m jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša >. .,.vs' o-ogrske kraje za celo l&io 5*44 K.ffe pol leta 2*72 K, za četrt It.-. x • Jt—— Za Nemčijo za celo leto 5*96 K, za'pol leta 2*98 K, za četrt le£?PviStS*1— Za Ameriko za celo lei^-28 K.,— Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so pošuHne proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 22. V Ljubljani, dne 1. junija 1906. Leto IX. naslovi : Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se Usta: Uredništvo »Rdečega Prapora1*, Igubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d. : Opravništvo „Rdečega Prapora*, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Hohenlohe — demisioniral. Kratki brzojavi naznanjajo: PrincHohen-lohe je podal svojo demisijo zaradi konflikta z ogrsko vlado. Kakor daleč sega nesporazuin-Ijenje v zadnji uri, še ni mogoče natančno določiti. Znano le, da je dobil boj mej obema Radama nenavadno o.stre oblike in da še ni -*oli ni nobena avstrijska vlada nastopila s ^8io eneržijo proti Ogrski, kakor sedaj Hoheri-|ova. Ogrski ministrski predsednik Wekerk' J® izdal uraden komunike, v katerem se pravi, da je dosežena rešitev, ki zadovoljuje obe *ladi. Na to pa je Hohenlohe objavil s svoje strani uradno izjavo, ki pravi direktno, da to J11 res, ker avstrijskim zahtevam ni zadosteno. Naravno je, da izza take objave princu Hohen-lohu ni preostalo nič druzega, kakor demi-8*onirati; njegov komunike je bil pravzaprav Oznanilo njegove demisije. To je seveda zunanja oblika. V stvari 8ami je odločilno, da se je po doslej došlih Poročilih vladar odločil za ogrsko stališče in to J®. Hohenloha naravnost prisililo, da demisio-Kajti on je v zbornici z vso odločnostjo ^ekel, da bode njegova vlada dosledno in eftergično varovala avstrijske interese in če listek. Hans Kirchstelger: Hfl spovednim pečatom. ^ avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Gustel se je brigal največ za to, da se bi izvedelo ničesar. Kajti drugače bi se bilo zmanjšalo splošno spoštovanje. In j^hko bi doseglo kaj tudi ušfesa profesorjev. ^ iz te nevarnosti mu je pomagal nabe-*®čeni viatieum. Saj ni bilo nič na tem! v»la Bogu, zaljubljen ni bil. Le zabavati je hotel; saj za to so počitnice. Lju-,Zen bi bila pač nevarna, te pa na srečo Poznal. Enkrat je skrivaj čital Goethe-»Herman in Doroteja"; skrivaj, kajti li k Pre8re^ne knjige, v katerih se čita o J ezn‘> so v samostanu strogo prepove- ne. pa ^U(j; res ni mogel razumeti, kako re biti človek zateleban ravno v eno se mu onemogoči, zastopati, kar se njemu zdi avstrijski interes, tedaj je njegov odstop popolnoma konsekventen. Za ministrskega predsednika je to vsekakor častno; bili so pred njim še drugi, ki so ravno tako kakor on, slovesno obljubovali, da bodo varovali avstrijske koristi, pa so vzlic temu popuščali ogrskim zahtevam do skrajnosti in so vendar ostajali ministri. V tem oziru je torej Hohenlohe res možat. Pravi povod konTlikta bi bil pravzaprav smešen, ako se ne bi v njem zrcalilo zmagovito napredujoče hrepenenje Madjarov po popolni neodvisnosti, katera se pa ne sme zamenjati s hrepenenjem po slobodi. Madjarom se ne gre samo za to, da bi mogli samostojno odločevali o svoji usodi, temveč gospodovati hočejo na (Ogrskem. Želeči se rešiti tuje nadvlade, hočejo tembolj učvrstiti svojo nadvlado nad drugimi, nad nemadjarskinu narodi in nad madjarskim in nemadjarskim delavstvom. To je glavni namen njih boja za madjarsko vojsko in za popolno politično in diploma-tično oddelitev od Avstrije. Enak namen ima tudi njih boj za gospodarsko samostalnost — v obliki in v stvari; svoji politiki hočejo dati gospodarsko podlago. Zaradi teh dveh duš, ki žive v Madjarskih prsih, je tako težavno, posvetiti madjarom tiste simpatije, ki bi jim jih izkazal vsakdo, komur je svoboda več, kakor preživele, četudi historične oblike. Privoščil bi madjarom popolno svobodo; čute pa mu zagreni prepričanje, da bodo svojo svobodo zlorabljali na škodo svobode drugih. To seveda ni vodilna misel avstrijskih »patriotov*, katerim je usoda Slovakov, Srbov, Rusinov i. t. d. deveta briga. Oni po- dekle. Ljubezen mora biti ne le nekaj slabega, ampak tudi nekaj neumnega. Poznal je tudi starejše dijake, ki so vsled ljubezni do gotovega dekleta izgubili pravico do duhovništva in so si morali izbrati posveten poklic, da so se lahko oženili. Kako je bil vesel, da ga ni maral greh ljubezni! Za zabavo mu je bila vsaka dobra, da je bila le mlada in zala. Materi se je zazdela njegova stalna želja po mleku pač sumljiva. Kmalu je iz-poznala, kaj išče njen ljubi fant v resnici; saj so potrebovala dekleta, kadar se je Gustel zdravil, celo uro več za molzenje ter so prihajala vsa vroča iz hleva. Toda kot dobra mati mu je privoščila malo veselje. Saj je Gustel sedaj študent in dijak mora pač tudi imeti nekoliko zabave na počitnicah; v samostanu je itak drugače. Kadar pa bode čez nekoliko let duhovnik, postane že dober, kakor se je tudi ona po poroki poboljšala. Kadar bode Gustel du- bijajo madjarske aspiracije samo zaradi tega, ker ne morejo prenesti misli, da je Ogrska vendar ne le v nekaterih zunanjostih, temveč v i tjjjtvu več kakor avstrijska provincija. NemSka komanda, avstrijske zastave, skupna diplomacija, avstrijska himna so le simboli še vedno nepremaganih centralističnih teženj, za katere se prijatelj svobode nikakor ne more ogrevali. In za velik del avstrijskih lojalnih političarjev tudi predmet sedanjega konflikta ni nič druzega. Ali bodi colninski tarif za Avstrijo in Ogrsko avstro-ogrski tarif, ali pa naj se na Ogrskem imenuje ogrski tarif, ki pa naj bode v stvari popolnoma enak avstrijskemu ? Tako stoji vprašanje na prvi pogled. Kajpada bi bilo smešno, ako bi se zaradi takega prepira o imenu vnel tako hud konflikt s tako važnimi posledicami, kakor se je. Izza tega tiči še nekaj druzega. Izmed Avstrije in Ogrske — dveh samestalnih držav — je bila doslej trgovinska zveza. Avstrijska vlada zahteva, da naj obstoji ta zveza še zanaprej kot podlaga za trgovinske ugovore izmed monarhije in druge drugih držav. Temu ugovarja Wekerli‘jeva vlada, ki hoče, naj se nadomesti dosedanjo zvezo med Avstrijo in med Ogrsko s trgovinskim ugovorom, utemeljevaje svojo zahtevo s tem, da ima v budimpeštan-skem parlamentu sedaj neodvisna stranka večino in da mora vladi vsled tega voditi njeno politiko, ki stremi za popolno samo-stalnostjo v političnem in v gospodarskem oziiu. Tisti, ki mislijo, da Ogrska sploh nima pravice do take zahteve, se motijo. Ogrska j e samostalna država in tudi lahko preuredi hovnik, si vzame same stare, izrabljene dekle, da ne pride njen gospod v skušnjavo. Najbolj jo je tolažilo to, da je hodil dobri Gustel med počitnicami vsako nedeljo k izpovedi. Tako je imel Gustel doma kot dijak prav prijetne počitnice. Kmetje so se pred bodočim duhovnom že oddaleč odkrivali, celo bolj globoko, kakor pred gospodom župnikom; saj je bil to sin bogatega mlinarja, ki je dosegel vsled svojega klerikalnega prepričanja po uplivu gospoda župnika celo čast župana in s tem tudi službo načelnika v mestnem šolskem svetu. Samo eden je bil v vasi, ki ni mogel trpeti Gustla, prav nikakor ne. To je bil njegov prejšnji učitelj. Kot majhen dijak je še nekako kolegialno pozdravljal šolnika. Celo „servus“ mu je dejal; neumni človek, ki gotovo ni znal latinski, pa je s čudtiim naglaskom odgovarjal: „Klanjam se, gospod svoje gospodarske zveze. Toda v sedanjem trenotku ne more pretrgati dosedanje zveze, pa jo nadomestiti z novo obliko, naj že za-odeva enako, ali pa drugačno jedro. In pretrgati je ne more samovoljno, brez obzira na Avstrijo, zakaj ugovor je obojestranska stvar in razrešiti ga ni mogoče brez soglasja obeh strani. Ogrska je vezana z ugovori prejšnih vlad. Izgovor, da je sedaj druga vlada na krmilu, da je drugačna večina v državnem zboru, ne velja. Vprašanje gospodarske vzajemnosti med Avstrijo in Ogrsko je mednarodnega značaja. Ugovori v takih zadevah ne vežejo samo dotičnih vlad, temveč države. Internacionalne zveze mora sprejeti vsaka nova vlada od stare; s prevzetjem vlade je že tudi obveznost v takih rečeh sprejeta. Za bodočnad seveda pripravljajo nove uprave lahko nove zisteme in če bi sedanja ogrska vlada delovala na to, da se dosedanje col-ninske zveze ne obnovi po njenem preteku, ampak da pride tedaj na njeno mesto tak ali tak ugovor, se ji ne bi moglo zameriti. Gre se torej glavno za to, da Ogrska noče držati besede. In avstrijska vlada, ki bi popustila v tej stvari, bi morala biti pripravljena na to, da za Ogrsko sploh nobena obveznost in noben ugovor ni veljaven. Na samovoljo zaveznika pa se ne more postavljati internacionalnega življenja in zato je bila eneržija princa Hohenloha opravičena. V tistem hipu, ko je podleglo njegovo mnenje, je bila njegova emisija edino mogoča logična posledica. Tako se princ Hohenlohe lahko z mirno vestjo povrne na svoje namestniško mesto v Trst. Volilna reforma. Kaj bode z volilno reformo? Ali jo še kaj upanja, da se jo reši v parlamentu brez zunanje pomoči? Vprašanje je nekoliko težavno, tembolj ker je knez Hohenlohe ravno demisioniral in ta hip še ni znano, kdo bode njegov naslednik. Vendar pa je situacija taka, da skoraj ni več pričakovati gladke rešitve. Da so meščanske stranke skrajno egoistične in da hoče pri volilni reformi vsaka profitirati, ni nič novega. Od začetka je bilo jasno, da se absolutne pravičnosti ne doseže, ako se hoče izvesti reformo v parlamentu v sporazumu strank, kar bi bila seveda tolika pridobitev, da bi se ji bilo lahko žrtvovalo košček načela. Ako bi bilo mogoče, izogniti se skrajnemu boju, na katerega se pripravlja delavstvo za vsak slučaj, bi bilo vredno, žr- Gros“, ter se je globoko odkrival, v tem ko se je Gustel le z roko dotikal čepice, kakor je v mestu videl pri častnikih. Odkar pa je visoko poskočil iz nižje gimnazije v višjo, bi bilo izpod njegove časti, da bi bil prvi pozdravljal priprostega vaškega učitelja, pa še liberalnega. Dš, pri jezuitih je izvedel, kako hudobni ljudje so liberalci in, kadarkoli je prišel škof k svojim gojencem v samostan, je preklinjal grdi liberalizem. Vendar pa bi se bil ponižal, da bi bil pdzdravljal svojemu bivšemu učitelju, čeravno je bil liberalen. Toda neomikano človeče ga ni niti pozdravijalo, čeravno ga je dobro videlo, ko se je vrnil iz četrtega razreda, takrat z leksikonom za premijo. Bridko se je pritožil očetu zaradi tega neolikanega, liberalnega individua. Oče, ki se je čutil v sinu kot načelnik krajnega šolskega sveta sam razžaljenega, je na prihodnji seji ostro prijel podrejenega učitelja. Pa menda je dobil krepak odgovor, kajti ves jezen je prišel domov in nič ni vprašal gospoda sina, ali se ne uče pri jezuitih hvaležnosti in spodobnosti, Čeravno mu je dal izstra- tvovati par mandatov tistim, ki se največ tresejo za nje, kajti nihče ne dvomi in delavstvo je samo je prepričano, da zahteva politična stavka ogromne, vnaprej neprecenljive žrtve. In zato se je postavila socialna demokracija simpatično Gautschevi reformi nasproti, čeravno se lahko pravi, da je bila razdelitev volilnih okrajev naperjena predvsem proti socialnim demokratom in v prid buržo-aziji. V ozirom na veliko žrtev, ki jo je bila socialna demokracija pripravljena doprinesti, se je lahko zahtevalo, da žrtvujejo tudi meščanske nacionalne stranke kako malenkost, tembolj ker vse tiste žrtve niso bile načelnega pomena. Ali imajo Nemci par mandatov več ali manj, ali imajo Slovenci tiste mandate, ki jim grejo, tako ali tako razdeljene na pozamezne pokrajine, ne igra prevelike vloge. Naravna posledica vsakega zdravega politiškega razvoja je tudi ta, da se morajo krivične razdelitve okrajev sčasom. pravično popraviti. In če se vzame v poštev, da bi vse meščanstvo z reformo ogromno mnogo pridobilo napram fevdalizmu in plemstvu sploh ter napram birokaciji, je bila tembolj opravičena zahteva, da doprinesejo velikemu načelu nekoliko malih žrtev. Vlada, ki ni imela samo naloge, predložiti volilno reformo državnemu zboru, temveč tudi skrbeti za to, da jo parlament sprejme, je morala tudi poskusiti, kako se doseže kompromis med strankami, ki zagotovi reformi večino. Brez popustljivosti seveda ni kompro • misa. In o velikih potezah je bilo od začetka vidljivo, kakšen značaj bi imel sporazum. Doslej so imeli Nemci v državnem zboru veliko večino, čeravno je nemško prebivalstvo v Avstriji v manjšini. Bilo bi zaman, pridigati. da je tako razmerje krivično in da zahteva pravičnost za Slovane natančno toliko mandatov, kolikor jim gre po odstotkih prebivalstva. Kdor kaj ima, noče izgubiti, pa naj je njegova posest še tako krivična. Da se Nemcev ne bode pridobilo za reformo, ki bi jim naenkrat vzela, kar imajo, je bilo tembolj jasno, ker streme vse nemške meščanske stranke za povečanjem svoje moči in za popolno hegemonijo. Ali za Slovane bi bila pridobitev že velika, ako bi jim bili slovanski okraji zagotovljeni in ako bi imeli v parlamentu sploh večino, pri čemur nekoliko mandatov več ali manj res ne igra nobene vloge. Nadaljni popravek pa bi bil stvar poznejšega, neizogibnega razvoja. Pri tem se ne sme nikoli pozabiti, da tiste nemške vzajemnosti v političnih rečeh, o kateri se zadnje mesece toliko deklamira, ravno tako ni, kakor ni le- dani šomašter to vprašanje v slovo. Toda sedaj, ko je dovršil celo gimnazijo in je naredil zrelostni izpit celo z odliko, mu ni več treba pozdrava navadnega učitelja. Sedaj se mu priklanjajo že vse drugačni ljudje. Saj se je vnel zaradi njega celo prepir med škofom in med jezuiti. Poznavajoči njegove sposobnosti so ga hoteli jezuitje pridobiti za svoj red. Škof pa je posegel vmes. On mu je poskrbel prosto mesto, torej je bil njegov. Sedaj šele je vedel, koliko je vreden, ko se kregajo zanj mogočni red in škof. Njemu, abiturijentu Avguštinu Grosu, ni bilo težko voliti. Pri jezuitih bi bil samo sredstvo, samo orodje v rokah predpostavljenih. Hotel pa je biti sam sebi namen, hotel pa je postati kaj več in zato je stopil na škofovo stran. Tako je postal posvetni duhovnik. Da pa na tem polju doseže kaj več, se je moral vendar zopet učiti od jezuitov. Tako se je dal od škofa poslati v Rim, da se tam uči teologije po navodilu jezuitov in da doseže klobuk rimskega doktorja. Dalje prih. gendarne slovanske vzajemnosti. Nemški klerikalci bodo v šolskih, zakonskih, cerkvenč-političnih rečeh vedno bolj solidarni s slovenskimi in poljskimi klerikalci, kakor z nemškimi naprednjaki — in nasprotno. Bilo je torej v Izraelu kaj mnogo nepotrebnega joka in stoka. Toda Gautschu se kompromis ni posrečil in demisioniral je. Prišel je Hohenlohe, o katerem se je pripovedovalo, da je prepriča0 pristaš splošne in enake volilne pravice. Naravno, da je bila tudi njegova naloga kom* promis. In ko se stranke same niso zedinile, jim je podal lastni predlog, ki naj bi bil P° njegovem mnenju podlaga zedinjenju. Princ Hohenlohe je imel menda najboljši namen. Vendar se mora povedati, da je šel v svoji popustljivosti vsekakor predaleč in kar je on izdelal kot načrt kompromisa, je že tako karikirano, da prihaja načelo enake volilne pravice samo naravnost v nevarnost. Hohenlohe je zvišal število nemških mandatov tako, da bi imeli vsi Slovani samo za dva- do tri mandate več, kakor Nemci, Italijani in R°' muni skupaj. To še ne bi bila prevelika nesreča. Kadar se gre res za skupna slovanska vprašanja, katerih je faktično bore malo, bi morali biti pač slovanski poslanci pridni ter prisostvovati sejam. Zato so poslanci. Sicer seveda tudi vsi nemški poslanci ne bodo neprenehoma sedeli v zbornici. Hohenlohe je zvišal tudi število galiških mandatov na korist Poljakom in na škodo Rusinom. S tem si ravno med najbolj vnetimi pristaši splošne in enake volilne pravice ni pridobil mnogo prijateljev. A vse to še ni odločilno. Vse to bi se dalo s časom še popraviti. Toda Hohenlohe je hotel ugoditi tudi nemško-meščansk* zahtevi, ki bi onemogočila tak popravek z® večne čase. Nemci so tirjali določbo, da se more izpremeniti razdelitev volilnih okrajev samo z dvotretjinsko večino. In to zahtevo je Hohenlohe sprejel. To je najkočljivejša točka njegovega pred' loga. Nismo taki pesimisti, da bi verjeli v uničevalni značaj te določbe. Vse kvalificirane večine so končno preslabotne, da bi mogle zadržati silo dejanskega razvoja in v splošni, enaki volilni pravici sami tiči taka politično izobraževalna moč. da bi ljudstvo pod njenim uplivom sčasom občutilo vso neznosnost takeg® reda in naj bi se večina v parlamentu še 'tako upirala, bi vendar morala zmagati večina ljudstva. Tudi se ne sme pozabiti, d® bi politična izpremena mogočno pospešil® socialno-demokratični razvoj in vsak novi so-cialno-demokratični poslanec bi bil nov bojevnik za dosego popolne enakopravnosti-Toda taka evolucija zahteva nekaj časa, i° vsakdo nima potrpežljivosti. Zato se zdi tist» dvetretjinska večina kakor patrificiranje enkr#i ustvarjenih razmer in naravno je, da se t®' ki m železnim določbam upirajo vsi, ki račU' najo z bodočnostjo. Največja napaka Hohe°' lohove popustljivosti v tem oziru tiči v dej' stvu, da se je porodil mogočen odpor v vrstah tiste meščanske stranke, ki je poleg social00* demokratov najbolj energično in dosledn? zagovarjala reformo, namreč med Mladočeij1* ki so v tem vprašanju res demokratično 01 politično pametno nastopali. .. V takih razmerah se mora zmanjS®'* upanje na mirno rešitev reforme. Nemšk stranke itak niti s tem skrajno popustljiv1?* predlogom niso zadovoljne, temveč hoČ9J, sploh toliko mandatov, kolikor jih imajo ^ Slovani skupaj, in če bi vlada toliko P°PU1 stila, bi izumili najbrže zopet kakšno °°V zahtevo. In tudi Poljaki so vedno nenasi0**? Sedaj pa je še Hohenlohe odstopil in še 0 znano, kdo bode njegov naslednik. Doslej 9 ^ bili na avdienco povabljeni grof G o u d e h o v e in pa bivši ministrski predsed° Korber. Čeprav je popolnoma g°t0? * da volilna reforma ne more nikakor več giniti z dnevnega reda, se vendar za b°d° vlado ne ve, kakšno stališče zavzame. “ čanskim strankam pa rasle apetit na °rTjj date tako, da se parlamentarna rešitev »Z oddaljuje od cilja, kakor da bi se mu P11 Priloga »Rdečemu praporu" šf. 22. zevaia. Ko pride nova vlada, je prav lahko Mogoče, da izumijo posamezne stranke zopet •love, še bolj pretirane zahteve. Skoraj popolnoma gotovo je torej, da bode delavstvo res prisiljeno na odločilni boj p in menda kmalu. Ako pa bode to potrebno, tedaj se delavci ne bodo bojevali za retormo sploh, ampak ne bodo končali boja, dokler ne dosežejo take reforme, ki se ji bode toliko reklo, da sloni res na podlagi splošne 'n enake volilne pravice. Ako morajo biti žrtve, je treba tudi vedeti zakaj. In jasno je: Ako hoče slovensko delavstvo, da bodo varo-tudi njegovi specialni interesi, tedr j mora b*ti pripravljeno,, da izvrši bdj ravno tako energično, kakor delavstvo vseh drugih narodov. Hrvatske reči. t. Oportunizem meščanskih strank se pokanje na Hrvatskem v jako neprijetni luči in ne bi bila hrvatska socialno-demokratična franka že poprej izstopila iz opozicionalne Koalicije, bi bila sedaj prisiljena, storiti ta ®orak. Komaj so dosegli meščanski opozicio-ttalci prvi volilni uspeli, ki je bil predvsem Posledica izpremeiijenih razmer na Ogrskem, Pa že delajo politiko tako dvomljivega znanja, da tudi od njih ni pričakovati resnično velikega dela. Izhodišče opozicialne politike na Hrvatom je takozvana reška resolucija, o kateri stno že svoječasno poročali. Bilo je politično Pametno in hvalevredno, da so takrat hrvat-s^i poslanci premagali tradicionalno sovraštvo Prot« Madjarom in da so jasno povedali avstrijski kamarili, da od njih ne sme pričako-Vftti službe beričev. Seveda ni bila reška resolucija v vseh rečeh tako jasna in prezrlo se da za dak-kogledno politiko ne pride v Poštev samo dilema: Dunaj ali Budimpešta, J^ttiveč da je mogoče tudi ;e kaj druzega. ^°da temu pomisleku se lahko še ugovarja ? opazko, da se v Keki ni imelo delali po-Jtike za stoletja, temveč le za najbližjo bodočnost. Gonja,_ ki se je dvignila proti «reso-‘Ucionašem* od strani madjaronov, Franco v-Cevt Uadičevcev in klerikalcev, je še povečala Pozitivno važnost reške resolucije in volilni Uspeh hrvatske koalicije ji je dal nekako Sa»kcijo. Dotlej bi b;lo vse primemo. A opozicija Je zmagala in pričakovali j 'e bilo, da nastopi Sedaj odločno v smislu tislili idej, ki so j'h ^govarjale opozicionalne stranke desetletja. uanes pa že plava to upanje po vodi. Da So Frankovci takoj britko obžalovali svoj boj Proti reški resoluciji in da iščejo na vseh 8lraneh mest, ki bi jih pr.peljal do deleža °Pozicionaln h uspehov, ni čudno. Ta »najina* opozicija je vedno tam, kjer je pričakati dobička. Ali druga znamenja so slaba 11 provzrokujejo nevesele misli. Koalicija je ^ayzela nekako «diplomatično» stališče, ki se Približuje pray zelo breznačelnosti. Pejačevič je še vedno hrvatski ban, Chav-pa podbau. Prvi je sicer ponudil kralju etnisijc», ki pa ni bila sprejeta. On naj bi st Vani novo vladno večino, in sicer iz koa-ratie opozicije in iz madjaronske stranke. ..Pozicija se sicer upira temu in odklanja fu-*lJO z Madjaroni. Ali že njena dobra volja, a Podpira Pejačevica, ki je glede svojega P°htičnega stališča predobro znan in ki je še Pred volitvami slovesno naglašal, da se hoče Pirati na «naiodno» (t. j. na madjaronsko •anko). je slabo izpričevalo za njeno do-kat 0sl- ^jen oportunizem je vsekakor večji, v kor zaupanje v svojo lastno moč in pra-s'c°i sicer bi morala najodločneje odkloniti je e*°vanje s Pi jačevieem. Zdi se, kakor da in. .* odklonitev fuzije z »narodno* stranko problematična; pot v opozicijo bode ^djaionom najbrže odprla. In verjetno je, J« marsikdo nastopi, kakor je na Ogrskem P°in° bivših «liberalcev» našlo stezo v k«0v tabor. Ta proces se je že začel in bil *’ ^ zalajii svojo politično pretiklost, je unijutski škof Drohobecsky, nekdaj do skrajnosti zanesljiv steber Khuenovega zistema, danes pa že «prcpričan» koaliranec. A tudi to so še bolj osebna vprašanja. Značilnejše pa je to: Prestolni govor, s katerim se je bil odprl ogrsko-hrvatski državni zbor, napoveduje vo-ilno reformo, ki naj varuje narodni, ' to se pravi madjarski značaj ogrske države. Vedeti pa je treba, da je že danes madjarska večina na Ogrskem že zelo dvomljiva. In hrvatska koalicija ne najde niti besedice, da bi vsaj označila svoje stališče napram tej točki. Med nemadjar-kimi narodi na Ogrskem so večinoma Slovani; med njimi so tudi Srbi in Hrvatje. A hrvatsko-srbska koalicija molči, £0 se napoveduje, da bodo tem narodom zavezane roke. Nihče ne zine, časopisje molči iakor grob in edini faktor, za katerim gredo Hrvatje v Budimpešti, je Košut! Slovanska vzajemnost je meščanska zadeva. Enakopravnost nemadjarskih narodov na Ogrskem ni specifično socialistična stvar. Ako je hrvatsko-srbska koalicija že v takih rečeh — blago rečeno — nezanesljiva, kaj naj se pričakuje cd nje šele v socialnih vprašanjih? Politični odsevi. Demisijo celega Hohenlohevega ministrstva je vladar sprejel. Ministri vodijo opravke do nastopa novega kabineta. Naslednik princu Hohenlohu še ni imenovan; situacija je v tem oziru popolnoma nejasna. Na avdienci pri cesarju so bili češki namestnik C o ud en ho ve, Ghlumecky, Korber in Bacquehem. Državni zbor je imel burne dni. Ko je ;i obe ni oh e odstopil, je predsednik zbornice odpovedal sejo, ki je bila napovedana za torek. To je povzročilo v ktogih poslancev velikansko razburjenje. Veliko število njih se je v torek vendar sešlo v zbornic, Sjer so vprizorili neoficielno sejo. Po daljšem parlamentiranju z grofom Vetterjem in po seji klubskih predsednikov je zbornični predsednik obljubil, da skliče sejo za sredo. Stranke so solidarno določile resoluejo, ki jo predlože v parlamentu kot protest proti enostranski rešitvi avstroogrskega konflikta v prilog Ogrske. Vsi klubi so imeli seje. V sredo je bila zbornična seja. Grof Vetter in Kathrein sta podala izjavi, s katerima je poravnan konilikt s predsed-ništvom. Potem je Kathrein predložil nujni predlog, ki je bil sklenjen na seji klubskih predsednikov, ter se glad: »Zbornica poslancev prosveduje najodločneje proti temu, da bi se izpremenilo obstoječe zakonito razmerje z Ogrsko, ki je ustvarjeno z zakonitim razglasom skupnega colninskega tarifa ter je odkupljeno z velikimi gospodarskimi žrtvami te države polovice, z enostranskim postopanjem Ogrske brez privoljenja parlamenta. Zbornica pričakuje zanesljivo, da se v tem kritičnem času ne vzame parlamentu z odgoditvijo mogočnosti, varovati pravice parlamenta in interese avstrijskih dežel.» Oflciozni «Fremdenblatt» pravi, da nihče ne misli na odgoditev parlamenta. Dunajski socialni demokratje so imeli v pondeljek pet velikanskih shodov zaradi krize in volilne reforme. Na vseh shodih se je opazilo velikansko razburjenost delavstva. Povsod je bilo boglasno sklenjeno, da ima stranka proklamirati splošno stavko pri prvem poskusu nadaljnega zavlačenja volilne i eforme. Po raznih časopisih se razširja skrivnostne glasove, ki imajo namen, zbuditi mnenje, da namerava cesar odstopiti na korist nadvojvode Franca Ferdinanda. Te vesti, ki niso nove, diše ztlo po racah. V ogrskem državnem zbora je ministrski predsednik W e ker le predložil avtonomni colninski tarif ter je izjavil, da bode Ogr,ska rešila sama to zadevo brez ozira na dogodke v Avstriji. Nemške stranke so začele v državnem zboru z obstrukcijo, ker je postavljena na dnevni red osnova o podržavljenju severne železnice in ne po njih želji obrtna novela. S tem služijo pa le Vsenem^m in njih intrigam proti volilni reformi. Poslanec Pernerstorfer je podal v državnem zboru izjavo v imenu socialno-demokratične zveze, ki protestira proti vsakemu nadaljnemu zavlačenju volilne reforme in izreka, da so intriganti odgovorni za vse posledice. Delavstvo je pripravljeno, da nastopi za reformo tudi z najostrejšimi sredstvi. Ban Pejačevič ostane na svojem mestu, zpolnil je zahteve hrvatsko - srbske koalicije, izstopil je iz madjaronske stranke ter jo prepusti njeni usodi. Ta usoda ni dvomljiva. 3rez bana ni ta stranka nič in se v kratkem razpade. Nekateri člani so že izstopili in poskusijo pridružiti se koaliciji. Proces razsula te «narodne» stranke bode enak, kakor 'te bil pri ogrski liberalni stranki. Srbsko zarotniško vprašanje je rešeno v s lem, da je odšlo nekoliko višjih častnikov iz zarotniških krogov v pokoj. Anglija, ki je zaradi umora kralja Aleksandra pretrgala diplomatične zveze z Srbijo, se menda zadovolji s to rešitvijo. Novo italijansko ministrstvo je sestavljeno pod Giolittijevim predsednišlvom, ki prevzame tudi notranje zadeve. Tit to ni ima zunanje zadeve, G ali o pravosodje, Major a na zaklad, Massimini finance, general Vigano vojno, admiral Mi rab el I o mornarico, Fu si n a to pouk, Gianturco javna dela, Coco-Ortu poljedelstvo, Schanzer )što in brzojav. Nov švedski kabinet je sestavljen pod i n d e m a n o v i 111 predsednišlvom. Razmere med rusko dumo in vlado je do skrajnosti napelo, vendar avtokracija nima poguma, da bi nastopila odkrit boj z dumo. Kot odgovor na adreso je podal minister-predsednik G o r e m y k i n vladni program, ki ni bil ne kiop, ne voda. Dejal je, da hoče vlada delati sporazumno z dumo, obljuboval je reforme, a vse vodene in glede vseh važnejših zahtev je pripovedoval, da je treba časa. Vladni izjavi je sledila strastna debata; dolga vrsta govornikov je duhovito in vehementno napadala vlado in končno je duma soglasno sklenila resolucijo, ki zahteva, 'naj se odpusti vlado. Mnogo jih je pričakovalo, da bode v odgovor na ta pogumni nastop duma razpuščena. Toda car si ne upa tega in tako se vleče konflikt naprej. Car se ne upa odločiti ne na desno, ne na levo. Njegova slabost pa rodi nevarne sadove. Najno-vijša poročila naznanjajo, da so v Sevasto-polu zasledili razširjeno vojaško in mornariško zaioto, v kateri so zapleteni polki celega okraja in posadke mnogih bojnih ladij, oblasti pa ne vedo, kaj početi. Tudi atentati se še vedno ponavljajo. Ako car ne pride kmalu do pravega izpoznunja situacije in ne ustreže dumi, je nedvomno, da se ponovi revolucija še z večjo silo. I11 potem so posledice nedo-glcdne. Domače stvari. Občni zbor političnega društva „Bo-dočnost" v Ljubljani bo v soboto dne 2. junija v salonu g. Vettra v Florijanski ulici G, ločno ob 8. uri zvečer z navadnim dnevnim redom. Želeti je obilne udeležbe od članov in pristašev sploh, Odhodnica. Po občnem zboru «Bodoč-nosti> bo tam sestanek in odhodnica sodruga Sitarja, našega upravitelja in odgovornega urednika. Koslerjevo pivo se prav vstrajno bojkotira. Raznašaj ) se pa vsaj po Ljubljani vesti, da so delavci zakrivili, da ni prišlo do sporazuma. Naglašamo torej še enkrat, da so delavci večkrat ponudili poravnavo, ali Kos-lerjeva firma je poravnavo odločno odkla- njala. Na to opozarjamo posebno one gostilničarje, katere se izkuša s to lažjo pridobiti ali pregovoriti. < Slo venec» Z dne 22. m. m. objavlja notico, ki zasluži*, da jo reproduciramo v polnem obsegu, da izpoznajo delavci kvalitete tega brezobraznega lista in si zapomnijo, kako si drzne klerikalna cunja govoričiti o njih Slovenski mestni svetovalci v Trstu, pristni klerikalci, ki pa bi radi požirali moderne ljudi so glasovali v mestnem svetu proti predlogu ki je protestiral proti jezuitom, naseljujočim se v Trstu. Slovenski sodrugi tržaški so zaradi tega sklenili, protestirati na javnem shodu proti klerikalnemu počenjanju te gospode, ker je že zaradi tega potrebno, ker bi drugače svet res lahko mislil, da je vsak Sloveuec tercijan in Loyolist. Z ozirom na ta namen piše Jegličevo trobilo dobesedno sledeče: « R d e č i mops za svojim gospodarjem«, to so slovenski socialni de-mokratje, ki capljajo za italijanskimi liberalnimi judi in kažejo «klerikalc<.m» svoje skrhane zobe. Duhovnikov so se tako preobjedli, da se boje, da se ne bi jim jezuitje, ki se nameravajo kmalu v Trstu naseliti, ostali za vedno v želodcu. Ker so laški judovski aristokrati v mestnem svetu protestirali proti »jezuitski naselbini*, so slovenski rdečkarji sklicali v svojem delavskem domu shod, ki bo ravno tako modro protestiral. Toda še več! Protestirati mislijo še proti slovenskim občinskim svetovalcem, ki niso glasovah za smešni liberalni protest, proti jezuitom. Pra vijo, da je tak shod potreben, če ne, bo vsak mislil, da je že vsa slovenska bodočnost izročena brezobzirnemu mračnjaštvu. Mi se temu prav nič ne čudimo, saj so voditelji od judov bogato plačani; njihovi rdeči backi pa se rekrutirajo iz zgodaj pokvarjenih fantalinov in propalih predmestnih bab. Mislimo, da se teh sanskilotov ne bodo ustrašili ne slovenski mestni očetje, ne jezuitje.» Tako «Slovenec». Vzdržujemo se vsakega komentarja tej klerikalni infamiji, kajti vsak zavedni delavec si ga zna narediti sam. Konstatiramo samo, da se taka lopovska pisava viši v znamenju »krščanstva* in «katoličanstva*. Klerikalno trobilo misli, da bode s tako skrajno surovostjo nastrahovalo delavstvo. Moti sk Kar piše list take kakovosti, kakršne je »Slovenec*, ne ustraši nikogar. Zagotavljamo pa klerikalnemu organu, da pride dan plačila in plačalo se bode tako, da bode izdalo. Pri dopolnilni volitvi v celjskem okraja je bil dne 29. m. m. izvoljen klerikalni kandi dat, duhovnik in urednik »Slovenskega Gospodarja*, dr. Korošec. Ta izid je bil od začetka siguren in »Slovenec* uganja le komedijo, če slavi to »zmago*, kakor da bi bila dosežena v velikem boju. Pri volitvah se ne zmaguje brez organizacije, brez temeljitega, dolgotrajnega pripravljalnega dela in kandidature, ki se objavljajo zadnji čas, so vedno problematične, skoraj vedno brezpo membne. Tako je bila tudi kandidatura go spoda Rebeka a priori brez upanja in ni mogla imeti druzega smisla, kakor demonstrirati, da klerikalna moč na Spodnjem Štajerskem ni absolutna. O veliki večini glasov za drja. Korošca v deželi, v kateri ni bilo — izvzemši socialno demokracijo — nikoli resnega protiklerikalnega dela, se pa nikakor ni moglo dvomiti. Tudi Wratschkotova kandidatura ni imela nobenega realnega temelja in če je ta kandidat vendar dobil okrog 7000 glasov, so tega krivi liberalci, ki so vsa leta držali križema roki in so tako protiklerikalne elemente naravnost nagnali v «Stajer-čev* tabor. Glasov, ki jih je dobil Wratschko, se ne more imenovati nemških in tudi ne nemškutarskih. Nemci, kar jih je, so mu seveda dali svoje glasove, večina njegovih vo-lilcev pa je videla v njem samo protiklerikalnega kandidata. Vsa agitacija zanj se je tudi vršila le v znamenju protiklerikalizma in gotovo je med njimi več tisoč lakih glasov, ki bi jih bili liberalci prav lahko dobili, ako bi bili pravočasno začeli s svobodomiselno politiko na Štajerskem. Da je politika «Šta jerčeva* nemško-nacionalna, je gotovo. Ali čitatelji tega lista niso nemški nacionalci temveč v narodnem oziru največji sovražniki šovinizma. To zna nemško-nacionalna klika spretno izrabiti, liberalci pa ne znajo delati politike. Jadikovanje »Slovenskega Naroda* da so za Wratschkota glasovali socialni de-mokratje, je naravnost smešno. Da je dobi nekoliko socialističnih glasov, je mogoče, stranka ne more biti angelj varuh vsakemu posamezniku, ki pravi, da je socialist; tako je dobil Wratschko tudi nekoliko liberalnih glasov, kar se eventualno lahko dokaže. Sicer pa so socialni demokratje ostali doma, kar dokazuje najbolje izvolitev v Trbovljah kjer je vendar glavna postojanka socialne demokracije in kjer se je z nemško-nacio-nalne strani tudi najbolj napenjalo agitacijo In vendar tukaj ni glasovalo vsega skupa; 300 volilcev, Wratschko je dobil komaj okrog 150 glasov, pa si vsakdo lahko na prste izračuna, odkod so prišli ti glasovi. Delavskih je bore malo vmes. Klerikalci so prišli do te zmage poceni. Zahvaliti se nimajo svoji veljavnosti, temveč napakam svojih nasprotnikov. A če se bodo vsi neklerikalni elementi iz te volitve naučili, kar bi se lahko, tedaj bode klerikalni prepotenci tudi na Spodnjem Štajerskem odklenkalo. Seveda je treba vztraj nosti in resnega dela. Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske je bil dne 13. maja v salonu pri »Levu*. Načelnik sodrug Breskvar je podal splošno poročilo o delovanju bolniške blagajne, v katerem je omenjal, da se delo dajalci uprave sploh ne udeležujejo. Blagajna šteje nad 7000 članov. Posebno se je vodstvo potrudilo, da je pridobilo zdravniških moči, do katerih ima delavstvo zaupanje. Obljubili so tudi nekateri zdravniki - specialisti svoje sodelovanje. Doslej je torej bolniška blagajna uredila, kolikor je pač šlo, vse glede zdrav ljenja blagajniških članov. Delo, ki vodstvo čaka, je pa tudi še ogromno. Bolniška blagajna je nabavila tudi 500 Karfikovih brošu-ric o tuberkulozi ter jih deli brezplačno čla nora. Rezervni zaklad je to leto narasel na 89.568 K 37 h, torej se je pomnožil za 6780 K 34 h. Naš cilj mora biti doslej, da napolnimo rezervni zaklad, in potem bo mo goče v smislu zakona še marsikaj tudi glede podpor ukreniti za člane, danes še tega ne pripušča zakon. V nadzorni odsek so bili izvoljeni od delodajalcev g. Adolf Petrin in Franc Pust ter sodrugi Leopold Frank, Iv. Letnar, Edm. Novobradsky in Karl Tekavc; v razsodišče pa sodrugi: Iv. Bajda, Matija Držaj, Matevž Ježek, Pavel Križnar in Jožef Šaver. Posebnih predlogov zborovalci niso stavili. Društvene vesti. Pravovarstvenega društva podružnica Ljubljana ima dne 6. junija t. 1. ob 8. uri zvečer svoj letni občni zbor v salonu gostilne pri »Štajercu* na Resljevi cesti Na shodu bode govoril sodrug Kopač iz Trsta. Vsi sodrugi so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. Udje naj prinesejo tudi svoje knjižice za revizijo seboj. Zveza pekovskih delavcev Avstrije Osrednji odbor je sklenil sklicati na dne 13. in 14. avgusta 1906 na Dunaj drugi redni občni zbor. Predloženi dnevni red se glasi: 1. Izvolitev komisije za pregledovanje mandatov in predlogov; 2. Poročila: a) Pred-stojništva, b) razsodišča, c) kontrole; 3. Spremembe glede prispevkov in podpornih naprav; 4. Organizacija in agitacija; 5. Naši plačilni boji # in štrajk; 6. Ustvaritev posredovalnic za delo; 7. Volitev: a) Predstojništva, b) razsodišča, c) kontrole; 8. Predlogi in nasveti, ki niso obseženi v zgornjih točkah. o § 16, točka 3, se ima izvolitev delegatov izvršiti na ta način, da prid« na vsako podružnico do 100 članov po en delegat i. t. d, Glasom § 16, točka 5, se imajo predlogi šest tednov pred zveznim zborom pismeno naznaniti- Podružnica slikarjev in pleskarjev v Ljubljani je imela v nedeljo dne 20. maja svoj občni zbor. Mlada podružnica razvija svoje delovanje posebno vztrajno in je opravila to spomlad velikansko delo. V najlepšem sporazumu so ljubljanski slikarji sklenili s svojimi gospodarji kolektivno pogodbo. Pogodba je stopila v veljavo dne 15. maja in obseza v glavnem tele stvari: Velja dve leti, medse- bojne odpovedi ni, najnižja plača za pomočnike in tiste pomožne delavce, ki so že pet let pri obrti: prvo leto vsaj 30 h, drugo 40 h, tretje 45 h, četrto 52 in deveturni delavnik. Novih neizučenih delavcev se ne bo več sprejemalo. Medsebojno so se zavezali pomočniki in mojstri, da se sprejemajo v delo le organizirani pomočniki, obenem pa so pomočniki z mojstri vred pripravljeni, bojkotirati mojstre, ki bi se ne ravnali po tem dogovoru. Da se je ta pogodba v primeri z niveauom ljubljanskega obrtništva vobče tako lepo mirno dognala, je vsekakor tudi pripi* sovati razsodnosti slikarskih mojstrov, ki so sami izprevideli, da je tudi njim v korist, ako sklenejo s pomočništvom kolektivno pogodbo. Priznati moramo, da je ta pogodba, čeprav obseza le manjšo stroko (150 do 200 delavcev) ena najmodernejših, ki se je uvedla pri sezonski stroki. Slikarji so si s to regulacijo izboljšali povprečno po 20 do 30% svoje plače. Od mojstrov se je upiral le gospod Lipovšek uvedbi te pogodbe in se je tudi maščeval nad pomočnikom, ki je bil že mnogo let pri njem v službi. (To pošiljamo na dr. Šušteršičev naslov.) V odbor so bili izvoljeni sodrugi: predsednik Ant. Petek, namestnik Ernest R e m ž g a r; zapisnikar Iv. M a r-t i n c , namestnik Jos. Š o r n ; blagajnik Iv. Habič, namestnik A. D i n t e r; nadzorstvo: Val. Vojska, Jan. Černe, Ant. G e n u s s i ; razsodišče: Fr. Černe, Jos. Martinc, Št. S p e 1 e t i č , Fr. Zorman, Iv. Z u n d e r. Nadejamo se, da bo ta organizacija postala vzor. Tržaška podružnica zidarske organi* zacije je imela v petek, 18. m. m., svoj četrti redni občni zbor. Iz poročila je razvidno, da se je odbor organizacije res trudil za njen prospeh, ako pa ni dospel do željenih vspe-hov, ni to njegova krivda. V lem poslovnem letu je vsekakor naredilo društvo lep korak naprej; ni mnogo, toda kakor povsod, se vidi tudi med zidarji zopet tisto zanimanje za organizacijo, ki je bilo zadnja leta skoraj pomrlo. Letošnja pomlad ima vpliv na razvoj in napredek delavstva. Dohodkov je imela podružnica v tem letu 1873 24 kron, stroškov pa 1933’24 kron; primankljaja je torej 60 kron. Skupni saldo je sledeči: Saldo v blagajni 693'98 K, dolgovi za knjižnico 318 68, skupaj znaša imetje 1022 60 kron. Nazadnje so bili volji ni v novi odbor: Za predsednika delavni sodrug V i s i n t i n Faust, tajnik G e r d o 1 Evgen; blagajnik Škabar Ivan; odborniki: Ligon Anton, Fe r luga Ivan, Pipan Alojz, Z o 11 e r Alojz. Pregledo-valni odsek: F e r f o 1 i j a Fran. Železničarska organizacija v Trstu )e mela v soboto, dne 19. m. m., svoje zboro* vanje. Dvorana II. nad. delavskega doma je bila kar natlačena. Sodrug Jernejčič Anton je dal najprej poročilo občnega zbora centrale, kateremu je prisostoval kot delegat tržaške I. podružnice. Ta organizacija res izvrstno napreduje-Vseh organiziranih je bilo lani 25.539. Met* te spada 733 Slovencev. Na Trst jih pr*^e 314. Te številke veljajo seve samo do pretek* ega leta. Po novem letu se je organizacij9 skoro podvojila. Poročilo je bilo vzeto n® znanje. Potem se je sklepalo o denarju, ** jripada delavcem od akordnega dela. Tu & , e zopet uvidelo, kaj so si železničarji SP. iridobili in kaj vse zamorejo narediti delavci« iko so dobro organizirani. Le tako naprej Na delo do cilja! Umetnost in književnost. Naši zapiski štev. 5. so izšli s sledečo Vsebino: Ivan Cankar: Krpanova koDila; dr. L.: Politično življenje Slovencev (dalje); P.: Socialni boji slovenskih kmetov v 'Srednjem veku (dalje). Pregled: Gospodarstvo; politika; socializem. Književnost. Ljudmila Poljanec: Poezije. Pri L. 'Schwentnerju so izšle zbrane pesmi Ljudmile Poljančeve, znane pod psevdonimom Nataša. “Cena broširani knjigi 2 K, po pošti 2 K 10 v., "vezani 3 K, po pošti 3 K 10 vin. O knjigi Se še zmenimo. Perotninar. Kdor se peča z rejo perot-nine in malih domačih živali, ga bode zanihal list »Perotninar*, ki ga je začel enkrat tta mesec z ilustracijami izdajati gosp. Anton kehrman v Tržiču na Gorenjskem. Naročnina celo leto 2 K 40 v. Henrik Ibsen, naj večji dramatičar sedanjega časa, je umrl dne 23. majnika ob */» 3. nri popoldan izza dolge bolezni. Njegovi spisi ^ajo svetovno inv trajno vrednost. Socialni pregled. Celje. Mizarski pomočniki so pred kratkim predložili mojstrom neke zahteve in so pri obravnavah dosegli uspeh, da je delavni čast skrajšan na 10V2 ur. Mizarski mojster Ternovšek pa ni hotel izpolniti pogoja, dasi ga je bil podpisal, ter je popolnoma brez povoda žalil zaupnike. Vsled tega je njegova delavnica za organizir. delavce zaprta. Kolarski delavci v Zagreba se nahajajo 'v plačilnem gibanju. Njih razmere so naravnost neznosne. Podali so gospodarjem zahteve, pa se poziva kolarje, naj ne sprejmejo dela v Zagrebu, dokler ni to gibanje končano Dopisi. Zagorje Ob Savi. Kdor bi čital samo ■"Slovenca* in bi mu verjel, bi moral dobiti o razmezah po deželi prokleto napačne pojme. *Ce je tudi gotova resnica, da ima klerikalna stranka na Kranjskem se večino pristašev, je vendar tudi gotovo, da njena moč ni več ‘tako ogromna, kakor bi radi natvezili svetu. * marsikaterem oziru se drže samo s po-»ločjo brezprimerne impertinence, v kateri Je «Slovenec» res pravi mojster. Toda brez-°braznost ne bode pomagala za vse čase. Ako so dopisi iz drugih krajev le za polovico tako izlagani. kakor popovske korespodence Zagorja, tedaj si lahko mislimo, da je kle-r,kalna moč v marsikaterem kraju že preče, 'Opešala. Iz Zagorja je iztresel omenjeni popovski list dne 28. majnika poln koš laži o občinskih volitvah, ki bi jih rad prikazal tako, *akor da so klerikalci slavno in sijajno zmagali, pa skuša s svojimi otroško-bedastimi ■*dovtipi», ki žive duše ne pripravijo do stneška, dokazati nekak poraz socialne demokracije. No, »Slovenec* bi bolje storil, ako •n enostavno molčal o tej volitvi. Kar čenča Jegličevo trobilo o kompromisu socialnih demokratov, je zlagano v ta namen, da bi se ^•kazalo klerikalno zmago, katere sploh ni, 'Večjo. Socialni demokratje niso z nikomur '■sklepali kompromisa; gospoda Tomo Ko-P r i v c a pa so šele v zadnji uri vzeli na svojo Hsto, ko je odstopil neki drugi kandi-fat* Vzeli pa so ga zato, ker je prijatelj šolava, resnično napreden mož, in splošno spoštovan pri svobodno-mislečem prebivalstvu 7" pri črnuhih seveda ne. Povrh tega pa mu •Je hotela dati socialno-demokratična stranka Zadoščenje zato, ker se je proti njemu ravno -.h nesramno agitiralo, kakor proti socialnim 'demokratom. Gotovo je, da položaj za so ^•alno-demokratično stranko ni bil zelo ugo ®n' saj je jako malo delavcev, ki bi imeli PjUno pravico v občini. Da bi pri splošni .ojUni pravici nasprotnikom kmalu odklen *l'°' vedo klerikalci v Zagorju jako dobro 1 mračnjaki so imeli vendar velik strah in >oh P°3^uževa'* agitacijskih sredstev, ki se jjSojajo sama po sebi. Gospod Mihelčič je Cai kmete k sebi, pa jim je pripovedoval da bode v Zagorju nova šola. ako zmaga socialna demokracija in gosp. Koprivc. Šole pa se boji klerikalen kmet bolj kakor hudiča, rtazven tega pa je pošiljal svojim dolžnikom,