l-nomlju, kjei y visoki starosti S? let je 5. se jim je nudila prva zdrav- j decembra za vedno zati-nil oči niška pomoč. Po opisu, ki so ,linarš-al Jože Tamse, bivši tra podali napadeni, vse kaže,|or<»čajo, da je v Senovem po.stal žvtev noža rudar Ivan Purlan. Tem žalostih je je, kar se je zgodilo prav na dan, ko so rudarji z veseljem obhajali ^od sv. Barbare, njihove patrone. — V neki i hi i na Senovem je popivala družba fantov, kjer j > nazaduj«1 v vinjenosti tudi nastal prepir. Nesrečni Fuvlan je hotel prav tisti čas v gostilno po cigarete, a takoj pri vrat "h gostilne je d«.b"l zanndi z no ženi v p vsa. N« kaj korakov je stopil še sam v gostilno, p ? se je zgrudil in kmalu umrl. Ne ve se točno, ali je bil nesre«v*-než zaboden po naključju — to bo dognala preiskava. STEKEL PES OGRI-ZEL 30 OSEB Iz Črnomlja poročajo: ."j. de-ceainbra je stekel pes strahovnl vse mesto. (5. dpccmbra nav.se- POŠIL JATELJE OPOZARJAMO, pri p^OJatrah okrogle vsote (naprimer sto, dreite, rjev oziroma Ur, kajti taka bplaHla m najhitreje latam Je pa petiljanje t*<*nfiik vsot taM taiwi SLOVENIC PUBLISHING CO. (Trawl Boroaa) gimnazija, n višjo »imaazijo je zopet študiral v Ljubljani. Zelja starega Tonc.u da bi postal sin duhovnik, se ni izpolnila. Namestil v semenišče jo je J ožil mahnil v visok-« šolo na Dunaj, čeprav oč« tu to ni •bilo po volji in nekaj časa sploh ni hotel vedeti za sina. Že v gimnaziji je bil T.nnše \v,-.boren matematik in zato s«' j. odločil v profe-uro. Nepr«*sta-ni jK>litični nemiri v drugi polovici 1J>. stoletja, ko se j«* Avstrija b«»rila z Italijo in P ruši jo. s«» onemogočili redni študij visokiuŠolcev. Tomše )»a je vztia.iiil na «luna.jski filozofski fakulteti, dokler ga niso poklicali k vojakom. K« r j«» bil iz\*rsten matematik, so ga ilodelili k artileriji. kjer je trn-jal takrat pouk le dve leti. Kakor v srednji šoli j«' bil tudi tu meti odličnjaki. Po študijah je postal poročnik in dodelili so ga 13. topničarskemu polku. Šele tedaj sta se z o-četom pobotala. I^eta 1S76 je nionil njegov |x>lk v Bosno, kjer se je ToniŠ«1 zelo «>«lliko-val v burnih dneh okupacij*-. Njeguvo temeljito znanje i zlasti upošteval artilerijski general Korpaeek in zaradi teira je bil tudi povišan v marjorja. čeprav mu Nemci kot zavednima Slovencu niso bili pre v«" naklonjeni. F*ozneje je j>>stal Tomš«* učitelj v strokovnih artilerijskih tečajih. Prav takrat se je razvijala modema artilerija in Slovenec Tomše j« bil pni, ki je trtmeljito poznal ves nj»!i ustroj, od starih kanrnov do modernih havbic. Po letih službovanja so ga upokojil.. Ko je kmalu potem izbruhnila svetovna vojna, je bil reaktivi-ran in povišan v fehhnaršal-lajtnanta. Med vojno je zlasti proučfval artileri.isko tehniko in je bil za svoje zasluge p>-višan v iileiniški stan. Tako velikega Števila žrtev steklega p-a, .xlnosno dveh steklih psov, naša kronika še ni zabeležila. Ljudje so tako ustrahovani, da se zdaj ne upajo na cesto brez orožja ali vsaj palice. Vseh ugriznjenih oseb >e je javilo okrog 30. MORILEC JE TUDI POZIGALEC Morilec Fišter iz Srednjega Lakenica pri Mokronogu, ji' priznal, da svojo taščo Špeliče-vo zadavil in mrtvo obesil. Ko je 70-letna starka v jutrnjih ur ii molzla v hlevu kravo, se ji je tiho približal ter ji vrgel zanjko okoli vratu. Vrv si je bil prilastil v tovarni usnja v Mokronogu, kjer je bil zaposlen kot delavec. Zategnil jo EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YORK!" IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (za mo&ke) (za žei&kr) Pogreb $110. in VEČ Pmliui Kr«'^'1 ki«m »Iru^uiu, i«» »V j«» ' Si' titko «1«Ki", pridite, sili |»a telefonirajte nam za imjasnilii. Jamčimo, da boste z našo postrribe popolnoma zadovoljni. 129 E. 7th ST., med L Are in Ave Ai. 707 PROSPBCT AVE. vogal 153 St. NEW YORK Tel.: OReliard 4-2.T68 IbRON'X Tel.: M El row T.-G577 pri Pod na rtu kot sin fnrsestni'ka Tomšeta, po domače Tonca. Fant j«' bil zelo nadarjen in oče je hotel, da bi postal Joža gospod. Ko je bil star S let, ga je oče odpeljal v Ljubljano, kjt r ga je vpisal v normal ko. Tu je končal šolo, nato pa je odšel za 4 leta v Kranj, kjer je bila otvorjena 1. 1861 nižja VOJAŠKI NASLEDNIK MARSALA GRAZIANIJA. Tz rimskih virov poročajo, da je dobil »bes in ski podkralj Graziani markiz Negelli, vojaškega naslednika v osebi generala Cavallora, ki je imenovan za poveljnika italijanskega vo. jaštva v Vzhodni Afriki. Knjige Družbe »v., Mohorja SEST KNJIG Koledar za leto 1938; Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLESTENJAK Preko morij v domovino (Potopis) Spisal JAKOB GRCAR Izgnani Menihi (Povest) Spisal IVAN ZOREČ Življenje svetnikov Družinski molitveni k VSEH SEST KNJIG za $1.35 Naročite pri: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 1. 2. 3. 4. 5. 6. V petek pozvoni telefon: — »Cdo j«« tam— vprašam — O, Slovenka iz West Vir giiiije. Že tri me-ece sem \ Neiv Vorku. Bi rada vedola kje kaj Slovenci plešejo. — Kaj pa delaš v Yor ku? — O, delam. Hišno delo de lani. Pa bi rada kraujsko ple sala. Povedal sem ji, da bosta ni Silvestrov večer dve slovensk veselici, in je rekla da bo šla — Koliko si pa stara.'—sen hotel vedeti. — Oscmiiaj-t jih bom. Pj thanks, in moja mama te pu sti pozdraviti. In na veseli«-« pridi. Hi ta rada videla in ple sala s Teboj. — Bom, — sem ji obljubi zara«li lepšega, pa ji ne bon izkazal te dvomljive časti. Kaj bi s takim osemnajstlet n i m dekletom! In če se nisec v petinštiridesetih letih uauč: plesati, resno dvomim, da h mogel v enem tednu obvladat to umetnost. Mladi Slovenki iz West Vir giniji želim dobro zabavo ii ji priporočam, naj v slovensk «lružbo zahaja. Da ne bo ž nj tako kot je z njenimi tovariši »•ami, dekleti slovenskih stari še v iz ne\vvorške države in i Peunsylvanije, ki se potaplja jo v velikomestnem morju. Ali ve*ite, koliko je teh nje nih tovarišie v New Yorku? N bo preveč, če zapišem, da na« tri ti*oč. Prazniki niso bili po moji vc lji. Nič ne rečem: Kapun, ti mi ga je poslal Mirko z Wil larda, je bil izvrsten, posebn ko je zaplaval v californijsli mokroti. Iii tri ljubeznive slovensk go-pod i nje — ena iz Down towua, druga iz Ridgewoodi tretja iz Little Falss, — so m ob«larile s svežimi, krvavimi i prekajenimi klobasami. Daui so bili torej vsi pogo. za resnično božično praznovji nje — etlinole snega in mraz je manjkalo. Kajti danes, n dan sv. Štefana, ko to pišen — je zunaj že skoro pomlad. 1 sosedu sem bil stopil golorol in v vrtičku za hišo je navzli parkratni slani več zelenih nc go rmueno - rjavkastih spani nov na poletje. Božič brez snega je kako Velikanoč brez zelenja, kako nevesta brez mi rti nega venca. Dosti bolj sem bil srečen tistih davnih letih, ko sem, di žeč v roki kos s par evebam posejanega kruha, pritisku čelo ob šipo in gledal sneg, k je padal v debelih kosmih n zemljo. V kotu so bile jaslice. Pe ali deset drobnih svečk ie go relo ob njih. In danes se mi zdi, da je da jalo tistih par bornih svečk ve čudežne in taji ns t v ene svetlo be kot je morejo dati vse sve tilne naprave modernega času V vsakem izmed nas, ki do življaimo jesen življenja, živ neizbrisen spomin na tiste ča se. V vsakem, pa naj je življe nje utrdilo vero v njem ali g: je pa izprevrglo v bogataja. Ta spomin je tako lep, taki čist in tako svetal kakor spo min na mater. Zdaj ni več tistih Božiče v Menda jih niti v domovini n vee. Novi rod si usmerja druga ono življenje, ki ga mi pri naj boljši volji ne moremo doume ti. Poskušamo, pa ne gre. Slični smo npizvežbanemu i #ralcu na odru, ki se mu v go vorici, kretnjah in v vsem po zna s trudom dobljena priuee i nost. nQLZ8 V2H0V2" New York, Monday, December 27, 1937 THE LARGEST SLOVENE D AIL* IN VSX -wi— . " -- E. GKl'XER: TRGOVINA Z IGRAČAMI kakšen t»- goikem, »la si liova mogla pr j«* rekla ' voščiti tako potrato?" Ali, ti otrok ti. tročji človek si ti! Rafaela s tistim potrpežljivim; nasmehom, s kakršnim s«' žen-! f-k» večkrat smejejo moškim.j*Irvek komaj dovolj zase in raj "Kaj li naj pa božič priueae,! najpotrebnejše stvari, si ven-' iti'iiaravno občuti? Potrpeti he. moral ž njo; skakati, da jo Balonček, ki je prinesel srečo Te dni sta s? v neki pariški i tako radi igrajo. Ko je mala cerkvi poročila bogati mar-! se-trica imela balonček in s j seljski lastnik ladjedelnic Pier- je ž njim igrala, je v svoji o-re Louvain in pariška trgov- tvoški domišljiji napravila to- Marcelina. DA POPRAVITE SLAB TEK, POKVARJEN ŽELODEC vzemite TRINERJEVO ANGELICA TONICO! Bodite pripravljeni za jesen in zimo! V vseh lekarnah. le: S svojo otroško pisavo je; t-ka prodajalka Xjun zakon ima svojo roman-; napisala listek. "Vzeti hoče za 'can na listku v bahnčku. Tu- LJUBEZENSKA lično zgodovino. Mlada in le-j možu I«* človeka, ki ga ima ra kaj je res spoznal Marcelino pa Marce! i na je živela s svoji-Jda." Xa listek je napisala še'ter se zaljubil vanjo. Sedaj mi starši in 8-letno sestrico v;naslov. kjer je njena sestrica,je vzel stvar od resne strani Parizu, kjer se jim je kaj slabo j v službi, nakar j.- listek dejala j ter se hotel z deklotom tudi p TRAGEDIJA 12. godilo. Živeli so od zaslužka! v balonček in ga spustila v! ločiti. Ker je tudi on nj j uira-Mareeiim, ki je bila prodajal-'srak. "Otrokom praviš potrata?"! pr.drugači. Saj mu to morafka v veliki trgovini. Dekle jej Balonček je odplaval v -injej nekaj tednih sla >e vzela. Se-"Kaj pet so drugega .* Ce ima I ]>osrečiti. ! i';t seveda le salni plačano, ka nebo. Ko je i>oznojc padel na j le malo pred poreko pa je že kur t:!.ke veleprodajalniee slabo: tla, je padel na trgu Place de lajnin nevesti povedal, k. ko j. plačujejo svoje ljudi. Marcc-jConcorde, in sicer pred noge^rišl« do te-a, da se s -dajTih-lina je večkrat v šali rekla: bogatega Marsel jčana. ki se je j kn vz.inM.tjl "M |niui-ra , ?UilM, >J \ . , Peter, kaj? Kaj si pa fantek i dar ne bo nakopal potomce na i. 'a ,,m m, zeli, no?" kriavo! - K,j! - ('emu *e pa *'.} °Wr posrečilo. Ko a se v njem ničesar več ne oglaša za to žen- ko. ki ni hotel 117. snmuljniilja za Indijance in matador! — Ti. )»ovej. povej mi no. koliko let mora pa imeti fant. da se more igrati z matador jem?" "N'o. jaz mislim, da si ti že zadosti star z« to, dragi moj!" 44Xr, Rafaela, jaz mislim za-ns. Mislim — pozneje, ko bova . . "Kaj pa. ko bova?" Rafa^lir glr.s j«' Lznercuhi precej bol; mrk iti trpek. "No, tako ..Skoraj, da j< bil mladi mož malo v zadregi. "Saj ni veaidar lahko mislih, ali ne? Ko bova poročena, pa..." "Pa menda vendar ne midiš se razšla — za zm- raj. In Peter je začel hodili drugi poti dojnov, izložbe za Lgraee ni maral nič v»*e videti Bilo je štiri leta p zneje. • Zen, no i — ivujfi — t emu se pa Z zadovoljnim porogljivim' '•!< vik poroči? — Zato, da ima na»me*k< 111-o ji begali pogledi '.sa ta zveza pravno |>otllago. <. I -v«-/ein». nikntaga moikega : pa ne zato. da swavljas otroke.. . ... lien do izlerV /. i*n*čami in | v sve4. za kar ti ,«ie niso nikoli!^l?" 1,5 lM»"1J»'Jk««i.l li...,. ■ So ru7. nazaj. J h vab zni. Peter se je -nmujal: maloj Petrov glas ftodrhteva »>d poredno sicer, vendar mehko in dobrohotno. 44 Ihi, Rafaela," ji je pokimnl, 4"ko gledam te igrače, se mi zares smeje fantovsko sire. Vlade, irugahii konj, kositrni vojaki, oprema ie njen pravi poklic! — O. Ra f>ela. zares te prav nic n* ra-■ni mini." 4'Kar že zdavnaj vem, IV-'er. Kolikokrat s»an ti že pri ia?nila svoje mišljenje. A ti amo sanjaš! Pri tem si pa "t" bo v.-udar pr«-dra«ro!' breaoJ>ziren kot vsi moški. % ! |>, bal<,H v njem tisti ken s svojim balončkom spra-1 v k ,,<(Illi;ni,0> omanjKanjii, g,*],!,,. ' lisft<»k. Vse skupaj se mu je vila skupaj, uživala č: st tudi _ i zne-raj. Ko je mahi sestrica obhajala izdela dobra Šala. Xazadnie na na ženitovanju. Bila je sredi-! vr ♦TjA-ii-nn or> xr li. decembra okro«; j»n o-uovi: 44Xoheiijh otrok? — Saj po ti-ju pa vse skupaj nima .._.,i m : i-i - i• - , , , . ■ .. „ , 1 . , .... I o/a bil je in! ze ali vsaj bolelo to je ven^lar za žensko najvisjej ...... J , 'ga ni ve»-. /;rkaj njegova m la-j la ž«*na ji- bila ena sama ra-' l« st. tn žena ki j«* ljubil« otro-j ki- z. vse na -vetu ill ki ji je bilo Lizika ime. j "Lizika," ji» j«' ojMizarjal. skupaj Ko je mala sestrica obhajala zdela dobra šala. Xazadnje pa mi ženitovanju. Bila je sredi-j SK X V "fH A> P®|«vi/j gml ali rojstni dan, ji je; je hotel le poskusili, kaj je za ženina in neveste t ; . Marceli na kmpila majhen ba- t^ m ter je šel v tisto prodajal- j njenih staršev, temveč vseh jlomVk, s kakršnim se otroci no. ki je bil njen naslov napi-- Uvatov. VARODA NAJSTABE.JŠI V ! SLOVENSKI DNEVNA, 1 AMERTK3 je: *4Xe, ne, Pe-j t i, Im) že kake! V«**, -eni sej . , pn mislila. Zakaj naj bi »i pa' la vam mhmo otroke. Potem f,^ ,H>|irav;ti ziuiski plai-? ua pravite, da je to ljubezen') [jt, kar ti|m ,vs !fJ, ni , No ce svoje IjuVzni ne zna- ha, R„jši se zamiki, kako siNli ^ •e dmgaee pokaeati, poum ^ na konji('.J ^ ... To je vendar bolj važ-j J eter si« je jako zresnil. no ?> ^iloh ne manim. ter Kaj pa je tebi ljubezen, da m Ivna potem kupila mata- Rafaela, če ni to, da oba stre-der in se igrala ž njim, ker ne miva po posli^lnji izpojjolnitvi. bova imela dovolj dohodkov;ki je — otrok!" za vstopnice za v gledališče in« llafaela je nejevoljno zamah-kino! — Xi tako napttk mvsei.'Vnila z r« ko. On se napol zasmeje, napol | "Pustiva to! Takemu člove-j(.}?rvj pa j»* slalx volje in pnivi: ku. kakršen si ti, se to sploh "Danes si pa nr^lražena, n.- da does»Mle vse umirjene. "Toda |m» moje to brez dvoma ni l jubezen, če mož n inui gleda. kako živi žena v pomanjkanju in jo s»* prisili, da prestaja nekaj nemogočega. In Rafaela. Menim, da uie prav dobro razumeš, kaj mislim. Mogoče bo ka ne sama. To bo leno, itat'aela, ali ne?" Stisnil ji je laket in prižel k se- "Samo mati si," ii je dejal j Peter nn-liko. 44 Pa dajva, kar kuni!" | In irresta v prodajalno za ,igrač» . Xe ozirata se. sicer bi videla ondi ž<*nsko nabivnih me videl." si misli. "Prav je tako. a l>o vsega konec med njima, živo zamislil, kaiko lx>va sku-|Te.ga pa nikakor ne hoče, za-paj — in pri tem niaem pomislil kaj Rafaelo ima navzlic vse- na to, da ti je težko čakati, da hrepeniš po dnevu, ko ti ne bo trdba nič več iti v pisarno. Saj to res ni nič pravšnega za žen-Fke, to delo v pisarni, ženske spadajo pač v domačnost, v družinski krog. A glej, Rafaela, oba sva še mlada im čez kaki dve leti si bova brez dvoma mogla ustvariti svoj dom. Ti mora« le še malo potrpeti, draga moja. Jaz pa ne bom nikdar več govoril kaj takega s teboj, kakor sem prej pred izložbo. Saj razumem, da je to pri vas še vse globlje v duši, ko pri na«, moških — to hrepenenje, mislim." "Kakisno hrepenenje?" se odrove Rafaela s čudnim pou-dankom. "Ali naj povem?" odgovori on in jwvEame prav tiho, skoraj ko da br otipaval nekaj velikega in svetega — "po otro-iku." — Zdrane sc, ko se Rafaela rezko hi zaničljivo zasmeje. "Moj ljubi Peter, glede na .to te moram pa poč razočarati. Te^a hropenenja pa zares ne poznam. Kako si »ploh kaj takega mislih? Ali meniš, da bora potefo kot zakonca tako na um rad. Le — kako da tako POSLEDICA VIHARJA Vihar, ki je nedavno divjal ob novoangleški obali, je popol* uoni4 uničil pristanišče v Provineetownu, Mass. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi UMIRAJOČE Marryat. (193 strani.) V duhu ei- tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vi teši vo in maščevanje. — Časi, v katerih -ta spretnost in gibčnost odločevali. (Ana ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega p i satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odloži!, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.23 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (Xu strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. i :VA7 strani.) Pr anil'i-teatru. Spletke egi|M"anskega 44ča-rovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cna......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od sree nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorist:.. Britka satira na staro Avstrijo. Svt jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. {ir>7 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje >o skrajno zanimive ter neprekosljiv«-po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.1)0 DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stan* Ljubljane. Značaji so izrazito opisani. istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletju, kdor jo pa hoče poznati iz pr< jšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Xe bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. - VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. t+lS strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de. li pisatelja Tavčarja. Kritika j«' soglasnega mnenja, da je v teli dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2l) C.itanju ^ltatelj ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (2f>9 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan luije knjiga še nekaj krajših črtic. (153 strani.) Knjiga vsebuje deset ga ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, sr ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena Cena .......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, •navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga-. — Primeri rokovnja- povesti slovenskega pisatelja Xova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena.................:.... 85e. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 Cena......................$1.50 ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ŽIVI VIRI- sPisal Ivan Matifiič. (411 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi- gična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena ......................$1.50 satelja "Na krvavih poljanah/' Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter niojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ......................$2.00 ške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vili "Rokovnjačev" svojevrstna v Burroughs. (294 strani) Nadalje- -strani.) Janko Kersnik je po- vanje "Tarzana-," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. slovenski književnosti. Cena................ POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O- leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00 oisuie življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cen-a......................$4.00 činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljulbke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Citatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 pany ■ • ' . ■ ■ ■ "9L*W *2BVY>1» New York, Monday, December 27, 1937 TEB LZK8EBT VlfiFElTB JTA1LT m T7JS3, Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVUEWA O E (LD ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. --iKftc=i 0 LETALA V BOJU ZOPER. OMAMNE STRUPE. V Egjpt/u kmetje ne smejo več pridelovati maka, iz katerega delajo opij in drage o-mamne struipe. Vsakršni nasad maka je tam strogo prepovedan. Bgiptska vlada je ustanovila posebne policijske oddelke, ki imajo le to nalogo, da nadzirajo polja, ali mor- Tao-vršne domače vzgoje žalosti teh dveh mater v veliki meri kriv prav tisti, ki sedaj njuno žalost s tako naslado popisuje. Saj je poprej popisoval druge zločine, iz katerih je potem morilec zajemal svojo vzgojo. Barantanje z žalostjo dveh mater pa je kričeče dovolj, da bi moral marsikdo pri-sluhniti in pozvati časopisje na drugo pot. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania i (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Nhroda PRVO SREČANJE, Pripovedujejo si mično zgodbo o prvem srečanju ge. Simpson ove s sedanjim vojvodo Windsorskim, ki je bil tedaj še princ WaJeSki. Ta zgodba je slučajno resnična. Bilo je 10. junija 1931. V prestolni dvorani v Bucking-liamski palači so imeli velik sprejem. Vsa kraljeva družina je bila prisotna ,dame v dragocenih toaletah z mnogimi dragulji, gospodje v sijajnih unifonnah. Zastopane so bile po svojih diplomatih malone vse države sveta. Kar je bilo gospodov na tej razkošni prireditvi, so vsi stali razen kralja Jurija in tako je potekala ceremonija predstavljanja. Poleg princa Waleškega je g tail njegov stari stric vojvoda Connaughtski. Nenadno so je sklonil k svojemu nečaku in ga je vprašal šepetaje, ne da bi spremenil poteze v svojem obrazu: "Ali bo nocoj prav za prav tudi kaj dobrih točk?" Princ se je nasmehnil in odgovoril: "Slišal sem, da bodo predstavili go. Simpsonovo, zelo mično Aaneričanlko,, ki: upam, da jo bom še nocoj srečal." Pozno zvečer istega dne srečamo princa v neki družbi pri lady Furnessovi, bivši ge. Thel-mi Morganovi, sestri Glorije Vanderbiltove. Med gosti sta bila tudi gospod in ga. Simpso-nova. Naslednje jutro, ko je Cane, škotska sobarica ge. Simpsono-ve skočila k vratarju po časnike in pošto, jo je vratar sprejel z neobičajno spoštljivostjo. Zašcfpetal ji je: "Snoči ste imeli pa kraljevski obisk." "Kako?" ga je vprašala sobarica Cane, ki ga ni razumela. "Ali mislite predstavitev ge. Simspisonove na dvoru?" "Ah, kaj predstavitev," je dejal vratar. "Vidim da ničesar ne veste. Ponoči je njegova kraljevska visokost, prino TValeski osebno v lastenm vozu pripeljal gospo domov." "O. Lizika ž njima ne bi tako usmiljeno no topala." "Lizike ne poznaš tako, kot jo i ar,. Navzlic *voji odločni naravi ima zelo mehko srce. Vem, da se boste t?t* in Dita *elo raTiburili, kadar izveste za najino zaroko, in Li zika bo niora'-a \wled tega največ trneti, kadar bo morala gledPti. ka ko se njena mati nedostomo obnaša." Gert ljubeznivo pritisne njeno glavo na svoje prsi. "Preljubo, veliko srce — n" — ne moreš drugače delati !;o»t, kakoršna si. Toda — vsa ;eza. vse maščevanje bo samo tebe zadelo, ako ne bom stal ob tvoji strani.'1 "Oh, Gert. ruda bom v»