231 Dopisi. Iz Haloz 4. julija. R. B. — Ako rodoljub slovenski biva v Gradcu ali če od dalječ prebira ondašnje časnike, ki „hočejo" izrazovati tako imenovano „6ffent-liche Meinung", milo se mu stori pri srcu. Slovenska roka je polagala temeljni kamen mestu Gradcu, in dan današnji še v njem živi okoli deset tisoč Slovencev: raznih uradnikov, duhovnikov, trgovcev, dijakov in družin; vendar, kar je slovenski del sekovske vladikovine pridružen laboški in bogoslovci dobivajo poduk v mariborskem semenišči, več ali manj zginila je dušna zveza med graškimi Slovenci in med nami. Razun vrlega dijaštva in nekterih le preredkih rodoljubnih gospodov ne vedo in ne poznajo več našega slovstvenega delovanja in gibanja, nimajo niti duha niti sluha o tem, kar se godi na Slovenskem; tla so mrzla, srca ledena, ljubezen do slovenske domovine je preminila zgubivša skoro povsod narodno stalo. Ker se po takem nimamo ničesa nadjati iz črnega deželnega hrama v Gradcu, ni čuda, da se čedalje bolj željno in zaupljivo oziramo na belo Ljubljano. — Za Krem p ljn o v spominek so nadalje darovali gospodje: dr. Robič, profesor v Gradcu 2 gold., Polič Drag., župnik v hiravnici graški 2 gold., Kurija T., oskrbnik v hiravnici graški 2 gold. V Celji se je nabralo 3. julija ob priliki duhovniške skupščine 27 gold. Gospodov darovnikov pohlebnost in čednost mi ne dopuščate priobčiti njihovih blagih imen; dotični odbor se tedaj s tem skupno zahvaljuje darežljivim rokam in poštenim narodnim srcem. Slava! Iz Velikovca na Koroškem. /. — Vsak učitelj pozna sitnosti, ktere mu dela pobiranje učnine ali šolskega denarja. Ne samo, da mu je to na veliko mate-rijalno škodo, ker težko zaslužene peneze le počasno dobiva, večkrat pa še prav ne, si še čez to nakloni ne volj o nekterih starišev, kteri morejo učnino plačevati. Res je, da se ta sitna naprava zmifaj več odpravlja; in srečen je učitelj, kteremu ni treba s tem se pečati. Pri nas v Velikovcu, kjer imamo glavno šolo, pa še do zdaj to breme učitelja tlači; vendar se je pred kratkim na boljše zasukalo; prišlo je to namreč visoki deželni vladi v Celovcu do ušes, in kmalu potem došel je ukaz naši občini, naj učnino ona pobira, učitelji pa naj svoj denar potem iz njene denarnice dobivajo. Prihodnjo šolsko leto se bo to gotovo vresničilo, česar zelo želimo. Iz Proseka blizo Trsta 7. julija. N. — Kakor strela z jasnega neba je zadela žalostna novica našo okolico, da so v Mehiki cesarja Maksa ustrelili. Moja roka je preslaba, da bi mogel popisati žalost, ki jo je obudila v naših srcih ta dogodba, ki je vzela pravega očeta naši okolici.*) Prokleta naj je roka, kise je oskrunila s krvjo blagodušnega vladarja, ki se je ves žrtoval za to, da bi se prerodila nesrečna država! Iz Jelšan v Istri 6. julija. — Preteklo nedeljo proti večeru imeli smo tukaj visocega gosta cesarskega namestnika barona Bacha. Po pogovoru z okrajnim predstojnikom, duhovnim učiteljem, občinskim in čital-niškim odborom se je podal v cerkev in šolo, o kteri je svojo popolno zadovoljnost izrekel. Iz šole grede je tudi našo narodno čitalnico obiskal; jako mu je dopadla ta narodna naprava. S tukajšnjimi možmi se je tudi slovensko pogovarjal. Iz Prema na Notranjskem 8. julija. -— Presvitli cesar Ferdinand I. je poslal prav v največi sili in potrebi 400 gold. v podporo zidanja tukajšnje ravno zdaj stavljene nove farne cerkve. NeizmernoKrat Bog povrni! Iz Idrije 30. junija. ** — Redkokrat je slišati iz našega mesta, in kadar je kaj, malo je razvese-ljivno (razun preslavne volitve deželnega poslanca našega , ktera je občno radost zbudila po vsej domovini). Danes pa vam, drage „Novice", radostnega srca naznanjamo, da nam je zasijala zvezda najslajšega upanja, da pridemo na bolje. Dobili smo na čelo našega rudarstva vrlega rodoljuba, ki priznava in čisla pravice narodne in ljubi strune mile domovinske. Kar nas pa še najbolj osrečuje, je njihovo zagotovljenje pri današnjem skazovanji rudarjev, da jim ne bode samo predstojnik, temveč da jim hoče biti prijatel in — skrben oče. — Take besede morajo seči v giobočino ginjenega srca, posebno ker jih je v materinem jeziku izrekel pre-častiti gospod rudarski načelnik, — take besede vežejo pa tudi srca z zvestobo, ljubeznijo in gorečo hvaležnostjo! — Danes je čitalnica napravila majhino veselico na pristavi pri g. Leskovcu po popoldanski Božji službi. Skoro vsi družniki so se udeležili te zabave in to tolikanj raje, ko se je razglasilo, da naš rudarski načelnik g. L i p o 1 d, čitalnici kakor ud pristopivši, vprvič počasti družbo se svojo nazočnostjo. Jako veselo se je vrstila godba s petjem. V mraku pa se je venček gospodičin in mladenčev zbral na plesišču, od kodar smo se še le proti polnoči domii vrnil*. Vrli naši muziki naprej, vesela družbica pa za njimi, in tako smo dospeli v Idrijo pred, ko smo se nadjali. — To je bil prvi izlet čitalnice naše; vsak se ga radosten spominja. Dostavek vredničtva. Tudi dopis, ki smo ga iz rok druzega rodoljuba prejeli, potrjuje nam veselje, da je častiti gospod M. Lipold za voditelja rudarstva idri-škega izvoljen, takole: „Poklic častivrednega gospoda na to mesto smo z velikim veseljem sprejeli, ne samo ker nam je poleg bistre glave in dobrega srca njegovo rodoljubje do naroda znano, ampak tudi zato, ker rudarstvu v Idrii se je prvikrat, odkar menda stoji, želja spolnila, da morejo s svojim voditeljem v materinskem jezika se pomenkovati, naj si bodi o opravilih svoje službe ali o druzih družinskih zadevah. Bog daj srečo!" *) Grad Miramar, pred odhodom v Mehiko stauovanje Maksovo, je sosed Proseške okolice. 232 Iz Savinske doline 7. julija. (Profesor dr, Hlubek v Gradcu nemškutar!) Navadno je, da noben Slovenec pa tudi noben pošten Nemec ni rad „nemškutar", ker beseda „nemškutar" pomeni zaničljivo lastnost človekovo, ki ne da veljati pravic družim narodom, in na škodo drugim le edino nemštvo stavi na vrh, vsako drugo narodnost pa zatiruje. Nemškutar je tiran druzih narodov! Po takem res ne vemo, ali gosp. prof. Hlubek, ki v svojem „Wochenbl." od 4. dne t. m. razlaga: ,,warum wir als geborner Slave zu den neuiskutarigehoren", ne ve, kaj pomeni beseda nemškutar", s ktero se tako ponaša, da celo v mnogobroji z „wir" ali „nos" o sebi govori. Mi poznamo gosp. profesorja že dolgo in spoštujemo njegovo vednost, tudi vemo, da rad zakroži kak odlomek iz Vodnikovih pesem, pa tudi nismo pozabili, zakaj da so mu pred nekimi leti Gradčani žugali z mačjo godbo; al toliko bolj smo se zavzeli prečudni logiki, ki jo razvija v gori omenjenem listu. Hlubek učitelj kmetijstva bi vendar mogel vedeti, da z nemško besedo ne bo mogel podučiti človeka, ki ne zna nemščine, — da pa je slovenski jezik tudi sposoben, da se s slovenščino uči kmetijstva Slovenec, kteremu želi omike. — Kar pa gosp. prof. Hlubek blodi o dosegi „gleicher politi-scher Ireiheiten und Rechte", „le s podporo Ogrov in Nemcev in s pomočjo nemškegajezika", to — naj nam ne zameri častiti gosp. profesor — to je pa že „hoherer Wahnsinn". Ako mislite, da bo Avstrija le tedaj edina, svobodna in srečna, kader bo Nemec in Magjar tlačil vse druge narode avstrijske, žalostna Vam majka, gospodine Hlubek! Ako se pa bojite absolutizma zato, da bi Avstrija bila pravična vsem narodom in tedaj federalistična, glejte v Svajco! Ondi nemški, laški in francozki narod skupaj živi ravnopravno, mirno in svobodno — in zakaj ? zato, ker ne išče drug nad drugim gospodstva, supremacije! Ako nam Nemci in Magjari to isto privoščijo, srečna bode Avstrija, in vsi „nemškutarji" se bojo poskrili, kakor se poskrijejo podnevi šurki po kuhinjah. Iz Ljubljane. — 2. dne t. m. dopoldne ob 10. uri je bila v mestni s podobo Njih Veličanstva okin-čani dvorani imenitna slovesnost: novoizvoljeni župan gosp. dr. E. Costa je prisegal. Mestni odbor, magi-stratni uradniki, mestni okrajni predstojniki, mestni zdravniki, učitelji mestne ljudske šole in obilo druzih mestjanov se je snidlo k tej svečanosti, ktero je c. k. deželni glavar gosp. Konrad pl. Evbesfeld pričel z lepim ogovorom, kije očividno iz srca prišel, zato pa nam tudi v srce segel. Prečastiti deželni glavar se najprej raduje s tistim delom mestnega odbora, ki je dr. Costo za župana volil, kterega je Njih Veličanstvo z naj visim sklepom od 5. dne t. m. potrdilo, in potem županu srečo vosi z veliko pohvalo omenivši triletno delovanje njegovo, v kterem si je pridobil še novih vednosti in skušinj, ki bodo gotovo sadunosne na blagor mestni v prihodnjih 3 letih. Konečno — pravi gospod deželni glavar — naj povdarim še en pomen, ki ga ima cesarsko potrjenje. Presvitli naš cesar in gospod, ki se je poslednji čas tako izvrsten kazal v milosti in priza-nesljivosti, gotovo pričakuje tudi od Vas, gospod župan, da delate v Njegovem smislu — v smislu mirne sprave. Tako pripeljete mestno družino, kterej ste glava, na pot složnosti in edinosti, in kakor Vas bojo mestjani čislali, tako Vas bode vlada rada vseskozi podpirala. — Zdaj bere tajnik c. k. vlade gosp. Hočevar predpisano prisego, da župan po nji priseže. Po storjeni prisegi poprime gosp. dr. Costa besedo, in zahvali vsi se deželnemu glavarju za dobro volj no podporo in tako zdatno posredovanje potrjenja njegovega, prosi deželnega gospoda poglavarja, naj o preponižni zahvali njegovi bla- govoljno poroča Njegovemu Veličanstvu. Temveč čutim — nadaljuje potem gospod župan — breme svojega opravilstva, ker sem tri prav težavna leta županoval mestu, in tedaj vem, da le tedaj morem srečno dovršiti svojo nalogo, ako me od ene strani se zaupanjem podpira visoka vlada, od druge pa mestni odbor in mestjanstvo samo. Rad bodem delal na to, da se zopet ogladi, kar se je poslednji čas prav nalašč skrhalo o složnosti mest-janski; ako resna volja v to navdaja vsacega, gotovo se doseže sprava, in to tem več, ker vidimo, da tudi Vas, občespoštovani gospod deželni glavar, je blaga volja pospešiti pomirjenje stranek. — Potem se je župan obrnil do mestnega odbora, in v gladko tekočem slovenskem jeziku zahvalivši se mu za dozdaj skazano zaupanje, prosi ga prijazne podpore tudi v prihodnje. Ko je zahvalil se tudi za marljivo delovanje magistrat-nim uradnikom, mestnim zdravnikom in učitelj stvu St. Jakobške mestne šole, je povdarjaje ^zvestobo cesarju, zvestobo narodu našemu, in blagor mesta našega" govor svoj sklenil z navdušenim klicem: Bog živi pre-svitlega našega cesarja Franc-Jožefa, slava mu!" — in slava, slava, slava! je v živahnih klicih donelo po vsej dvorani. — In tako se začne nova doba županovanja dr. Gostovega — mestu našemu gotovo na srečo in blagor. — Po seji Matičinega odbora v četrtek je gosp. župan dr. Costa v spomin tega dneva v gostje povabil nekoliko prijatlov. Prav „židane volje", kakor Slovenec pravi, so bili blizo do polnoči v dvorani Šventnerjevi. — C. kr. kupčijsko ministerstvo je po dopisu od 27. dne u. m. odboru, ki se je ustanovil za načrtanje železnice iz Ljubljane v Belak, dovolilo za leto in dan, da se more tega načrtovanja (trasiranja) lotiti. Temu dovoljenju je ministerstvo še dodalo to zagotovilo, da stroški trasiranja povrne tisti, kdor bi po tem načrtu, ako bode za dobrega spoznan, zidal železnico. Ce bi se pa pokazalo, da je železnica ljubijanškofa e laška podaljšek ali panoga južne železnice (tržaške), tedaj ima ta železnica prvo pravico do podvzetja ljublj.-belaške železnice. — Gosp. dr. T o man je po opravkih svojih in o zadevah ljublj.-belaške železnice za malo dni prišel v Ljubljano. Izvedeli smo po njem, da so slovenski državni poslanci državnemu kancelarju baronu Beustu izročili tudi pismeno to, kar so z besedo zahtevali, da vlada da slovenskemu narodu; en prepis te spomenice so izročili ministru TaafFe-u, enega pa ministru Hyetu. — Preprijazno sledeče pismo je predsednik čitalnice ljubljanske prejel iz Zagreba. Ker ga je osebno mogel naznanje dati le tukaj š ni m deležnikom, tedaj treba, da se po „Novicah" priobči vsemu slovenskemu svetu. Tako-le se glasi: „Ako se je družtvo Hrvatah putu-jučih dne 9. mj. preko Ljubljane u Postojnu, pogledom na očevidnu potrebu, da se današnje doba plemena srodnih narodah jedno drugomu približuju, i moglo na-dati, da če ga brača Slovenci krasno i prijazno doče-kati; to nam je ipak s veseljem priznati, da je ono ljubezno i oduševljeno očitovanje, kojim su nam brača Slovenci, u Ljubljani pak i na cielom putu u susret došli, naše očekivanje daleko nadknlilo. Sjajni doček, kojim su Slovenci onom prigodom naše družtvo odlikovali, učvrstio je u nas uvjerenje, da su uklonjene i posljednje zapreke, koje su našemu bra-tinskomu porazumljenju na putu stajale. Na s vem to me imademo se zahvaliti ako ne j edino, a to sigurno najviše ravnateljstvu slovenske Čitaonice u Ljubljani. S toga si odbor, kojemu bijaše zadača upravljati putu-jučim u Postojnu družtvom, drži za dužnost, u ime cieloga družtva slavnomu ravnateljstvu za onako sjajno udešeni doček našega družtva duboko čučenu zahval- 233 nost svim ozraziti, moleči ujedno, da slavno ravnateljstvo i svim onim, koji su kod priugotavljanja nam veselja sudjelovali, a navlastito i poimence pako slovenskim domorodkam ovu našu zahvalnost dogla-siti izvoli. U Zagrebu dne 25. lipnja 1867. Josip Torbar, M. Krešic, podpriedsjednik odbora. predsjednik „Kola." Franjo Schuller, tajnik odbora. — Ministerstvo nauka in bogočastja je znanstveno sporočilo o ljubljanski porodnišnici za leto 1866, ki mu ga je poslal gosp. dr. Valenta, učenik porodo-slovja, z dopisom od 22. junija t. 1. do c. kr. deželne vlade kranjske rešilo s tem, da jej je ukazalo, naj prof. Valenti pohvalo izreče za marljivo in zaslužno delovanje njegovo. — Ljubljanski „češnjev sejm" je bil po navadi reven; kmet nima, da bi s čem kupil, ker še ni nič prodal. Pa tudi živine nima, in kar je še ima, lahko jo preredi letos obilo; zato so pa tudi celo malo goved prignali na sejm, in če je količkaj kravicebilo, štimali so jo po 60—70 gold. — Z veseljem smo slišali, da sadjerejna knjižica, ki jo je nedavno izdal vitez Gutmannsthal, je že pokupljena in da se že napravlja nov natis. — (O Fleiimanovi zapuščini.) Sploh je znano, da je bil ranjki gosp. Andrej Fleišman izvrsten rastlino-znanec, in da ni le samo v tej, temuč tudi v druzih vednostih mladino podučeval. Kavnokar so se vrstile njegove različne knjige in muziČne stvari ter vpisale se v izkazke; to vse pa hranuje njegova vdova v šentpe-terskem predmestji št. 11. Prilika je, da si to ali uno, posebno pa z velikim trudom nabranih rastlin iz njegovega obširnega herbarja pridobi, kdor od tega kaj želi. Postreglo se mu bo po nizki ceni. — Kozlerjevo pivo (ol) se toči že nekoliko tednov z veliko pohvalo; rado se piti da in je tudi ceno (vrček po 8 nov. kraje). Ce tudi prve kuhe navadno kuhajo le bolj lahko pivo, se vendar že zdaj iz vsega kaže, da je Kozlerjeva pivarna izvrstna in da gotovo doseže to, kar je poglavni njen namen: to je, da se njenemu pivu odpre kupčija čez morje. — (Prvi izlet Sokolov v Kamnik) je bil sicer nazadnje moker, vendar od konca do kraja prijeten. V nedeljo zjutraj ob 5l/2 se vzdigne na glas trobent in potuje do Črnuč. Tu se vsede na pripravljene vozove in se pelja skoz čedne vasi, kjer ga pozdravljajo prijazni živio-klici v znamenje, da ni ptujec narodu, ampak mu že dobro poznan. V Mengšu pri Stare-tu zaj-trkva hitro in dobro postrežen. Ob 8y2 zapoje zopet trobenta, in kmalu je na vozeh, kteri ga peljejo v Kamnik. Tu mu pred mestom čestitajo počastna vrata, na kterih se bere napis: „Dobro došli!" in ,?Bog živi Sokolovce." Tu jih med tem, ko možnarji pokajo, sprejme župan kamniški, gosp. dr. Preveč, „Sokol" iz Kranja, godba c. k. topničarjev in mnogo ljudstva. Na hitro odpravljeni pozdrav gre Sokol po mestu do svoje postaje v Medjatovi dvorani, kjer ga zopet sprejme prijazni pozdrav na okinčanih vratih. Ko si v naglici ogledajo krasno dvorano, ktera se lahko meri z vsako največih gostilnic ljubljanskih, vrnejo se z zastavo v mesto in gredo v farno cerkev k sv. maši, pri kteri so čitalničini pevci lepo peli. Po službi božji zastavo shranijo pri županu kamniškem in se potem zgube po vsem mestu, da si ga ogledajo. Ob eni se zbero v prostorni dvorani Medjatovi k obedu, kterega se je udeležilo nad 100 gostov iz Ljubljane, Kranja in Kamnika. Pri tem je nazdravil prečastiti načelnik Sokolov gosp. dr. Costa značajnim Kamničanom in njihovemu županu g. dr. Prevcu, in potem se je vrstila zdravica s zdra-vico, petje pa s godbo; spominjalo se je bratov Jugoslovanov in Slovanov sploh; tudi se ni pozabilo naših prvakov in prevzvišenega gosp. biškupa Strossmajerja. Posebno radost je uČinila napitnica nazočemu pesniku slovenske narodne pesme „Naprej" gosp. Simnu Jenko tu in tudi nazočemu skladatelju te pesmi gosp. Davorinu Jenko-tu, ki je iz Beligrada za nekaj dni prišel v svojo domovino. — Po obedu se je pričel ples, kteri je do noči trajal in je v dvorani nadomestoval veselje, ki bi ga bili sicer vživali pod milim nebom, ako Jupiter pluvius ne bi ga bil zabranil. Le prekmalu se je začula zopet trobenta, ki nas je silila slovo vzeti od prijaznih Kamničanov in prezalih Kamničank. — (Naznanilo.^ Častitim udom slovenskih čitalnic in „južnega Sokola" se naznanja, da Sokolovci nameravajo to poletje še sledeče veselice napraviti: 21. julija svečanost sv. Ane v Ljubljani, 4. avgusta Sokolov tajni izgred blizu Ljubljane, 15. avgusta Sokolov izgred na Šmarno goro in v Medvode, 1. septembra izgred po Ljubljanici do. Mate vzeta. Odbor.