Leto LXVn., št, 286
LJubljana, sreda 19. decembra I934
Cena
SLOVENSKI
ia&aja vsa* dan popoldne, lzrsemai nedelje m praznike. — Inaeratl do SO petit ▼rat 4 Din 2.-. do 100 vrst * Din 2.50. od 100 do 300 rr«t 4 Din S.-, večji tnserati petit vrsta Din Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« volja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, zs inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Ol C7PRAVN16TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica tt. 5
Telefon: 3122, 3123. 3124, 3125 ln 3126
Podružnice: MARIBOR, Smetanova *4/L — NOVO MSSTO. Ljubljanska telefon Št 26  — CELJE: celjske uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. teJetos tt. «5 podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru
Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ LJubljani tt- 10.551
Vlada Nikole Uzu no vica je odstopila
Beograd, 19. dec. AA. Kmetijski minister Dragotin Kojić in zunanji minister Bogoljub Jevtić sta včeraj podala ostavko na svoja ministrska položaja.
Pri tej priliki je predsednik vlade Nikola T. Uzuno-vić danes opoldne podal kraljevemu namestništvu ostavko vlade.   Ostavka je bila sprejeta.
Uzunovićeva vlada bo opravljala posle do imenova nja nove vlade.
Beograd, 18. dec. AA. Danes popoldne je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v avdienci predsednika senata dr. Ljubomira Tomašića in predsednika Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudija.
LAVAL O ŽENEVI
Velik govor francoskega zunanjega ministra v senatu — Francija bo vedno zvesta svojim zaveznikom, zlasti pa Jugoslaviji
Pariz, 19. decembra, AA. V svojem velikem govoru, ki ga je imel snoči županji minister Lava! v senatu meč proračunsko razpravo, se je dotaknil tudi Jugoslavije. Govoreč o nedavnem zasedanju Društva narodov v Ženevi je La-val najprvo pojasnil sklepe o Posaarju. Zatem je govoril o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski in dejal:
V tej resni razpravi je Francija, kakor sem to poudaril že v Ženevi, podpirala Jugoslavijo in bila na meni strani. Pred vso javnostjo sem naglašal, kolikšna solidarnost obstaja med obema državama in da te skupnosti nismo nikoli zanikali. Pri tej priliki — to bom storil Piri vsaki priliki — sem naglašal, da vztraja francoska politika pri ohranitvi sedanjih državnih meda, S to resnico se morajo sprijazniti vse vlade, ki jim je do pomiritve v Evropi
Kot delegat Francije sem sodeloval pri pomiritvi in zmernosti. To nalogo mi je olajšala modrost, mir in čut odgovornosti, ki ga je kazal v vsej krizi po marsejskem atentatu jugoslovenski zunanji minister Jevtić. Pridružili so se mu tudi njegovi tovariši iz Male antan-te. V naši oblasti pa, žal, ni bilo, da bi nadoknadili neizmerno izgubo, ki je zadela Jugoslavijo. Pač pa je bilo potrebno moralno zadoščenje. Do tega je imela pravico na podlagi pravičnosti in zaradi neizmernosti njene nesreče. Potrebno je bilo. da se Jugoslavija prepriča o tem, da bo treba poiskati vse odgovorne osebe in zahtevati kaznovanje krivcev. Resolucija sveta Društva narodov je dala jugoslovenski vladi vse upravičene pomiritve.
Po drugi strani pa ni bilo dovolj obsoditi preteklost, marveč smo morali skrbeti tudi za bodočnost. Žal države zdaj niso dovolj oborožene proti političnemu terorizmu, ki se je v zadnjem času uprav tragično pojavljal. Mednarodno sodelovanje na tem področju še ni organizirano tako, kakor bi moralo biti in če bi države izpolnile svoje dolžnosti glede medsebojne vzajemnosti. V tem oziru sem dal pobudo za predlog, ki se mu ne more ničesar očitati. Naš predlog svetu Društva narodov ne omeiuie azUnega načela m političnih svoboščin, na drugI strani pa bo omogočil točno nadzorstvo in uspešnejše pobijanje mednarodnega terorizma. Prepričan sem, da sem s tem samo tolmačil želje francoskega parlamenta. Zločin v naši dobi ne sme biti orodje politike.
Pri tej priliki ne bi izpolnil svoje dolžnosti, če ne priznam angleškemu delegatu čast in zasluge, ki si jih je stekel s svojim nepristranskim nastopom kot poročevalec. Priznanje pa zasluži tudi delovanje italijanskega delegata.
Govoreč o sedanjih pogajanjih med Francijo in Italijo radi zbližanja in sodelovanja med obema, je Laval vnovič omenil Jugoslavijo in rekel:
Naši prijatelji H Male antante nam lahko zaupajo. Prijateljstvo Francije ie neomajno. Prepričani naj bodo že vnaprej, da bo francoska vlada prf vseh vprašanjih in razgovorih z Haldansko vlado povsod upoštevala njihove lastne Interese. Nato je Laval pristavil: Jugo-slovenskemu narodu pošiliam v ntegovi neizmerni žalosti, ki mu jo je priredila usoda, ponovne izraze nešega zvestega prijateljstva. Samoorema-^ovarne in dostojanstvo niegovih upraviteljev nam I potriu»e njThovo modrost m hkrahi nH-hovo zaupan'e in vero v Frar»p?k>. Naša solidarnost, kl ?e n»smo nikoli odrekli, nam omogoča, da računamo na njnhovo sodelovanje pri potrebnem delu medsebojnega razumevanja in pomirie-vanja med narodi, zlasti med sosedi.
Senat čestita Lavalu
Pariz, 19. decembra. AA. Havas poroča: Listi naglašajo velike uspehe, ki sta jih dosegla predsednik vlade Handin in zunanji minister Laval v poslanski zbornici in v senatu. Senat je sprejel resolucijo, s katero čestita Lavalu, kakor je svojčas storil napram Clemenceauju. To sta edina primera takšnih Čestitk s strani senata v zadnjih 50 letih.
»Petit Parisien« piše v tej zvezi med drugim: Flandin se je posvetil narodnim interesom in državni stvari s takšnim rodoljub jem, da mu je zbornica izrekla najglobljo zahvalo.
»Oeuvre« opozarja na ogromno večino, ki jo je predsednik vlade zbral okrog sebe.
»Excelsior« pravi, da je bilo zunanje-po-
litično poročilo Lavala v senatu eno izmed najbolj klenih, kar jih je poslušala luksen-bourška dvorana. Senat je s svojimi ovaci-jami in s svojim brezmejnim pritrjevanjem dal duška, kako ceni in odobrava politiko zunanjega ministra.
»Matin« pravi, da je senat sprejel govor zunanjega ministra s takšnim odobravanjem, da je prekinil proračunsko razpravo in sprejel resolucijo o soglasnih čestitkah in zaupnici Lavalu. To ni bil več govor, marveč bilanca tritedenskega dela in zmagovite akcije. Optimizem zunanjega ministra je delil senat v celoti. Odobravanje v senatu pa je bil poraz za tiste, ki kličejo ljudi k alarmu.
Poskusen atentat
na Hitlerja
Hčerka odstavljenega predsednika šlezije je streljala
na Hitlerja in ga baje ranila
Celovec, 19. decembra, r. »Volks-blatt«, Id je bil običajno dobro informiran o dogodkih v Nemčiji, poroča, da je bil te dni poizkušen atentat na Hitlerja. Atentat je izvršila 17 letna hčerka nedavno odstavljenega in aretiranega predsednika Šlezije dr. Briicknerja. Ko je slišala, da so očeta v Berlinu zaprli, se je takoj odpeljala v Berlin in iz svojega avtomobila oddala več strelov na
Volilna reforma na Madžarskem
Budimpešta, 1-t. decembra. AA. Ministrski svet proučuje načrt novega volilnega zakona. Poučeni krogi trde, da bo vlada predložila ta načrt parlamentu že v prvi polovici januarja. Načrt prinese znatne iz-premembe in bo znižal število poslancev.
Japonci proti omejitvi pomorskega oboroževanja
Tokio,    IS.  decembra, AA.
Kronski
avet je dokončno in soglasno sklenil, naj Japonska odpove washingtonsko pomorsko pogodbo. Noto o tej odpovedi bo japonska vlada poslali prizadetim vladam po vsej priliki 27. aH 29. decembra.
Pomorske nesreče
Newyork, 19. decembra. AA. Parnik >Newyork« je rešil 16 ljudi z norveškega narnika »S is to«. Parnik sam pa niso mogli rešiti.
Marše i I le, 19. septembra. AA. Tu so prestregli radijski klic s parnika »Mar-ricich*. ki pravi, da je grška ladja »An-gelici« v nevarnosti. Grška ladja prosi za poročilo o ladjah v blizini.
Zaspekulirani milijoni so ga pognali v smrt
Dunaj, 19. decembra, r. Ponoči se je v svoji ordinacijski sobi obesil znani dunajski kirurg profesor Han3 Lorenz. Kirurg je prejšnji večer izvršil težko operacijo v Rudolphinumu. Pravijo, da je šel v smrt iz stiabu pred obubožanjem.
Dunaj, 19. decembra. AA. Samomor davnega profesorja dr Lorenza še vedno zanima dunajsko javnost. Glede vzrokov tega samomora prevladuje tale verzija: Pokojni prof Lorenz je zašel v spekulaci je v zvezi z nafto, ki so jo odkrili v Gali ciji. Vanje je položil vse svoje prihranke v znesku enega milijona šilingov Ko je videl,  da   so ga  brezvestni  agenti preva
Hitlerjev avtomobil. Hitler je bil baje ranjen. Hitlerjeva telesna straža, ki ga spremlja na vsaki poti, je nato obstre-ljavala avtomobil Briicknerjeve ter ubila njo in njenega šoferja. Nemški listi o tem seveda niso smeli poročati, priznavajo pa, da je Brucknerjeva hčerka po aretaciji njenega očeta izginila, iz Vratislave.
rili in da ne bo dobil svojega denarja nazaj, se je prof. Lorenz ubil. Nekaj ur pred samomorom je prispel na Dunaj neki zastopnik švicarske banke, da za svoj zavod odkupi koncesijo, ki jo je bil nesrečni profesor pridobil.
Vojaški pohod preko Sahare
Pariz, 19. decembra, AA. Današnji »Mati n« poroča, da so se v Sahari, 500 km od meje španske kolonije Rio del Oro srečali štirje francoski vojaški oddelki, ki so iz raznih smeri krenili skozi Saharo. Prvi oddelek je odšel iz južnega Alžira, drugi iz Mavretanije, tretji in četrti pa sta šla prvima dvema naproti iz obratnih smeri. Ta dva sta prehodila nad tisoč kilometrov. Oddelki niso nikjer trčili na odpor. Koncentrični pohod skozi Saharo je pokazal, da so tudi najbolj oddaljena plemena in tudi neprehodni kraji tega francoskega ozemlja severne Afrike pomirjeni.
Italijanski minister za korporacije pose ti Budimpešto
Budimpešta, 19. decembra r. O skorajšnjem obisku italijanskega ministra za korporacije Acquinija se poroča iz ofici-jozne strani, da bo Acquini prispel v Budimpešto v sredo opoldne in bo 2 do 3 dni gost madžarske vlade. Pri tej priliki bo imel razgovore o poglobitvi madžar-sko-italijanskih trgovinskih odnošajev. Državni upravitelj bo sprejel italijanskega gosta v svečani avdijenci.
Ervin Kisch izpuščen
London, 19. decembra. AA. Iz Sydneya poročajo, da je višje sodišče upoštevalo pritožbo književnika Egona Erwina Ki-scha proti prvovrstnemu sodišču, ki ga je obsodilo na zapor, ker se je proti prepovedi izkrcal. Kisch je bil izpuščen iz zapora.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Poostrena kontrola nad prodajo orožja v Ameriki
VVaahington, 19. decembra.  AA. Odbor.
ki proučuje delovanje Industrije oroija. skuša urediti tudi vprašanje, kako preprečiti gangsterjem in zločincem nabavo orožja. Tvornice so že dobile okrožnice od tega odbora, naj prijavijo oblastem veako prodajo strojnic in strojniških pušk vseh vrst poedincem aH zasebnim ustano vam. Kaže, da je predsednik USA dobit poročilo ameriških poslanikov Iz Evropa, da je zdaj v Evropi nastala ugodna situacija za sklenitev mednarodnega spora*-uma o ureditvi trgovine s orožjem tn z vojnimi potrebščinami.
Gigantski načrti Amerike
Program javnih del za dobo 25 let — Stroški bi znaSaB
150 milijard dolarjev
Washington, 19. decembra, r. Po navodilih predsednika Roo&evelta je poseben odbor sestavil obsežen načrt za reševanje gospodarske krize in omi ljenje brezposelnosti. Odbor je tedaj svoj načrt predložil predsedniku Booseveltn v odobritev. Načrt je izdelan za dobo 25 let in predvideva skupne izdatke v višini 105 miljard dolarjev. Po tem načrtu naj bi se izvajala velika javna dela, regulirale reke, gradile električne centrale ter izvršila   obsežna kolonizacija
brezposelnih na sedaj neplodnih zemljiščih. Načrt je v javnosti naletel na splošno odobravanje, toda za enkrat je še iluzoren, ker ni kritja za tako ogromne izdatke. Poseben odbor proučuje sedaj finančno stran tega načrta in bo skušal poiskati kritje. Letno je potrebnih okrog 5 milijard dolarjev. Roosevelt namerava v to svrho angažirati ves ameriški velekapital ln ameriško vele-indnstrijo, ki bosta imela posredno največje koristi od tega načrta.
Stavka tobačnega delavstva v Solun*
Solun, 19. decembra, r. Pred petimi dnevi se je zaprlo v skladišča tobačne tovarne 370 njenih delavcev, ki so pričeli stavkati, ker jim niso povečali plač, kakor so jim obljubili. Delavci so se v skladiščih zabarikadirali. Takoj po objavi stavke je policija obkolila skladišča ter prepovedala vsakomur dostop. Družine stavkujoČih in delavci drugih tovarn so skušali v soboto trikrat prebiti kordon policije ter prinesti stavkujočim živila. Pri tej priliki je prišlo do spopada s policijo, v katerem je bilo več delavcev ranjenih.
Vznak solidarnosti s stavkujočimi je v soboto pričelo stavkati še 740 delavcev v šestih drugih tobačnih tovarnah. Vsi poizkusi oblasti, da bi pregovorili zabarikadirane delavce k odhodu iz skladišč, so ostali brez uspeha*. Zato so oblasti prvotno nameravali izgnati jih s silo, ker pa so izjavili, da so oboroženi in da se bodo borili do srrajno3ti, in ker imajo v svoji sredi tudi 11 članov tvorniške uprave kot talce, so jim končno oblasti dovolile, da se smejo preskrbeti s hrano pod pogojem, da delavci ne bodo delali izgredov in da bodo pustili tovarniške naprave pri miru. Komunistični sindikati so iz solidarnosti priredili od 9 do 12. stavko. Drugače vlada v mestu red.
Flandin o podržavljenju vojne industrije
Pariz, 1 decembra. AA. Pri debati o izrednem vojnem kreditu v višini 800 milijonov frankov je poslanec in bivši rninister Pierre Cot (radikalni socialist) načel v poslanski zbornici vprašanje o mednarodnem sporazumu glede podržavljenja vseh panog industrije orožja in vojnega materiala.
Predsednik vlade Flandin je odgovoril da bi mogel priti ta predlog na prihodnje zasedanje razorožitvene konference, vendar pa bo zelo težko napraviti mejo med vojno industrijo v pravem pomenu besede in nekaterimi industrijami, ki so neogibno potrebne obrambi države v primeru vojne. Podržavljenje vojne industrije bi bilo v mnogih ozirih zelo težko izvedljiva stvar. Vsekakor pa je vlada trdno odločena sprejeti zakonske odredbe, ki bodo onemogočale, da bi orožna industrija v morebitni bodoči vojni ponovno postala vir nesorazmernemu in pretiranemu bogatenju posameznikov.
Komunistična nevarnost v Ameriki
Washington, 19. decembra. AA. Ameriški parlament je imenoval odbor, ki naj preišče delovanje komunističnih in narod-no-socialističnih organizacij v Zedinjenih državah. Odbor se je lotil svoje naloge z veliko vnemo. Doslej zbrani podatki kažejo, da se je komunistična propaganda v Zedinjenih državah močno razmahnila po priznanju Sovjetske unije Če ameriška vlada proti temu ne bo izdala odločnih ukre-nov. bo propaganda komunistov že v najkrajšem času postala naivečja nevarnost za sedinio državno-pravno ureditev Zedinjenih držav
Ženitbeni slepar iz Maribora
Zagrebška policija ima ako raj vsak mesec opraviti z ženitbeni mi sleparji, katerim nasedajo lahkoverna dekleta. Tak slepar si navadno poišče dekle ali pa vdovo, o kateri meni, da i m* kaj pod palcem, p počasi denar izvabi in nekega dne ga vzame noč.
Med take tiče spada tudi neki tipograf iz Maribora. Nedavno se je seznanil z neko sobarico H. kateri se je predstavil za Jano-Ša H., poslovodjo državne tiskarne v Zagrebu. Natvezil ji je, da bo državna tiskarna premeščena iz Zagreba v K u mano vo in v tem primeru bi se moral ločiti od nje, I ki jo vendar tako srčno ljubi. Rekel ji je tudi, da bi odprl lastno tiskarno v Zagrebu, če bi imel dovolj denarja in jo vprašal, če bi mu proti zanesljivi garanciji posodila nekaj denarja. Mimogrede je ie omenil, da ima vložno knjižico Prve hrvatske štedionice z vlogo 37.000 Din. Lahko bi dobil za knjižico okrog 15.000 Din, a to se mu ne izplača. Naj mu raje ona posodi 3000 Din in za garancijo si naj vzame knjižico.
Dekle je verjelo in mu dalo zahtevano svoto denarja, a kmalu je slepar spet potrkal pri nji. Zatrjeval ji je, da je ie naroČil stroje za tiskarno in da potrebuje še 4000 Din. Sobarica mu je dala svoje poslednje prihranke okrog 3500 Din, a slepar v kompenzacijo dobro zapečatene vložne knjižice z dozdevno vlogo 37.000 Din. Dekle je bilo prepričano, da govori čisto resnico in zato ni niti odprlo zapečatene kuverte s knjižico.
Ko je imel mož denar v rokah, ga je vzela noč. Ker ga le ni bilo blizu, je sobarica odprla zapečateno kuverto in videla, da je notri samo nekaj kartona. Ko je videla, da je nasedla, je zadevo prijavila policiji. Ker mož policiji ni bil prijavljen, ga sprva niso mogli najti, naposled ga je pa policija vendarle iztaknila pri neki Mariji Sn s katero je živel v skupnem gospodinjstvu, odkar je bil zapustil svojo zakonsko ženo. Detektiv ga je zalotil prav v objemu njegove druge ljubice.
Mož je priznal, da je poneverfl denar in povedal, da ga je zapravil v družbi veselih ljubic v Ljubljani, Celju in Mariboru. Zdaj ga je policija izročila sodišču.
Vremennanoved
Dunajska opoldanska vremenska napoved za četrtek: Malo izpremembe vladajočega milega, mirnega vremena. Pretežno oblačno, v višinah bo morda snežilo.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 2306.79—2330.15, Berlin 1360^0—1377.40, Bruselj 796.71— 802.65, Curi h 1105.85—111135, London 166,25—169.85, Newyork 3361.12—3409.38. Pariz 225.28—226.40. Praga 14260—14335. Trst 291.47—293.87 (premija 26.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8-20.
INOZEMSKE BORZE. Curi h, 19. decembra. Pariz 20-3725, London 15.26, Newyork 308.25. Bruselj 72.225, Milan 26.40. Madrid 42.20. Amsterdam 208.775, Berlin 123.95. Dunaj 57.50. Praga  12-91,    Varšava  58-25, Bukarešta
Stran 2,
»SLOVENSKI NAROD«. dne 19. decembra 1934
>tev ?86
Božični gozd
na Kongresnem trgu
Izbira je bogata, kupiš lahko pravcati mlaj ali pa moderno drevesce
Ljubljana, 19. decembra. Na bazaltoidnem, betonskem tlaku je zrasel čez noč živo zelen smrekov gozd. Zadišalo je po smrečju tja do glavne pošte in meščani so začeli hoditi na sprehode »v naravo« na Kongresni trg. Vsi sicer dobro vemo, da je gozd improviziran, tudi device, ki so na promenadi kuhane in pečene, toda nekaj žive narave je še vseeno v posekanem smrečju, da nas vleče vsaj vohat božična dervesa, če jih že ne kupujemo. Tu je rudi pristna božična poezija, da lahko o nji pišejo naloge v šolah ter da rudi reporter skuša pomočiti oskrbljeno pero.
No, poezija je rožica, čeprav je božična in četudi gre končno le za navadno kupčijo. Zato morajo biti besede vseeno izbrane, da ne žalijo razneženih meščanskih src ter da ne kvarijo splošne božične ubranosti. Ljudje se morajo od časa do časa malo pootročiti, da postanejo zadovoljni in veseli. O Miklavžu se samo malo potvar-jamo. ko pravimo, da so komedije potrebne predvsem zaradi otrok, ker so odrasli češče še potrebnejši iluzij, svetniške glo-rije in parkljevega jezika. Tudi o božiču navadno zaradi lepšega delamo vse »zaradi otrok«, sicer smo pa sami najbolj otročji.
Letos je božični gozd na Kongresnem trgu tako gost, da se ne more kdorkoli preriniti skozenj. Toda meščani, ki zelo previdno kupujejo tudi božična drevesca, hočejo pregledati vse ter morajo prodajalci češče reševati dame, ki zaidejo v goščavo. Včasih padajo drevesa, kot da je zapihal vihar, ko se okrogla meščanka otepa 8 smrekami. Sicer je pa vse resnobno ter prigodno slovesno. Celo kmetje iz daljne mestne okolice sc uče klanjati in mnogi s pravo trgovsko vljudnostjo ponujajo drevesca. Še bolj izkušeni trgovci »o pa prekupčevalci, ki nočejo veljati za kmete. Zato so Izredno ustrežljivi ter podjetni, da se jim kupovalke ne morejo meni nič tebi nič zmuzniti.
— Klanjam se, gospa! Izberimo vendar kaj lepega! Takšnih smrek še ni bilo nikdar v Ljubljani! V Londonu so bile odlikovane! Morda tole. Vidite, ta je rasla nalašč za vas! Naročili smo, knko naj rase!
Gospa bi rada ušla, pa ne more, ker je drevored preozek.
— Samo vam jo dam za 5 Din! 2al bi mi bilo, če bi jo kupil kdo drugi.
In gospa mora kupiti,   a   plača samo
3 Din.
— Saj je sama zrasla! Se zastonj bi jo radi  dali  v ponedeljek,    ko vam bo vse
ostalo.
C:\m kupovalka prime smreko, že ji jo iztrga iz rok nezaposleni.
— Za božjo voljo! Kaj pa to pomeni?
K
am vam jo naj nesera
Spomenik padlim vojakom na Viču
Vič, 19. decembra.
Viške nacijonalne organizacije so bile z dopisom dne 1. 11. t 1. obveščene, da se je na Viču ustanovil >na pobudo najmlajše organizacije v občini L j. na pobudo dru-tva >Bojc. pripravljalni odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom viške fare.« Kakor je to iz dopisa razvidno, je to obvestilo povzročil Članek v »Slov. Narodu« z dne 25. oktobra t. L pod naslovom »Spomenik  padlim vojakom na Vicu«.
Viške nacijonalne organizacije so z začudenjem vzele na znanje v tem dopisu sporočen sklep pripravljalnega odbora, da se vse v cit članku »Slov. Naroda« navedene organizacije pismeno vprašajo, če se z navedenim člankom strinjajo in če so za ta članek že v naprej vedele. Ne glede na to neosnovano insinuacijo so se viške nacijonalne organizacije pri tozadevnem razgovoru 8. li. t. 1. soglasno izjavile in pripravljalnemu odboru sporočile sledeče: »Povsem orno pripravljeni sodelovati pri tej započeti akciji. V svrho iskrenega skupnega dela pa smatrajo viške nacionalne organizacije za potrebno, da podvzame pripravljalni odbor korake, ki so pri sličnih pijetetnih podvzetjih običajne, predvsem, da >e dosedanji pripravljalni odbor pre-osnuje v toni pravcu, da we iz vseh k sodelovanju vabljenih društev in organizacij sestavi deliuithen delovni odbor, v katerega naj se pritegne poleg zastopnika cerkvene o brine tudi predstavnik politične obči-ne-<
Ta naša dobrohotna pripravljenost pa glasom odgovora pripravljaluega odbora z dne ;. t. ui. ni našla one^a pričakovanega odziva, ki bi omogočil nase iskreno sodelovanje pri tej pijetetni akciji-
Viške nacijonalne organizacije so bile zaradi tega dolžne, da ponovno razpravljajo ter so prišle na razgovoru 18 . t. m. do sledečega zaključka: iz dopisov pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim vojakom viške fare so viške nacijonalne organizacije dobile vtis, da njih sodelovanje ni zaželjeno. Zaradi tega viške na-cdjnalne organizacije pri tej akciji v nobenem oziru ne bodo sodelovale.
Ta zaključek sporočamo viški javnosti in vsemu članstvu viških nacijonalnih organizacij, ki naj si sami ustvarijo sodbo, kdo z vso doslednostjo ruši vsako še tako idealno zamišljeno skupno sodelovanje.
Viške nacijonalne organizacije.
E
L
I
T
N
I
K I N O
M
A
T
I
C
A
B O 2
I č N
I
P B O 6 B A M
— To bom pa že lahko sama nesla! pravi gospa, saj je smrečica tako majhna, da jo vrti med prsti.
— Da. letos so majhne moderne, — se pogovarjata dami med smrečjem. — Vse je preveliko, res ne vem, zakaj delajo tako velike. Manzše vendar lažje narede' Vi, mož, zakaj pa ne delate manjših smrečic?
— Težko kaj rečem, gospa Včasih ste bili majhni, zdaj ste pa veliki, majhni pa ne boste nikdar več, čeprav so v mestu ljudje z vsemi žavbami namazani.
— To so pa res kmetje! — Dami sta
užaljeni odšli. Ni pa povsem brez podlage, da na božičnem sejmu delajo tudi smrečice. Vsak prodajalec ima nekakšen kozmetični salon, kjer ne izdeluje samo stojal za drevesca, temveč tudi popravlja, kar je »zagrešila* narava. Tu je veja preveč, tam premalo. Nekatere veje so prekratke, druge predolge. Zaradi ljube simetrije, ki je še kljub vsemu v modi pri božičnih drevescih, morajo prodajalci, četudi so okornih rok, spretno zakrivati hibe smrek. Toda glavno je, da smrečice prodaš, najsi so kakršnekoli že, kar je pa še večja umetnost kot razne amputacije vej, kajti izbira je zelo velika; smrečja je toliko na prodaj, da je drevesc dovolj za vso deželo. Izbira je takšna, da l*hV^ kupiš pravcati mlaj ali pa »moderni dreve^ček«. Pred cerkvijo stoje skorai rako visoke jelke kot trojiški spomenik. Ce b; ne bilo takšnega prometa, bi se na njih vgnezd'le kavke, zdaj pa hodijo med njimi samo ptičice, ki so zašle tja s promenade
Letos je tudi mnogo smrečja v Zvezdi, kjer se pa ne ustavlja toliko kupcev, zato si hočejo prodajalci pomagati / reklamo. Na kostanje so pritrdili cenike. Tudi tam, kjer je stal včasih Radetzkega spomenik, »rasto« zdaj smreke. Prodajalec je postavil tudi rdečo tablo z napisom, ki pravi, da so smreke po 4—20 Din. Ta božična roba res ni posebno draga, zlasti, če pomislimo na to, kaj bo viselo na smrečju.
Nalivi delajo škodo
škofja Loka, 17. decembra.
Spričo neprestanega deževja so se napolnile tudi struge škofjeloških voda, ki so pričele opasno naraščati. Posebne skrbi dela Poljanšcica, ki se je že v soboto dvignila dober meter čez uormalo, pa še vedno ni izgledov, da se umakne nazaj v svoje meje. Nevarnoeti poplav trenutno sicer še ni, toda voda je že pričela delati škodo, in sicer na drug način. Ko se je vračal včeraj ob pol petih Poljanskov avtobus iz žirov proti s kof ji Loki, se je znašlo vozilo nedaleč od Fužin, pri mlinu, kjer pada svet več desetin metrov globoko v strmo dolino, pred docela nepričakovano oviro. Zaradi razmočenih tal se je zemlja razmehčaJa tako zelo, da je zdrsnila skoro polovica banovinske ceste v globel. Prevoz s potnikj bi bil več kot tvegan, pa eo zato vsi izstopili, nakar je avto previdno prevozil opasno mesto. Potem so vožnjo nadaljevali, toda medtem se je tamkaj cesta že tako posula, da na prevoz z avtobusi sploh nI misliti in se vrši sedaj promet med # žirmi in škof Jo Loko le s prestopanjem in vprežno živino. Pravijo pa, da je le vprašanje ur, ko se bo cesta popolnoma posula in bo vozni promet z Mrmt skloh ukinjen.
S strani cestnega odbora je storjeno vse, da se spravi cestišče spet v red, kar pa  ne  bo  tako  lahko,  ker  pada tamkaj
svet kakor v prepad in bodo morali graditi oporo prav lz doline navzgor. Reden pa je promet med škofjo Loko in Fužinami.
Zbor jeseniških hišnih posestnikov
Jesenice. 17. decembra.
Minulo nedeljo se je vršil pri Tancarju sestanek hiSmih posestnikov z Jesenic in okolice, ki je bil lepo obiskan. Namestu zadržanega predsednika mr. phar. g. Koželja je zborovanje otvoril podpredsednik g. Konrad Ažman, ki je izčrpno poročal o delovanju društva in zveze, katerima so poverjene težke in kočljive naloge zastopati interese hišnih posestnikov. Vedno večje dajatve in manjši dohodki spravljajo tudi nje v nevzdržen položaj. Priznanice, pogodbe, posebno pa previsoka ocenitev lastnih stanovanj, so za mnoge hišne gospodarje bremena, ki jih ne morejo več prenašati. Najhujše je prizadelo vse, osobito pa industrijske kraje, 100% povišanje zgradarine za nove delavske stanovanjske hišice.
Posledice take davčne obremenitve so se že pokazale. Gradbena delavnost se je skoraj popolnoma ustavila, kar se občutno pozna v vseh ostalih panogah našega gospodarstva Osobito delavstvo, ki je z napori vseh sil zgradilo skromne stanovanjske hišice, je zašlo v hude denarne stiske. Tudi drage kavcije, ogledi, gradbene takse in prekomerno dra-g cement znatno ovira gradbeno gibanje.
G. Janko Avsenik je izdatno izpopolnil predsednikovo poročilo. Pojasnil je način prijavljanja zgradarine, zaračunavanju davkov in doklad ter je s temi pojasnili prihranil mnogim članom neprijetna pota na davčno upravo. K besedi se je oglasi tudi g. France Bertoncelj, ki je med drugimi dobrimi nasveti omenjal, da nosi dravska banovina največja davčna bremena ter da se dajo tudi drugje dobiti viri za državne potrebe, male hišne posestnike pa, ki jih tarejo hudi dolgovi, naj se hišnega davka sploh oprosti.
Škofjeloške
občinske zadeve
škofjm Loka, 17. decembra. Danes ob 16. se je sestal škofjeloški občinski odbor k redni seji, ki jo je otvoril mestni župan, notar Stevo SinL Po razgovoru glede pripravnega prostora za strelišče in raamotrivanju raznih prošenj za podpore je prešel odbor na razne komu-I nalne zadeve. Uradne are na občini se pri-j lagode onim na srečki izpostavi, ob delavnikih od 8. do IZ in 15. do 18., ob sobotah pa od 7.30 do 1330. Vprašanje graditve pothovgrajake ceste je le vedno aktualno ii. so t tem pogledu i znesli svoje mnenje že tehniški oddelek banske uprave, sreski cestni odbor, prometni odsek mesta Škofje Loke.   pa   rudi   domača občinska uprava.
Obširno je poročal o tej stvari bivši predsednik loške občine g. Josip Hafner, ki je rudi podrobneje navedel vzroke, zakaj ta cesta še ni zgrajena.
Po čitanju raznih dopiaov se je prešlo na volitev novega davčnega odbora, za kar je bilo med navzočimi največje zanimanje. Volilo se je po listkih in so bili izglasovani £g. Josip Hafner, Rado Thaler in Franc Zebre kot člani, za namestnike pa gg. Viktor Žužek. Ivan Lotrič in Oton Bur-dveh. O delovanju ubožnega odseka je obširno poročal njegov predsednik g. Mihael Luznar. Odsek je dobil polno pooblastilo v svojem delokrogu, zlasti tudi. da ukrene vse potrebno za vzpostavitev reda in miru v ubožnici. Enako pooblastilo je dobil policijski odsek, ki je stavil več samostojnih predlogov. Sledile so že nekatere zadeve manjšega pomena, nakar je bila seja zaključena.
Seja litijskega
občinskega
odbora
Važni sklepi — Podpore drurtvom — Droge tekoče
zadeve
Litija, 18. decembra.
V ponedeljek 17. t m. se je sestal naš občinski odbor k seji, da razpravlja o precej dolgem dnevnem redu, saj je ta obsegal 13 točk. PTedeednik občine g- Laiovic F. je pozdravil občinski odbor in sreekega načelnika g. vladnega svetnika Podboja.
Zapisnik zadnje seje je bil soglasno sprejet. Nato je bilo zapriseženih 7 odbornikov, ki pri zadnji zaprisegi niso bili navzoči-Občinski odbor je sprejel ostavko odbornika g. Ranzingerja Dominka- 2e pred mesecem se je odpovedal pismeno temu mestu, ko je zapustil službo v tukajšnji predilnici in je odšel v Maribor. Občina je dostavila ta spis sreekemu načelniku, ki je vrnil dopis z nalogom, da se o ostavki izreke tudi občinski odbor Ta je aklenil, kakor smo poročali zgoraj. Zanimivo je namreč, da se je medtem g. Ranzinger vrnil iz Maribora v Litijo, in je verjetno, da bo ostal de nadalje tu.
Na seji so nato virmanirali nekatere postavke iz občinskega proračuna, in sicer za popravo občinske hiše, ki je bila že res nujno potrebna, nadalje tudi za občinsko tehtnico in za ubožne podpore. Kakor v poslednjih sejah že večkrat, se je tudi zdaj razpravljalo o novi meščanski šoli. Sprejetih je bilo več nasvetov, kje naj bi se gradilo novo poslopje. Trenutno ima največ pristaš>v zemljišče med ZamŠkovo vilo in med vilo kovača g- VidoviČa. Ta prostor ie last gostilničarja c- Plenicarja in ge. Svetčeve- Nekateri so predlagali, da se naj izrabi trški svet na Trtici, koder je zda] lesno skladišče. Gradčani pa so predlagali športno igrišče v Svareevi hosti. O odločitvi se bo sklepalo kasneje ko bodo strokovnjaki predložili idejne skice za posamezna stavbišča.
Nato   ©e   je   razpravljalo o pogodbi s
Kranjskimi deželnimi elektrarnami- Pri na« je preskrba trajnega in cenega električnega toka nujna- Gladom obljub v pomladi bi morali dobiti velenjski tok že do letošnjega 1. decembra. Naši činitelji so ukrenili vse potrebno, ugradili so v Gradcu pri Litiji transformator, priključek na velenjski tok pa ovirajo KDE zaradi pomanjkanja potreb-
Cesta
nih sredstev. Zupan g. Lajovic je stopil zdaj v zvezo s Pokojninskim zavodom za dovolitev posojila, ki naj omogoči Litiji in Zasavju tok iz Velenja-
Socijalnomu odseku se dovoli 2000 Din, ki jih bo uporabil za božično obdaritev revnih občanov. Dovoljena je bila oddaj« ob-činskecra ubožca Kavčiča Franceta z Grbina v ljubljansko hiralnico.
Zadeva Kozel Marije iz Gradišča je pokazala težko stanje nagega prebivalstva. Kozi ova je bila kaznovana zaradi trošarinskih zadev na denarno kazen. Ta kazen je bila zaradi njene siromašnosti neizterljiva. Zato So to denarno kazen spremenili v zaporno kazen. Pa tudi tej razsodbi ni bilo mogoče ustreči. Zaporniki zaradi troSarinskih zadev si morajo namreč sami plačevati hrano v zaporu. Kozlova tega ne zmore, zato so ji zdaj zaradi vseh navedenih okolščin kazen zbrisali •. .
Na občinski odbor se je obrnil za pomoč Končar Stanko s HotiČa. ki mu je pogorel hlev. Zaradi izčrpane postavke za take nezgode, prošnji niso mogli ustreči, in bodo sklepali o njej šele v prihodnjem proračunskem letu.
Veliko zanimanje je vladalo za razdelitev podpor raznim naSim društvom. Občinski odbor je sklenil razdeliti podpore takole: Slovenskemu planinskemu društvu 1500 Din. Jadranski straž' 300 Din, CMT> 200 Din. Strelski družini, ki še nima povsem dograjenega strelišča 500 Din. društvu >3o1a in domc. ki oskrbuje deco naše osnovne sole s toplim mlekom v velikem odmoru ob 10 uri tudi 500 Din. Znesek 500 Din se je dovolil kot podpora pevskemu društvu >Lipi<, in sicer poeojno. re bo delovalo. V poslednjem času je >Lipa-' zaradi pomanjkanju pevovodje ustavila svoje delovanje. Tudi Rdečemu krizn so naklonili 200 Dfn. Sledilo ie več drobnefših poročil, n. pr. o udeležbi na kraljevem poerebu v Beogradu, kjer je bilo 5 na5ih občinskih odbornikov. Podžupan g. Vojko Sribar je podal še poročilo o pregledu računov in občinske blagajne, ki ie bilo sprejeto in je bila nato soja zaključena-
Ljubljana, 19 decembra-
Katja Delakova je sestavila >plesno reportaže* v dvanajstih slikah z naslovom >Ceeta<, jo izvajala najprej na Dunaju v >Uraniji«, žela ondi velik uspeh, kakor so poročali dnevniki >Neues Wiener TagblatU, >Neue Freie Presee«, »Tag<, Volkszeitung< i. dr., nato je najela Se nase dramsko gle-daliiee in — gletje čudeži vsi so prišli, vsi so prišli, nikogar ni, ki bi ga ne bilo. Skratka, dunajski uspeh je toliko zalegel, da je bila naša Drama nabito polna.
Po novem dehti, po novem hrepeni pač vse. Saj smo menda čitali, da »pomeni Katje Delakove uspeh skoraj popoln prelom s klasično plesno umetnostjo, da je novo razodetje sodobnega pleaa in da veje iz vseh dvanajstih slik Čar prikazovalne sile in tehnike umetnice, ki je plesna ustvarjalka velikega formata. Nekaj nenavadnega nam je prinesla, ciklično plesno ustvaritev z idejo, ki je zmagala na vsi črti, navdušila in zopet zbudila vero v plesno umetnost->Cesta« je roman, ki ga sija ino vežejo pesmi v prozi Jugoslovena Lj. Mrzela- Delakova je novotarka. plesna tragedka sijajnega tehničnega znanja, torej redkih, silno redkih odlik, a njen ciklus niso kakšne simbolične ab" alegorične plesne tigure, temveč duša in telo srce in mozeg m razpoloženje v ritmičnem zavzetju, ki se giblje od najbolj razdivjane radosti pa do smrtno žalostnega obupa- Ltd.
Tristo zloirrkov, kar je res je res: dunajski žurnalisti znajo pisati, in ni čudno, da so potegnili ira Katjino >Cesto< vso Ljubljano. Samo nekaj je: Ljubljančani smo kritici jši in ne kar tako hitro zadovoljni kakor DunajČani, m nam ni novo vse, kar nam kot novo opeva dunajska mojstrski disciplinirana reklama.
Katjo Delakovo menda že poznamo kot tehnično zelo vrlo plesalko z idejami in smo imeli priliko, da ji to vrlino polno priznamo. Take slike — le z drugačnimi naslovi — nam je že pokazala- So to ritmične kretnje, gibi. hoje. poskoki, vzkloni itd-, ki naj po glasbi izraz? jo čustva, dejanja, gibanje oseb ali stvari, vse podubovljeno. obenem značilno tipizirano. Plesa pa prav za prav sr>Ioh ni v teh slikah, ker takt in ritem ima tudi stroj, ki ne pleše. >Plesna reportaža« je do mojem nepravilna oznaka za .Cestoc. Kako naj plese kri? Kako naj ples izraža mater? — Meni se zdi. da je nemogoče izraziti s kretnjami *arenie in migi jame lu?niv odsevov, ker ie človeško telo s svoiimi krMniami preveč materijalno Plešoči ran eSen jaki so se zaleteli v abstraktnosti liri jih n# morejo doseči z ritmičnimi sredstvi. Videli smo že premnogo takih poizkusov, a vtisk ie bf! vzlie vsi naši fantaziji le problematičen. Saj je res, da je to poziranje slikovito, ali hipno leno ali vsaj zanimivo, fantastično, toda vsebina glasbe e produkcijo plesalke se sklada kvečjemu ritmično- Lahko bf bffa godba čisto druga, samo da je ritem isti-
Novost je bila ▼ sinočnji priredbi le ci-klienest: Cesta, t J. pojavi, dogodki, čut-
*tva in misli na cesti. Uvod po Beethovnovi godbi bi naj izražal hojo človeško skozi življenje, težko, bolestno naporno, tragično m včasih groteskno. Delakova jo izraža brez ničemumosti. z nekako romantično natura-listiko. Debela klepetulja (z godbo Musorg-skega) je menda lepa Živahna branjevka, suha klepetulja (Čajkovskij) je elegantna dama, deček iz predmestja (Brahms) fuca s frnikolami in brca žogo; delo (brez godbe) kaže menda >ples« stroja, lokomotive nli česa; kri (Bortkiewirz) teče po žilah m včasi po tleh; prosjaček (Brahms) prodaja šopke in prosi vsaj košček kruha; pijanec CvVindsoerger) kolovrati, čenča in pade; mati rWoTft?ohn) pestuje dete in ga dviga; odsev (Weill) prihaja iz plavža ali pa iz bara. Da se pri hrepenenju iztezajo roke kvišku (ob arodbi Koreakova) in da ee v veselju makar po cesti (s Chopi-novo eodbo) poskakuje in vrti. pa tudi ni nič novega To je vsebina >Ceste«.
Gotovo je. da jo podaja Delakova z vsem svojim čudovitrm zakladom izraznih sredstev, tehnično sijajno. — toda. no, — nove. ga, presenetljivega nisem niti videl niti občutil. Vera v sodobno plesno umetnost se mi ni hotela zbuditi- Blagor onim, ki so v tem pogledu srečnej^i-
Zelo lepo je govorila Lj. Mrzelov tekst, liričen in vendar smel, ali bistveno že znan, ga. Nada Obereignerjeva, ki ima jasen, bogato modulatoren glas in izredno inteligentno predavanje: glasbene točke pa je virtuozno absolviral g. prof. P. Sivi«.
Ga, Delakova je prejela več šopkov in žela  topel aplavz. Fr. G.
— Odličen uspeh našega gledališkega igralca Prijetno je presenečena vsa mariborska javnost, ko je dobil član Narod nega gledališča v Mariboru g. MIlan Košič povabilo filmskega podjetja »Ufa« v Berlinu, da bi igral v filmu »Cigan baron« Ko?ič je povabilo sprejel in se bo pričelo snemanje njegovega filma že ta mesec v Drbrovniku. V ta namen je dobil g. Košič že dopust. Omenimo naj, da bo nadarjen? igralec in režiser, ki je dosecel velike uspehe v Celju in letos tudi že pri nas, sodeloval še pri treh filmih, ki se bodo snemali na našem jugu. čestitamo!
— Obrtno knjigovodski tečaj. Včeraj zvečer se je pričel tečaj obrtnega knjigovodstva, za katerega se je pojavilo veli ko število interesentov. Tečaj Je priredila tikejšnja  poslovalnica zbornice za TOI.
— Prem\era  »Izgubljenega  valčka« bo na  prvi  bežični  praznik  zvečer.  Delo je polno muzikalno    občutenih »šlagerjev«. v*t bmo  preveva fina komika, deloma pa mehka   lirika   Mariborsko  občinstvo pri čakuje to premiero z velikim zanimanjem saj Je  Stolzov »Izgubljeni valček« »nac iz zvočnega traka (»Dve srci v tričetrtln skem   taktu <)-    Dirigent:  Herzog. režija Skrbinšek  in  Stupica, scenograf Stupica ples!: Ha -ftovlč"   Porfphriefo: TTdovlčeva Ba-blčeva.   Zakrajškova.  Severjeva, Stai-čeva, DTagutlnovičeva, Sancin, Skrb'nsek.
Stupica, Furijan, Košič, P. Kovic, Gorln šek, Medven, Nakrst, Harastovič, Grom, Verdonik in Blaž.
— Nuilčevi »Žalujoči ostali«. Narodno g.tdališče ▼ Mariboru uprizori ▼ četrtek 20. t m. n red D »fcalujoče ostale«, ki to prav posrečena satira na pogoltno ž lah to.
el«M
KOLEDAR
Danes: Sreda, 19. decembra, kntolieairi: Nemezij, Urban.
Današnjo prireditve
Kino Matica: Kraljira Kristina
Kino Ideal: Njene ustne, moje sanje.
Kino Dvor: Rumeni jezdeci.
Kino Šiška: Zlata Katarina.
Obeni ibor lahkoatletskih sodnikov ob 20.30 pri Sla miču.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, predavanje ravnatelja Lapa ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
Dežurne lekarne
Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9 in Ramor, Miklošičeva cesta 36.
Iz Kranja
— Smrtna kosa. Te dni so pokopali FTanca Gogalo, posestnika ln gostilničarja v Dvorski vasi. Pokojnik je bU dolgoletni občinski odbornik, podžupan in okrajni šolski svetnik. Mnopo zaslug ima, da Je vas dobila vodovod in elektriko. Umrl Je v častitljivi starosti 88 let. Za njim žaluje sedem preskrbljenih otrok, med njimi poslovodja tvrdfee Bat'a v Kra-a*n.
V SOBOTO «2. DECEMBRA
V DVORANI HOTELA
STARA POŠTA
VEČER TAROKISTOV
Točno ob 20. pričetek tarokiranja. — Zanimive nagrade za vse igralce in najnevarnejše kibice. — Posebnih vabil ne bo. — Vabljeni bo vsi igralci ln ljubitelji taroka. — Informacije ln prijave partij v kavarni
— Skesani tat. v nedeljo ponoči je bilo ukiadeno Sodniku Vidu s Primorskega na Gorenji Savi kolo. Ko je hotel domov, ni naše! več kolesa, ki ga je pustil na gostilniškem hodniku. Toda tat, ki je odpe ljal kolo, se je med potjo skesal ln položil kolo na njivo ob cesti. Najbrž ga Je zaskrbelo, ker so ga ljudje videli s kolesom ->diti 1* gostilne. Vendar se bo moral kljub temu zagovarjati.
.VOĆNI   KINO  »SOKOLSKI DOJI« V &16K1. — Telefon 33-87
A. Nedošlnska,   Uda Barova, Vlad. Borski v veseli češki opereti
Zlata Katarina
Predstave se vrše v sredo in četrtek ob 7. tn 9. uri
V dopolnilo nov zvočni tednik
PRIDE V PETEK
PLAVOLASA VENERA
9739 Marlene Dietrich
3i Celja
—c Novi rezervni oficirji. V čin rezervnega pehotnega podporočnika e>o napredovali Rg. Ivan Hrabalek. Viljem Kooen, Ve-koslav Kukovec Ferdinand Pleter.iek in Anton Zorko; v čin inžanjenskega podporočnika g. inž. Marjan Marjanović; v čin rezerv nega nižjega vojaškega uradnika pa gg. Ivan Dolh er in Viktor Lednik. vsi iz Celja.
—c Smrtna žetev. V ponedeljek je umrl v Celju (Kralja Petra cesta 28) v staroet: 66 let znani pismonoša v p. g. Franc Fili-pič\ zvest naročnik našegn lista V torek Je umrla v Gaberju (Kovinarska ulica S) v sta rosti 62 M trgovka ea. Terezija Krn" iz Zagreba-
—c Za boiifniro najrernej^ini v nif«tri občini reljski le Cinkarna d. d. v Celju tu di letos naklonila 25 000 kc premoga upo števajož predvsem revn*3 rodbin^ h Soloob veznimi otroki in bolnimi rodbinskimi ela ni- Mestna občina se cinkarni iskreno zahvaljuje za velikodušni dar. Enako količino premoca je cinkarna naklonila tudi najrevnejšim v okoliški ob?ini.
_c Važno predavanje o tekstilni industriji bo priredilo Trgovsko dniStvo v Celju v četrtek 27- t- m- ob 20. v Obrtnem do mu. Predaval bo g. Mak« Stupica, strokovni učitelj drž. tekstilne Šole v Knmju.
Iz Črnomlja
— Jame za klsanje krme. Letos so MU v Beli Krajini zgrajeni prvi silosi (jame za kisanje krme). Vsi lastnik; brez izjeme so z njimi zelo zadovoljni, pa je tako led prebit in bo akcija za zgraditev se novih silosov prihodnje leto prav gotovo uspela
— Vzorno perutninaratvo. Kopuni so priznana polastica. Kmetijska družba bi jih lahko razprodala več vagonov, a jih nasi perutntnarji žal še ne goje v večjem Številu, ker kopunjenje sedaj ni več pr* nas tako udomačeno, kakor je bilo pred desetletji, ko so kopune gojili v vt?aki vasi. V čmomeljskem srezu vidimo kopune le sila redko. Najlepše in največje število jih goji v Črnomlju e. Lakner, kjer si jib vsi naprednejši perutninarjl In ostali zainteresirani morejo ogledati.
— Akcija z umetnimi gnojili. Spomla dl. Čim bo skopnel snec, bo napravilo čr-nomeljsko eresko načeletvo obftlrne poizkuse z umetnimi gnojili, da se ugotove za Belo Krajino najprikladnejše vrste umetnih gnojil.
— Zaprisega vojnih obveznikov. V ne deljo je bila v Črnomlju na Glavnem tr gu zaprisega vojaških obveznikov Iz vseh občin našega sreza Svečanost Je potekla dostojno ln v najlepšem redu Pozivu so se odzvali vsi obvezniki brez Izjeme, a zaprisego Je Izvršil po lepem nagovoru črnomeljski dekan
Samo mislil je.
— Ali si dovolila, da te je poljubil, ali pa te je poljubljal proti tvoji volji?
— Samo mislil je, da me poljublja proti moji voljt
»8LUVENSR1 NAROD« dne 19. decembra 1934
Stran 8.
SAMO SE DANES
GRETA GARBO
v velefilmu
KRALJICA KRISTINA
ELITNI   KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri.      Pretprodaja od 11. do H13. ure.
DNEVNE VESTI
— Zavarovanje delavcev in nameščencev v oktobru. V oktobru je bilo zavarovanih v naši državi pri okrožnih uradih za 565.451 delavcev ln nameščencev. V primeri s septembrom je naraslo število zavarovancev na 3359, v primeri z okto brom lanskega leta pa za 16.000. Največji absolutni porast zaposlitve kaže OUZiD v Ljubljani, in sicer za 4091, v Velikem Bečkereku za 2628, v Zagrebu za 2539 ln v Somboru za 1965. Večje nazadovanje saposlitve kaže OCZD v Banjaluki in sicer za 1197. Izmed privatno društvenih bolni ških blaganj Izkazuje nazadovanje samo zagrebški Merkur, dočlm Je Število zavarovancev pri TBPD v Ljubljani poskočilo za 521.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« štev. 102 z dne 1°. t. m. objavlja uredbo o imovini posebnih delov mestnih občin, uredbo o izločitvi občin Osilnice, Trave in Drage iz območja sreskega sodišča v Kočevju, odločbi notranjega ministra o občinah, iz-premembo imena katastrske občine Bre-brovnik v Mali Brebrovnik, pravilnik za izvajanje javnih del. razglas o razporedu občin v dolnjelendavskem srezu in razne objave iz »Službenih Novin«.
_ Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Mihael Tominc iz Planine, Jožef Karmelj Iz Vrbe, Vincenci Sku-blc iz Brvac. in Josin Keržin iz Ljubljane. Vsi so odšli v začetku vojne na bojišče in se niso vrnili.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z  uporabo  naravne  »Franz Josefove«
grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« prenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Zagrebški  planinci  v  Kranjski gori
in Planici. Za božične praznike priredi Hrvatsko planinsko društvo za svoje člane in druge prijatelje naših planin skupni izlet v Rateče-Planico odnosno v Kranjsko goro. Udeleženci izleta se odpeljejo iz Zagreba v s.iboto, eni pa v ponedeljek 31. t. m. Naša ob vznožju planin ležeča gorenjska letovišča, kjer je za smuko ugoden svet, bi bila zdaj že polna smučarjev, da ni letos začetek zime tako čuden. Mnogi so si bili sobe že rezervirali, pa so jih zaradi neugodnega vremena odpovedali, kar velja posebno za božične praznike. Za Gorenjsko pomeni to občutno škodo.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu H, v Skoplju 13, v Zagrebu 1, v Beogradu in Sarajevu 10, v Mariboru 9, v Ljubljani 8.8, v Rogaški Slatini 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.4, temperatura je znašala 5.8.
— Železniške legitimacije državnih vpokojencev. Državni vpokojenci, katerim izplačuje pokojnino dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj JI pošljejo svoje legitimacije do 10. januarja l£3o zaradi podaljšanja veljavnosti za leto 19&5- Za Izdajo novih železniških legitimacij morajo vpokojenci poslati izrabljene železniške legitimacije ln novo sliko v velikosti 6 cm krat 10 cm s čitljivim podpisom na hrbtu. Poleg tega je treba poslati za stroške po 10 Din za vsako legitimacijo ln sicer s položnico za čekovni račun dravske finančne direkcije št. 10.011. Položnice 6e dobe pri vseh davčnih upravah po 25 par. Kolkov ln znamk po 10 Din direkcija ne bo sprejemala.
Samo še danes Danes  Elizabeta  Bergner ln Rudolf Forster v prekrasni drami
NJENE USTNE MOJE SANJE
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. In 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50
_ Predstavnika francoskih in češkoslovaških  delavskih   sindikatov pri SCZOR-u.
Včeraj popoldne sta posetila SUZOR na povratku iz delavskega kongresa v Sarajevu generalni tajnik konfederacije delavskih sindikatov iz Pariza Leon Jouhaux in tajnik deželne sindikalne centrale iz Prage Rudolf Paverle. Gosta sta si ogledala urade ambulante in druge zdravstvene ustanove SUZOR-a in zagrebškega OUZD.
— Čudni pojavi ▼ letošnji zimi. Iz Novske poročajo, da so na vrtu vpokojenega fizika dr. Breberina drugič dozorele maline. V bližnji vasi so pa drugič razcvele slive. V nekaterih krajih bosanske Krajine je tudi sadje drugič cvelo in obrodilo. V vasi Kraljevci so drugič dozorele gozdne jagode, ki so jih otroci nabrali in prinesli učiteljem v šolo. So celo primeri, da so jablane razcvele tretjič.
— Francoski pavi'jon v Zagrebu. Službeno glasilo sindikalne trgovske zbornice tovarnarjev stekla, porcelana in drugih potrebščin v Parizu priobčuje članek, iz ka teiesra je razvidno, da nameravajo Francozi zgraditi na zagrebškem velesejmu poseben paviljon, kjer bi razstavljali svoje izdelke prihodnje leto.
— Napredek. Postaja za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru živahno  razvija  svoje   človekoljubno delo.
Cuje se, da pristopajo k ustanovi Številni delodajalci s svojimi uslužbenci, med njimi tudi večja Industrijska podjetja, v kolikor še niso bila od početka včlanjena. Kakor smo zaznali. Je napredek te ree potrebne institucije zasiguran v tem, da so skrbstveni prispevki določeni tako skromno, da ne p reob remen ju je Jo in ne odvračajo prizadetih od ustanove. — Samo 50 par na mesec prispeva uslužbenec goepodar pa 1 dinar od zaposlene osebe tudi na mesec. S temi dohodki podpira postaja rekonvalescentne delavce in samo one bolnike, ki izčrpajo pri ekspozituri OUZD, »Merkurju« ali Trgovski bolniški' blagajni v Mariboru, vse zakonite dajatve, to Je 26- oziroma 52 tedensko podporno dobo. Take neozdravljene osebe brez sredstev pridejo avtomatično v breme postaje, ki Jih podpira Izključno z dajatvami v naravi. — Opozarjamo Industrijska, obrtna in trgovska podjetja na to institucijo, kateri želimo na iskreno zasnovanem socialnem polju mnogo, mnogo uspeha
AKO hočete  okusno  potico,  uporabite pristna štajerska jajca. Naša cena: 24 komadov 14 dinarjev.   Podružnica   Ld*wy, Kolodvorska ulica 35.
— Badjura  znižuje  turistom  cene, in
sicer za Zimski vodnik po Sloveniji na 20 Din, Sto Izletov po Gorenjskem, Do ienjskem in Notranjskem na 20 Din, Izlete po Karavankah na 4 Din, Smuško ter minologijo na 4 Din. Knjige se dobe v vseh knjigarnah.
— Za   božič  in  novo  leto prlporočamc razglednice  Ciril   Metodove  družbe. Pod pirajte domačo obrt in CM družbo, ki je podpore zelo potrebna!
— Pišite svojcem za božič lepe domače razglednice tvrdke Vekoslav Kramarić. LJubljana. Dobe se povsod.
Trajno kodranie
zelo poceni'
Cenjene dame in  gospode  obveščam da sem GLOBOKO  ZXI2AL cene  za trajno kodranje. in  sicer  najvišja  cena 60 Din Moj salon je odprt tuđi ob nedeljah.
FRANJO MA USER
brivec v kopališču OUZD
66 T
Iz Ljubljane
— lj Tajna seja mestnega sveta. V petek 21. t. m. bo v veliki mestni dvorani tajna seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva, odobrenja zapisnika zadnje seje in poročilo upravnega odbora Mestne hranilnice.
—lj Poskusi paralelega obratovanja med Velenjami in Ljubljano. Danes popoldne delali prve poskuse paralelnega obratovanja med velenjsko in ljubljansko elektrarno. Če bi nastale zaradi tega kakšne motnje v električnem toku se ljudem ni treba vznemirjati, ker bodo trajale le eno ali dve minuti.
—lj V tivolskem gozdu no rasto božične smreke, čeprav si jih hočejo nekateri preskrbeti na lahek način. Včeraj popoldne je zalotil paznik šti~: fantiče ki so si hoteli naložiti mlade smreke ln nabrati mahu. Eno, precej veliko smreke so že posekali. Tudi otroci, zlasti tako veliki, ki že hodijo več let v šolo, bi moral vedeti, kaj se sme in kaj ne če nimajo primerne vzgoje doma, bi jo morali dobiti v šoli. Meščani bi se morali zavedati, da mestni gozdovi niso gmajna, kjer sme delati vsakdo škodo po mili volji, temveč da 80 skupna last v občinski upravi ter morajo biti zaščiteni, da jih ne uničijo vandali. Zato je tudi dolžnost roditeljev, da ne puščajo otrok v gozd delat škode, kaj šele. da bi Jih pošiljali sami Tudi mahu ni dovoljeno nabirati brez posebnega dovoljenja, da se prepreči škoda Neka teri fantalfni za«=ekava1o tudi velike *mre kre v tivolskem eozdu zaradi smole Roditelji naj posvečajo svojim nadebudnim s-inčkom nekaj več prave vzgojiteljske ljubezni.
—lj  Hčerki  njene ekacelence, izvrstno
veseloigro, ponove v šentjakobskem gle dališču v soboto dne 22. in v nedeljo 23. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. V gl^/nih vlogah nastopajo-Bučarjeva, Levarjeva, Ervina Wrischer-Petroveičeva, Hanžič, Karus in Petrovčdč.
V ostalih vlogah nastopa ves ansambl odra. To sta poslednji predstavi v letošnji sezoni, zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda to zabavno in duhovito veseloigro. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana in je odšlo spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice že v pred-prodaji od sobote dalje.
—lj   Predavanje   v   društvu »Pravnik«.
V petek dne 21. decembra t. 1. prired; društvo »Pravnik« točno ob IS. uri v ju-stični palači, dvorana štev. 79, predavanje Predava sodnik dr Stojan Bajič o nacionalno - socialističnem delovnem pravu v Nemčiji Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predava nja v čim večjem številu udeleže Odbor
—lj Grubarjevo nabrežje je nudilo že dolga leta sliko popolnega zanemarjenja Ob bregu prekopa se je razbohotilo gostr gi mičevje. ki je rastlo na vsem pobočju in k»:zilo pogle<1 na okolico Zdaj so pri čeli delavci od Karlovškega mosta obrez je trebiti ln ruvati plevel med grmičev jem in *zsekavat' tudi preveč eosto srml čevie Nn«a^11* bo^o tam tudi nove vrste pritličnega grmičevja.
I- Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju ima svojo pisarno v Ljubljani, Gledališka ulica št. 3.-IV., tel. št. 8&5S.
—lj Dan obrtne mladine dne 8. decembra v Ljubljani je uspel kar najlepše. V Vajenskem domu se je dan proslavil z rasnimi prireditvami, vajenci sami pa so se oddolžili svojim siromašnim tovarišem z nabiralno akcijo, ki je zelo dobro uspela. Vsem darovalcem najlepša hvala.
—lj Božični repertoar naše drame. Gotovo vas bo zanimalo, kakšen bo repertoar ljubljanske drame med božičnimi prazniki. Ali že veste, da se ponove od mladinskih iger Golievi pravljici: »Jar-ček« ln »Peterčkove poslednje sanje« t novi zasedbi glavnih vlog? Jurčka igra ga. Vida Juvanova, Peterčka pa 71etni Gusteljček, ki obeta biti prav kor a j žen Peterček. Obe pravljici sta na novo opremljeni z baletom in bosta nova privlačnost sa mladino. Poleg navedenih iger se ponovi Dickensova božična igTa: »Cvrček za pečjo«.
Za h o i* c
VSAKA DAMA
rada očara svojo okolico z lepo, nežno - mlado, svežo kožo in z bujnimi lasmi.
Vse te želje
Vam izpolnijo prvovrstni
VSAK GOSPOD
se rad brije s po-mlajujočo  ln prijetno osvežujočo milno kremo
LA TOJA
produkti.
CHEMOTECHNA, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10
—U Orjunao. Uradne ure v prostorih šelenburgova ulica št. 6-»I eo vsak dan od 9. do 11. ure ln od 14. do 16 ure popoldne. Tam se dobe tudj pristopnice za vstop v organizacijo in navodila. Odbor.
—lj O Bolgariji bo predaval drevi oh 8.30 na realki (Vegova ulica) znani nacionalni delavec g. prof. Ivan Kolar, ki Je Bolgarijo letos prepotoval. Pokazal bo tudi mnogo lepih skioptičnih slik. Prijatelje bratskega bolgarskega naroda iskreno vabi   društvo »Tabor«.
—lj Dajte svojim malčkom malo zabave. Za praznike bo ZKD predvajala otroško pravljico »Janko in Metka«. Ta film Je ustvarjen samo za malčke. Zabavali pa 9e bodo vsi, ki ga bodo videli. Prva predstava bo že v nedeljo na programu ZKD v Elitnem kinu Matici. Vstopnina najnižja 3.50, 4.50, 5-50 in 6.50 Din. ZKD se Je potrudila, da za božič da nekaj našim malim. Film je posnet po otroški bajki »Janko In Metka«. — Dajte našim malčkom malo veselja!
—li Očala daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najugodnejši nakup pri Fr. P-Zajcu izprašanem optika. Ljubljana, Stari trs 9   r'«»»«iri Kvofpfnrno
Samo še danes
ZVOČNI KINO DVOR
nam pokaže danes senzacijo divjega zapada
Rumeni jezdec?
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50 ln 6.50 Kot dopolnilo programa
Pogrebne svečanosti
blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja
Iz Ptuja
— Za porzdigo vinarstva in sadjarstva
V ptujskem okraju je Sadjarska podružnica v Ptuju na svoji zadnji seji napravila nekaj prav koristnih sklepov. Ker so naši lepi vinogradi v Halozah v zadnjih letih pretrpeli veliko elementarnih nezgod ter 80 vinogradi zaradi toče, peronospore in ostarelosti v zelo slabem stanju, je resna potreba misliti na njih obnovo s primernimi podporami. Pokazalo pa se je, da denarne podpore ne zaležejo dosti; naj bi se podpore delile v tem smislu, da se da vinogradnikom na razpolago več sadnih trt brezplačno ali pa vsaj po znižani ceni. S tem bi se veliko pripomoglo k obnovi naših vinogradov, na drugi strani pa bi se sadilo le trsje tistih sort in na podlagi, ki je v sortimentu banske uprave že določena, s čimer bi se končno doseglo tipiziranje vin. Obravnavalo se je tudi sadjarsko vprašanje za dvig in kakovost in enotnost sadnega pridelka. Poučna teoretična in praktična predavanja bi se morala vršiti v jeseni, pozimi in spomladi. Predavanja naj bi se vršila v izbiri sadnih sort, sajenje, gnojenje, obrezovanje, škropljenje, obiranje in sortiranje sadja. Za sajenje pa naj bi se določile predvsem sadne sorte: kanadka, boskop, lond. peping, baumanca in bobovec Kot postranske sorte pa še: mošančki, prinčevo, vivanke in ontario. Vršil naj bi se tudi kmetijski nadaljevalni pouk, h kateremu naj se pritegnejo vsi kmečki mladeniči in viniČarski sinovi. Da se omogoči kmečkim sinovom in hčeram kmetijski pouk, bi se morala na vseh kmetijskih šolah znižati preskrbnina na mesečno Din 75.— Sadjarska podružnica v Ptuju bi skušala vse te sklepe izvesti, seveda če bo našla primemo podporo in razumevanje pri banski upravi.
— Pretep   radi  starega  sovraštva. Med posestnikoma  P. F. in T   J. v Dežnem je že delj časa vladalo  staro  sovraštvo radi neke služnostne pravice vožnje na P. zem Ijišču. Ko je te dni P. opazil svojega so seda   T.,   kako    vozi   po    njegovem zem Ijišcu. ga je to tako razjezilo, da |e nava lil nanj mu iztrgal iz rok bič ter ga pre tepel. T  je moral iskati zdravniške pomoči, zadeva pa se bo zaključila pred sodiščem
Kako je prišla
umazana aSera na dan
Neka] podrobnosti o orgijah v zobotehniSkem ateljeju Josipa Bevca na Gosposvetski cesti
Ljubljana, 19. decembra.
Znana afera okrog zobotehniškega ateljeja Joška Bevca na Gosposvetski cesti, o kateri je »Slov Narod* prvi poročal, zavzema čedalje večji obseg. Je to ena največjih senzacij te vrste, kar jih je Ljubljana sploh doživela in ki je mogoča samo v žalostnih povojnih razmerah, ki ustvarja tipe, ki v svojih nagonih ne poznajo meje in ki so daleč proč od vsakega etičnega čustvovanj«. Afera ni samo naša domača, marveč je doživela mo'an odmev tudi v notranjosti  države in  celo  v inozemstvu.
Umazano zadevo ima sedaj v rokah sodišče in vsa javnost napeto pričakuje razvoja nadaljnje preiskave in končnega rezultata Delikti v aferi so prav mnogovrstni in bo moral obtoženec odgovarjati na razna vprašanja Koliko nemirov in žalosti ter jeze v različnih meščanskih in drugih družinah je pripravil perverznež. predno je prišla stvar na dan. je še zadeva zase.
Kako je pršla stvar na dan, ni povsem točno ugotovljeno. Na Joska Bevca so pazili policijski organi že nekaj let. kajti že preje je dajal s svojimi nastopi priliko za natančnejše opazovanje. V glavnem zaradi žensk, s katerimi je imel vedno posla. Sukal se je vedno v najrazličnejših družbah, kjer je igral radodarnega kavalirja. Družbe seveda Bevca niso vselej poznale in niso vedele za njegova nagnjenja. Tako se je često zgodilo, da so se družili ž njim tudi najbolj dostojni ljudje. Svoj atelje in pa stanovanjske prostore je imel opremljene izredno komfortno, uprav luksuzno. Nekoč ored meseci se je znašel Bevc v neki družbi, v kateri je bil celo neki redovnik. Družba se je odpravila nekam na sprehod in med tem časom je nekdo omenil, da bi rad poslušal radio. Takoj se je oglasil Bevc, ki je povabil vso družbo na dom, kjer jih je pogostil. Med poslušanjem radia pa se je naenkrat zablisnilo. Družba na to ni polagala posebne važnosti, ker je Bevc takoj na*el neko pretvezo. Večer je potekal sicer v vsei dostojnosti, že nekaj dni nato pa se je Bevc v neki drugi družbi, v kavami ali gostilni bahal, kažoč sliko, na kateri je bil tudi redovnk. češ, glejte, kdo se vse shaja pri meni. Za sliko in Bevčevo govoričenje so izvedeli rudi predstojniki omenjenega, nedolžnega redovnika, ki so ga pozvali na odgovor Seveda pater za sliko ni vedel in tudi ne, da je bil v nekam sumljivi družbi. O tej zadevi se je po neki pogrebščin? pogovarjala druga družba, v kateri je bila tudi neka mlada gospodična. »To Se vse nič ni!« ie menila ta. »Moji prijateljici pa se je pripetilo vse nekaj drugega« Potem je gospodična povedala, da je Bevc njeno prijateljico opil in omamil
Naše Gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 19-: žalujoči ostali. A-Četrtek, 20. decembra: Migo, dekle z Mort-
parnaaa Red Četrtek. Petek 21. decembra: zaprto. Sobota 22. decembra: Matiček se ženi. Izv. OPERA Začetek ob 20. Sreda,   19.:   Štirje   grobjani. Premijera-
Red Sreda. Četrtek 20  decembra: zaprto. Petek,   21.   decembra:    Igubljeni valček. Red B.
Sobota 22. decembra: Mignon. Red A.
Drevi bo premiera najbolj igrane Vvolff-Ferrarijeve komične opere »Štirje grobjani« za red Sreda. Delo vzbuja upravičeno občudovanje in žanje vsepovsod največje uspehe, po svoji temperamentni in-vencijozni godbi, ki ima svojstveno originalno noto, ter duhovitem polno romanske lahkote vsebuječem oujetu. Ker imamo v našem ansamblu interprete, ki se jim partije izredno prilegajo je pričakovati, da bo predstava po zaokroženosti vseh kreacij žela uspeh kot ga zasluži. Dejanje opere se vrti okrog grobjanov, ki možita sina in hčer, njihovih šegavih žena, ki jima motita račune skupaj z kontejem Riccardom. domačin prijateljem ge. Felice in ženinom Filipetom. Delo dirigira dr. Svara, režira g. Primožič. Štirje grobjani so: gg. Betetto, Primožič, Marjan Ru9 in Zupan, njihove žene ga. Poličeva, Kogejeva in gdč. 2upev-čeva, konte Riccardo g. MarČec, mlada zaročenca pa ga Ribičeva in g. Banovec.
Živilski trg pred
Ljubljana, 19. decembra.
2e zdaj se kaže, da nas bodo prazniki pošteno spraznili, odnosno napolnili*. Gospodinje imajo že ves teden neznanske skibi s kuharsko umetnostjo in precej jih tudi skrbi, vsaj nekatere, kako spraviti posebne, praznične potrebe in zahteve s finančnimi vprašanji. Razen tega hodijo že delj časa na trg v bojazni, da bi se to in ono prezgodaj ne podražilo. Zato so se začele zalagati z mlečnimi izdelki že prejšnje dni. Danes je bilo na trgu zaradi bližajočih se praznikov precej bolj živahno kot navadno. Pa tudi po tem se je poznalo, da je božična konjunktura, da je bil trg dobro založen s tistimi dobrotami, ki gredo najbolj v denar pred prazniki.
Lahko celo govorimo o navalu na perutninski trg. Jabolk je bilo danes na trgu celo več kot pred Miklavžem. Vpraševanja po njih še ni posebnega, zato so tudi še precej poceni. Tudi s kakovostjo so gospodinje lahko kolikor toliko zadovoljne, ker pač prodajalci ne morejo konkurirati s slabim blagom ter dostavljajo na trg po možnosti čim boljše sadje. Orehovih jedrc je Se mnogo več kot jih je bilo pred dnevi, zato se tudi niso podražila. Zelo lepa prodajajo tudi branjevci na Pogačarjevem trgu po 18 Din kg. torej po isti ceni kot kmečki prodajalci na kmečkem tran. Tudi rozine niso po«ebno draee. prodajajo jib po 11 do 12 Din kg Ma*lo se še ni podra žilo. draea se pa zdi ometana, ki za njeno prodajo tudi ni strogo določenih merskih
in jo zlorabil in to takoj po zobni ordinaciji. Prisotni so se pričeli zgražati in so silili v gospodično, naj zadevo prijavi policiji.
»Bi že,« se je branila, »le kaj bo oa to
dejala prijateljica?«
Slednjič so drugi le prepričali gospodično, da se je udala in so odšli skupaj š njo na policijsko upravo. Tam se je gospodična spet branila izpovedati; zahtevala je. naj se vsi, ki so jo spremili, odstranijo iz sobe. Ko je ostala sama z uradnikom, je povedala vse in pristavila, da je ona sama tista, ki je vse. kar je povedala, doživela v Bevčevem ateljeju, odnosno v stanovanju. Povedala je, da jo je povabil v sobo, kjer ji je navil gramofon, nato pa nekaj operiral pri lučeh. Ponudil ji je nekaj kozarčkov likerja, ki jo je popolnoma omamil, nato pa je sledilo vse drugo.
Tudi vsa druga zaslišana dekleta so pozneje izpovedala približno enako. Premotil jih je z raznimi svetlobnimi efekti, z omamljajočim likerjem, godbo in še drugimi sredstvi. Vse so se znašle pred njim brez vsakega odpora in so se mu udajale tako rekoč nevede Včasih so bile se popolnoma pri zavesti, ko je nekai blisnilo. Kadar je katera vprašala, kaj je to. je Bevc mirno odgovoril: »Oh, ga že spet radio nekaj igra.c V resnici pa je takrat sprožil napravo za fotografiranje in se je užgala magnezija. Po odhodu svoje žrtve je Bevc že hitel izdelovati sliko. Vsa zaslišana dekleta, z eno samo izjemo, so izpovedala, da jih je poskušal Bevc zima-miti. Med njimi so le redka, ki jih Bevc ni imel. Med njimi je bila tudi neka natakarica, ki je navajona precej močnih pijač. Pa je tudi ta podlegla, čim je izpila le par kozarčkov likerja, ki ga je ponudil Bevc. Slikane so bile vse, ne da bi za to vedele, razen nekaterih znanih lahkoživk, ki so se prostovoljno, brez pritiska udeleževale orgij v ateljeju. Bevc je. kakor smo že prvič omenili, zbiral robce in razne druge intimnosti, zapisaval datume, kdaj je imel to ali ono žensko in vse spravljal.
Imel pa je tudi sicer vpliv na ženske. Zlorabljal jih je tako ali tako in izsiljeval pozneje tudi denar od njih. Neka njegova mlada žrtev mu je znosila sčasoma okrog 20.000 Din, pozneje pa je izgubila službo in ostala takorekoč na cesti. Samo nekoć se mu je pripetilo nekaj neprijetnega. Nekaj dni popreje je povabil k sobi neko lahkoživko. poročeno ženičino, ki jo je tn-di slikal. Ta je prišla k njemu sicer prostovoljno, a je pozneje zvedela za sliko, ki jo je kazal okrog. Srečala ga je pred pošto, ga ustavila fn ga vpričo neke njegove druge ljubice oklofutaia.
enot
Gospodinje so se najbolj bale, da se bodo pred prazniki podražila jajca, ki so pa zdaj Še vedno primerno cenena, pač zato, ker je trg zelo založen z njimi. Precej lepa prodajajo po 16 komadov za 10 Din ali 8 komadov za 5 Din. Najdražja so po dinarju komad. Bosanci zalagajo trg s tolstimi purani in domače perutnine je izredno mno-Cene se pa niso spremenile. Po zaklani perutnini gospodinje danes niso posebno posegale, precej so se pa zanimale za živo.
Na zelenjadnem trgu se gospodinje ne mude dolgo, ker imajo drugje tem več opravkov. Sicer jim pa salate itak ni treba izbirati, ker je vsa lepa, za barantanje pa tudi nimajo časa Zdaj se tudi marsikateri gospodinji ne idi posebno važno, če se cene nekoliko spremene, ker imajo toliko drugih skrbi. Niti tržnih poročil nimajo Časa Čitati.
JUTRI PREMIERA vesele in razposajene komedije
VESELA NASLEDNICA
V glavni vlogi ANNT ONDRA ELITNI KINO MATICA
Iz škofje Loke
— »Hlapcu Jerneju« Iz Ljubljane. Nič
ni bilo tako spodtakljivo zapisanega, gospod »Jerneje, da bi Vas bilo smelo dvigniti in še na tako neokreten način. Ali nimate občutka, da ete se nekoliko zaleteli? Člen tretji naše ustave pozna slovenščino za službeni jezik naše kraljevine, pa Vam torej ni treba segati po »dravskem dialektu«, ker nam bodo Vaše knjige, in to v državnem jeziku, kar slovenščina poleg hrvaščine in srbščine tudi je, vrlo dobrodošle! Kar pošljite ln najlepša hvala, pa brez zamere!
— Slovo vrlega Sokola-oficirja. Te dnJ je zapustil Skofjo Loko g. Dušan Menica nin, oficir, ki Je vsa leta svojega bivanja v našem mestu sodeloval z veliko ljubeznijo in zanimanjem pri Sokolu. Užival je v širokih vrstah našega članstva prijateljstvo in spoštovanje, saj Je bil ponovno Izvoljen na letnih skupščinah v društveni upravni odbor, dosledno vsako leto pa je poleg tega tudi pripravljal Sokole, vojaške obveznike, za domovinsko službo, da so bili potem prizadeti deležni skrajšanega roka. 2ivahno se Je udejstvo-val g. Meničanin tudi v strelskih krogih naSega Sokola, ki ohrani simpatičnega častnika v najprijaznejšem in hvaležnem spominu. Na novem službenem mestu mu želimo vse najboljše!
— Naval na sokolski kino. Škofjeloški Sokol je predvajal od sobote film o pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja. .Vaval na predstave Je bi' vsakokrat ogromen ln je bila velika dvo rana vedno nabito polna.
— V razsvetljavi napredujemo. O ob-ločnicah bomo tiho, pač pa naj povemo, da je zagorelo sedaj več novih luči v novem predmestju, ki so bile tamkaj res potrebne. Obeta se pa še par novih žar nic, toda to na drugih krajih mesta.
-rran 4.
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 19. decembra. 1934
m 86
Sfcrivncst 71 beie^a čevlja
— Ko je pa prišel Swanson v pisarno distriktnega prokuratorja, s čimer bi je zagotovil na najkompetentnejšem mestu alibi baš v hipu, ko je bil Jan-ney .jen, sem že vedel, da je sokrivec. In tedaj mi je tudi šinila v glavo misel, da Swanson največ pridobi z Jannevevo in s smrtjo Abigail Door-nove. Starka ie zapustila večino svojega premoženja Janneyu, po njegovi smrti I>i pa pripadlo S\vansonu. To se je imenitno ujemalo.
Kar ;e zapel telefon in inspektor Oueen je dvignil slušalko. Prisluhnil je ln kri mu je pritisnila v obraz. Potem je odložil slušalko in zaklical:
— Je že opravljeno! Cim so Swan-sona soočili z Lucille Pricevo. s.e je vdal in priznal svojo sokrivdo. Končno sta morilca v rokah pravice!
Harper ie planil pokonci, oči so se mu zasvetile in proseče se je ozrl na Ellervja. — Torej že lahko objavim, ali še bolje, lahko odtod telefoniram v uredništvo?
— .Mislim da. Pete. — se ie nasmehnil Ellerv. — Kar obljubim, to vedno drži.
Harper je dvignil slušalko. — Lahko izide! — je zaklical v telefon, ko je dob'1 zvezo z ure-dn:š:vom. To je bilo vse.
Policijski komisar je molče vstal in odšel.
— Veste. — je dejal Harper zamišljeno. — ves ta čas sem se čudil, kako je mogel merilec zasnovati tako zapleten naklep v pičlih dveh urah. po nesreč;, ki je ni mogel pričakovati. In ne glede na to se mi je zdelo, da je bil ta umor nekam odveč. Koncem koncev bi lahko Abigail Doornova podlegla operaciji, kar bi prihranilo morilcu celo vrsto sitnosti.
— Imenitno, Pete. — Ellerv »e bil očividno s tem vprašanjem zadovoljen. — To sta uva imenitna pomisleka. Toda na oba imam prav tako imeniten odgovor.
Abigail Doornova naj bi se bila čez mesec dni podvrgla operaciji slepiča. O tem se je v bolnici splošno govorilo. Ni dvoma, da bi moral biti zločin storjen po tej operaciji, morda samo nekoliko drugače. V tem primeru bi lahko bil v predsobi navzoč zdravnik narkotizator. kajti starka bi ne bila v comatičnem stanju, kakor po svojem padcu po stopnicah. A v navzočnosti narkotizatorja bi Lucille Priceva težko storila svoj zločin pred operacijo.
Mislim, da je bil njen naklep umoriti Abigail Doornovo po operaciji, in sicer v njeni privatni sobi v bolnici, kamor bi imela dostop kot doktor Jan-ney. kakor je imela dostop v predsobo. Stregla bi bila Atrgail Doornovi in taka bi bi zločin pripravljen v vseh podrobnostih že davno prej, predno se je L-oornova pobila, to se pravi, obleka bi bila pripravljena in shranjena nekje v poslopju, s S\vansonom bi brilo dogovorjeno, da bo v kritičnem trenutku posetil Janneya in tako dalje. In tako, ko je Doornova padla po stopnicah, je bilo treba samo nekoliko izpreme-niti načrt in storiti zločin v mnogo ugodnejših razmerah, nego je pričakovala morilka, zlasti, da ne bo prisoten zdravnik narkotizator. Lahko se je odločila za umor, brž je telefonirala Swansonu. kaj se ie zgodilo, in s tem ie bilo vse opravljeno.
Ellery je zakašljal. — Kar se tiče vašega pomisleka, da umor morda sploh ni bil potreben, je nevzdižen iz ieh.e razlogov: Minchen in Janney sta trdno verovala, da se bo operacija posrečila. In Priceva, ki je bila Janneyeva zaupnica, je morala deliti to prepričanje. Zdaj pa pomislite: Ce bi bila Doornova okrevala in operacija slepiča od-
gođena na nedoločen čas, bi morada Priceva čakati bogve kako dolgo in vsi njeni računi bi bili prekrižani. Ne, Pete. nesreča Abigail Dooraove je samo pospešila zločin. Jasna misel na umor se ni porodila šele zaradi nesreče.
Sampson je še vedno sedei kakor pribit, Ellery ga je opazoval ki se zabaval. Harper se je tiho smehljal. Kar je Sampson vprašal:
— Toda nagib, zaJcaj je Priceva morila? To mi ne gre v glavo. Kakšna zveza more biti med njo in Swanso-nom? To ni bilo nikjer omenjeno. Zakaj je storila ona ta gnusni zločin, 6e bi bil največ pridobil z dvojnim umorom on?
Inspektor Oueen je snel svoj klobuk in suknjo z obešalnika in zamrmral v opravičilo, da mora po opravkih. Pred odhodom je pa dejal prijazno:
— EIlery vam pojasni to, Henry. To je njegova stvar. Bodi priden, Džtmo..
In ko so se vrata za njim zaprla, se je zleknij Ellerv v očetov naslanjač ter prekrižal noge na očetovi mizi. — To je pravilno vprašanje, gospod Sarrrpson, — je dejal. Tudi jaz sem se tako vpraševal vse dopoldne. Kalcsna zveza je morala biti med tema čk>vekoma, kri sta si na videz tako tuja? Swanson je sovražil staro gospo, ker mu je bila uničila karijero in ga pognala iz svoje bolnice. To je podla duša, ki je stregla po življenju svojemu adoptivnemu očetu, ker je ml dovolil uničiti njegovo karijero. Poleg tega je pa imel Swanson finančne razloge, kajti kljub vsemu, kar se je bilo zgodilo, je bil še vedno edini dedič svojega adoptivnega očeta. In Lucille Priceva, skromna strežnica — da, kakšna zveza je mogla biti med njima?
Nastala je tišina, Ellery je pa potegnil iz žepa skrivnostni dokument, ki ga je bil izsledil Harper po njegovem naročilu v četrtek popoldne. Pomahal je z njim v zraku.
— To je kratek odgovor na vaše vprašanje. To nam pove, zakaj je Lucille Priceva storila oba zločina na ljubo Swansonu, tole ji prinaša del Jan-neyevega premoženja, ki ga podeduje skupaj s Swansonom. V tem dokumentu je skrita tajna dolgoletnih načrtov, zJočin&kih naklepov in vra;<je rafiniranosti.
Ta dokument nam pove, kako in kje je dobila Priceva moško obleko, ne da bi zapustila za seboj sledove. Imela jo je od Swansona, bivšega zdravnika te bolnice. To nam tudi pove, zakaj so ji bile hlače predolge. Čevlji so najbrž tudi njegovi.
To je dokaz, da sta zaupno in tajno sodelovala. V nekaterih stvareh sta se najbrž domenila po telefonu, ker sta morala paziti, da bi ju ne videli skupaj. Ona ga je najbrž obvestila o svojem naklepu, da hoče umoriti Janneya, kajti dan po tem, ko so listi priobčili vest, da bo Janney aretiran, je prišel Swanson k vam v pisarno in s tem si je preskrbe! najboljši alibi baš za trenutek, ko je bil Janney umorjen.
Ta dokument nam tudi pove, zakaj sta bila oba zločina storjena na enak način. Ce bi bili namreč Swansona osumili umora Abigail Dooraove — česar niso mogli smatrati za nemogoče — in če bi bil potem Janney umorjen na tak način, da bi se zdelo to delo istega zločinca, bi moral Swansonov alibi pri drugem zločinu avtomatično odvrniti od njega vsak sum glede prvega zločina.
Iz tega tudi sledi, da niti doktor Jan-ney ni slutil, da sta adoptirani sin Tho-mas Janney alias Swanson in Lucille Priceva med seboj ner-azdružno zvezana.
— Da, toda kakšna more biti ta zveza? — Tako sem se vprašal tudi jaz.
Etterv je vrgel dokument čez inšpektorjevo mizo tako, da so se di-striktni prokurator Sampson, Minchen in Džuna lahko sklonili nadenj in ga prečitali. Harper se je samo nasmehnil.
BH je fotografiran poročni list Lucille Priče ve in Thomasa Swansona. KONEC.
ja?
Paradoks.
— Kaj razumemo pod besedo teori-
>
— Nekaj nepraktičnega.
Svetilniki v puščavi
Trije francoski inženjerji
V enem delu puste Sahare, ki se imenuje Puščava strahu, so zaposleni trije irancoski inženjerji z gradnjo prvega izmed sedmih svetilnikov, ki bodo v bodoče kazali pot skozi neskončno puščavo avtomobilistom, letalcem in karavanam. Svetilniki bodo 35 m visoki stolpi iz jekla in betona, katerim ne bodo mo^le do živega niti roparske tolpe, ki često zablodijo v Saharo. Luči v svetilnikih, vidne 100 km daleč naokrog, bodo svetile dve leti brez vsakega polnjenja ali reguliranja, ker bo gorela v njih neka posebna zmes. Mnogi ljudje in živali se bodo lahko v bodoče zahvalili svetilnikom za svojo rešitev pred smrtjo od vročine in žeje.
To, kar je napravil inženjer Delaplace s svojima asistentoma, je pionirsko delo v pravem pomenu besede. Inženjerji imajo samo dva dvotonska avtomobila, ki z njima dovažak) jeklo, cement in gorivo na velike razdalje, neprestano morajo izpopolnjevati zaloge živil, orodja in lesa, zlasti si pa morajo preskrbovati vodo v neprestani nevarnosti, da jth napadejo arabski razbojniki, morajo delati vedno z orožjem v rokah. Naš.; naloga ni lahka, je pravil nedavno inženjer Delaplace nekemu novinarju, ki ga je prignala k njemu radovednost. Sami si kuhamo, sami smo si inženjerji. zidarji, šoferji, lovci in celo zdravniki. Trpeti moramo žejo. strašno vročino podnevi in hud mraz ponoči. Oči nas vedno peko, ustnice imamo razpokane in jezike otekle. To ni nobena šala, toda naš trud bo poplačan z uspehom.
Kraj, kjer grade ogromen svetilnik, se imenuje Bencinski tank št. 5. Tam je namreč   pod   nadzorstvom arabskega
grade v Sahari v neprestani sedem svetilnikov
paznika Bu Adidi spravljenega 20.000 litrov bencina in 5000 litrov olja za letalce in avtomobiliste, ki zablodijo sem. Ta paznik opravlja naisamotnejši poklic na svetu. Ves čas ne vidi nikogar, razen šoferja avtomobila, ki mu dova-ža vodo in hrano. Za svojo delo dobiva osem francoskih frankov dnevno. To je za arabske razmere najsijajnejša plača m Bu Adidi postane še bogat mož, če ga ne doleti prej smrt v puščavi, kjer je v vedni nevarnosti, da ga napadejo razbojniki. Njegov prednik je plačal svoj pvhlep po denarju z glavo. Prodal je vso vodo za 30 frankov nekemu avtomobilisru, ki se je peljaJ mimo, sam je pa upal. da bo do prihoda avtomobila z novimi zalogami vzdržal. Toda avtu se je pripetila v pustinji nezgoda in prispel je 36 ur pozneje, kakor običajno, ta čas je pa nesrečni paznik že umrl od žeje.
Delaplace je že izmeril in določil kraj za zgraditev stolpa. Prvi stolp se bo dvigal pri Regganu. dragi pri Aule-fu, tretji blizu vrat k Tanesrufu, četrti, ki ga zdaj grade, pri Bencinski stanici št 5, peti pri Tesali tu in šesti pri Age-k>ku. Sedmi svetilnik bo zgrajen v Gao na Nigeru ob koncu ceste, vodeče skori pustinjo. Pozneje bo inženjer Delaplace zgradil še en svetilnik pri Taudeni, da doseže tako zvezo med Mauretanijo in Timbuktom. Kako važni so svetilniki v puščavi ne samo za letalce in avtomobiliste, temveč tudi za Arabce in Tau-rege, sledi iz tega, da so obljubili De-Iaplacu zaščito in pomoč celo krvoločni Modri Tauregi, ko je sklical zborovanje njihovih poglavarjev in razložU namen svojega dela v puščavi.
Lanski potres
na Japonskem
Japonski potresomerni zavod pri-občuje letos postopoma znanstveno obdelane podatke o lanskem potresu, a revija »Nature«, ki poroča o japonskih publikacijah, se čudi velikemu in hitremu delu, s katerim je bila podana slika lanske narodne katastrofe na Japonskem. Neverjetno hitro je dognal prof. Mivabe smeri, v katerih so se širili na poedinih krajih valovi. Na podlagi tega je ugotovil, da je bilo središče potresa okrog 600 km dolg pas v morju od severa proti jugu, kjer leže na dnu Pacifika globoke morske brazde. Ob eni izmed teh brazd se je najbrž odkrušila ogromna zemeljska skorja in to je povzročilo potres. Valovi se niso širili od tega središča na vse strani enako. Najvišji valovi so dosegli Japonsko, kjer je bil najvišji val, ki je žalil Sirahamo, 31 m visok. Mareografi, instrumenti, ki beležijo avtomatično morske valove, so zabeležili to valovanje v Honolulu na Havajskih otokih in celo na kalifornijski obali v San Franciscu, niso ga pa zabeležili instrumenti na Filipinskih otokih v Manilli in na Novi Zelandiji v VVelingtonu, najbrž zaradi zaklona prilegajočih otokov. Pač so pa valove razmeroma močno zabeležili na stanici v Iquique v Chile, ki je oddaljena od središča potresa 14.000 km.
Dr. M u sva je opisal tudi čudne svetovne pojave, ki so spremljali silno valovanje morja. Grebeni ogromnih valov so ves čas motno žareli in tudi vsa
morska površina se je lesketala. Po obaH razlivajoči se valovi so se svetlikali modrikasto in ko je voda pred bližajočim se valom padla, je zažarelo vse morsko dno. Valovi so nosili s seboj modro svetlikajoča se telesa in veliko, ostro začrtano modro žareče tek> se je pojavilo nad vodo, istočasno je pa za-žarela močna luč tudi z morske gladine. Vendar pa lanska katastrofa ni bila tako strašna kakor ona 1. 1896., k^ so bili valovi še močnejši in večji.
Ameriki ne plačujejo dolgov
Uradniki ameriškega državnega zaklada so vpisali v glavno knjigo vojnih dolgov 154,729.976 dolarjev kot postavko za plačiio 12 držav. Te številke kažejo, da Anglija ni plačala svojega de-cemberskega obroka v znesku 117 milijonov 670.735 dolarjev in s tem so narasli njeni dolgovi na 379.461.796 dolarjev. Francoski decemberski obrok je znašal 23.308312 dolarjev in s tem so narasli francoski dolgovi Ameriki na 165,716342 dolarjev. Zaostanki vseh dvanajstih držav znašajo zdaj 628 milijonov 964.000 dolarjev.
Državni departement je dobil kratka obvestila dolgujočih držav ali njihovih diplomatskih zastopnikov, da decemberski obrok ne bo plačan. O tem je bil obveščen urad državne zakladnice, ki je pripisal zaostanke k skupnim dolgovom. Pri onih državah, ki sploh niso plačale obroka, so zapisali uradniki dve postavki, v plačilo zapadlo vsoto in skupni zaostanek, v enem primeru, ko
je bil obrok plačan, namreč pri Finski, so pa zapisali samo saldo. Plačilo na Finsko odpadajočega obroka je bilo tako velika posebnost, da so ga celo fil-mali. Film kaže finskega poslanika Astromsa. kako v državnem departe-mentu izroča ček. Ta dogodek ima tudi humoristično stran, kajti med diplomati se je takoj trdilo, da čaka diplomate držav, ki plačujejo redno svoje dolgove, sijajna filmska karijera.
Ameriški državni dolgovi so pa dosegli novo rekordno višino. V preteklem tednu se je prodalo za 967.86 milijonov dolarjev novih papirjev državne zakladnice in s tem se je državni dolg zvišal na 2S.4 milijarde dolarjev. Prejšnje najvišje stanje je bilo 26.5 milijard, i" sicer samo prehodno med vojno.
Luigi Pirandello v Pragi
V ponedeljek popoldne je prispel iz Stockholma v Prago znan: italijanski dramatik Luigi Pirandello, laureat letošnje Noto love nagrade za literaturo. Na kolodvoru so pozdravili italijanskega gosta poleg zastopnikov italijanskega poslaništva ravnatelj italijanskega zavoda dr. Angioletti, lektor dr. Cronia, za Narodno gledališče pa 'dr.
Jirina. Pirandello se je nastanil v hotelu Esplanade, kjer je sprejel tudi inozemske novinarje. Zanimanje za slavnega italijanskega dramatika je bilo veliko in veliki salon njegovega aparte-menta se je napolnil do zadnjega kotička. Priletni pesnik je imel sicer za seboj nočno vožnjo z vlakom, vendar je pa rad odgovarjal na mnoga vprašanja. Sprožena so bila naziranja in misli, ki so v tesni zvezi s Pirandellovim pojmovanjem umetnosti. Pogovor je na-nesel tudi na moderno strojno civilizacijo, ki je po Pirandello ve m mnenju uničila filozofske kategorije časa in prostora in ki bo privedla do poloma, Če bo tako hitro napredovala. Pirandello je znova obsodil zvočni film. češ, da je samo slaba kopija gledališča.
V Pragi je priredil Pirandello sijajno predavanje o svojem sicilskem rojaku in 30 let starejšem predhodniku Giovannu Vergu. vodji modernega ve-rizma. Predavanje je bilo pod okriljem zavoda za italijansko kulturo v nabito polni dvorani praške filozofske fakultete, čije prodekan Otokar Fischer je v uvodu kratko označil šest umetniško znanstvenih elementov, ki so si izbrali za svoiega dramatskega glasnika mojstra Pirandella.
Tc Jesenic
— Nova slovenska spevoigra na Sokol-skem odru. Gledališki odsek Sokolskega društva Jesenice vprizori v soboto 22. t m. zvečer krstno predstavo špicarjevt spevoigre »Spominska plošča« v počastitev 501etnega življenjskega jubileja avtor ja, nacionalnega delavca in pisatelja brata spicarja. Uglasbila inž. Leskovšek in Ro-žanc, režira br. Klavora, dirigent br Kleč, pevovodja br Sredenšek.
:'LJSJK za volane \ različnih guban SPECIELN1 EjNTEL oblek, volan, ftalov Ud Azl Klin.Mh. entel vložkov Id čipk.
PREDTISKANJE,   v t/E.N.Ih.  MON()(.KAMO\, zaves
perila
Hitro, fino m poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljar
poleg hotela Štrukelj
Samo Din 143-
St. 696. Elegantna KROM zapestna ura s finim pravim švicarskim Anker kolesjem,
v kamnih tekoča, DFN 143.— St. 696. ista, s svetlečim kazalnikom in kazalcem DIN 154.—•
Triletno pismeno jamstvo. Nikak rizika. Zamenjava dovoljena, vrne se tudi denar.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
H. SUTTNER, LJUBLJANA 4
Lastna protokoli rana tovarna ur v Svid.
PSIČKE
šest tednov stare, križance (fipicl-foksterijerje) prodam. — Podrožnik, Cesta I, št. 9 (pritličje).
PERNICE
izgotovljene  -   velikost 180 X 115. *z puhastega perja 220.-300.- in 340.- Din. Is puh pa 450.-. 550.-  Din Garantiramo solidna postrežba — pri:
RUTX>LF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2.
361
PREMOG, DRVA, karbopaketi. — Slovša Fran, Kolezijska ulica 19. — Telefon Št. 3934 68/T
LEPE JASLICE
hlevčke, pastirčke, ovčke razprodaja najceneje sv. Petra cesta 17, Ljubljana. 3599
Plošče . gramofone
izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
»ELEKTROTON«
Tavčarjeva uL 3.
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert. 3685
VARČNIM GOSPODINJAM
priporočamo za praznike maslo, sir in druge mlečne izdelke — priznano najboljše — v Mlekarni »Naklo«, nasproti dramskega gledališča in stojnica na ljubljanskem živilskega trgu.
PUMPARICE
površnike, usnjene obleke itd. kupite najbolje pri
PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14.
DVA ŠIVALNA STROJA
ženski pogrezljiv in krojaški, šiva naprej in nazaj — mak) rabljena prodam za 1800 Din. Klade zna ulica 26. 3713
PRODAMO OTROŠKI BICIKEL, avtomobilček in kino - kamero. — ABC, Ljubljana, Medvedova cesta št. 8. 3712
PEKOVSKEGA POMOĆNIKA
zanesljivega in pridnega, iz poštene hiše, kakor tudi vajenca sprejme takoj Noč, Slov. Javo rnik
SVEŽE MORSKE RIBE
vsak dan v GOSTILNI »PRI KMETU«,  LJubljana, Gospo-
svetska cesta 8.
Danes: brancini, barbo ni, cipli, svoje, jegulje, girice. — Prvo-Danes: brancini, bar boni, cipli, svoje, jegulje, girice. — Prvo vrstna dalmatinska in domača vina, kuhinja priznano dobra, cene zmerne. — Pri tej priliki naznanjam cen j. občinstvu, da vodim sedaj gostilno sama ter se priporočam svojim dosedanjim in novim gosto.n najtopleje.
Se priporoča DUMA, vdov. STOŠIC.
VES SVET JE POD VflSO STREHO
s (Philips-radio aparatom S
katerega Vam dobavlja na  mesečne obroke
Typo 961 A po Din .    940 A   .     . 165 .    836 A   , . Ud.
Ha SUTTNER, Ljubljana f
ALEKSANDROVA 6
Typa 836 A
Super - oJnductance—>
PHILIPS RADIO
NAJVEČJA  RADIO  INDUSTRIJA SVETA
Oglasi v »Slovenskem Narodu"
imalo v«»i 5k usneh?
Urejuje Josip Zupančič. — Z« »Narodno tiskamo«: Fran Jeaeršek. - Za upravo b maeratm del Veta: Otoo ChrmtoL - V* » Ljubljani