naš tednik LETO XLIII. Številka 31 Cena 8,— šil. CIO din) petek, 2. avgusta 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec Rb.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenturt/Poštni urad 9020 Celovec Ekskluzivni intervju s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo: „Slovenska vojska naj bo v službi domovine, ne pa kake partije" Več na straneh 8, 9 in 10 Vedno več staršev si želi za svoje otroke dvojezične vzgoje v otroškem vrtcu: Ze danes premalo otroških vrtnaric s slovensko izobrazbo Že nekaj časa potekajo pogovori o novelaciji zakona o otroških vrtcih. Vendar državni mlini meljejo počasi, vsekakor prepočasi za občine, ki so ugotovile, da je velika potreba po dvojezični vzgoji malih otrok. Vedno več staršev, tudi nemško govorečih, prijavlja svoje otroke v dvojezične vrtce, zaradi česar vedno več občin nastavlja vzgojitelje z dvojezično izobrazbo. Vendar teh otroških vzgojiteljev primanjkuje. Trenutno je osem otroških vrtec z dvojezičnimi skupinami, kjer je zaposlenih 12 otroških dvojezičnih vzgojiteljic. Pričakovati pa je, da bo v naslednjih letih potrebnih celo do 50 vzgojiteljic s tovrstno izobrazbo. (Več na strani 5) TA TEDEN V NAŠEM TEDNIKU ir Kmetje naprej zaupajo Janku Zwittru in Štefanu Domeju Z njima ter kmetico Katjo Kert (slika levo) bodo kmetje šli v kmečkozbor-ske volitve. Stran2/3 SAK je tudi letos izpadel že v 1. kolu avstrijskega pokala. Toda tekma je bila do zadnjega trenutka odprta in izredno napeta. , Stran 15 Slika desno: Legionar SAK Ča-mil Brdžanovič (desno) je navdušil navijače s tehničnimi vložki. Politika Politika PISMO IZ SLOVENIJE : Umik ki mi samo koristil Komaj se je vojna v Sloveniji polegla, že se je začelo razgibano parlamentarno in zlasti vladno prerivanje. Tako je pred dnevi minister Janša predlagal zamenjavo šefa vlade, kar večina Demosovih prvakov ni sprejela s prevelikim navdušenjem. Po tej inačici naj bi novi mandatar postal sedanji notranji minister Igor Bavčar, ki je danes izjavil, da o tem še ni razmišljal. A dejstvo ostaja kljub vsemu neizpremenjeno: Premier Peterle resnično ni imel srečne roke pri izbiri nekaterih ministrov, zlasti za gospodarstvo, finance in še kaj bi se našlo. Ob tem je Lojze Peterle v ekskluzivnem razgovoru za dnevnik Slovenec dejal dobesedno takole: „Psihološko politično ne bi bilo primerno, da prav sedaj človek (Igor Bavčar, opomba pisca) s tem položajem ali iz tega resorja prevzame vodstvo. Že sedaj me po telefonu iz sveta sprašujejo, ali je šlo res za udarjali se uveljavlja policijska linija . . . Osebno pa predlogu o mojem umiku ne bi nasprotoval, saj bi mi to v marsičem lahko olajšalo tudi bodočo politično perspektivo ..." Kakorkoli že, politična in vladna kriza v Sloveniji sta sedaj v novih razmerah bolj očitni kot kdajkoli poprej. Je pa res, da Peterle ne bi smel pristajati na določena izsiljevanja z nekakšno štiričlansko komisijo. Je že tako, da politika ni dobrodelna dejavnost: kakor pozna kompromise, tako pozna tudi izsiljevanja in podtikavanja. Mandatarjeva pravica je, da od parlamenta zahteva glasovanje o zaupnici vlade. Le-ta bo njegov mandat priznal ali ovrgel. Če mu ga bo priznal, bo njegova vlada močnejša in legitimnejša, ako mu ga bo odrekel, bo vlada sicer padla, politično močnejši pa bo njen bivši predsednik. Če pustimo ob strani vladno krizo, imamo v Sloveniji še vedno prisotno Jugoslovansko armado. Ta čas na stranskem tiru železniške postaje v Logatcu čaka naloženih na vagone čez štirideset tankov, ki naj bi se odpeljali v Bosno. A hrvaške železnice ne dajo dovoljenja za prevoz, kar seveda ne more biti dobro. Sicer pa se armada vsaj za sedaj umika iz vseh obmejnih stražnic in počasi pospravlja kovčke. Mat na hrvaški šahovnici Povsem drugače je v sosednji Hrvaški. Tam divja vojna z vsemi grozotami vred. Jugoslovanska armada se je docela postavila na stran četniških upornikov, ki so že popolnoma zasedli Banijo, Liko in Kordun, ter se bližajo Karlovcu. Ni je sile, ki bi srbske teroriste zaustavila. V torek popoldne so letala jugoslovanske armade prvič v hrvaški vojni bombardirala civilne cilje v Hrvaški Kostanjici. Zadeli so otroški vrtec, šolo in objekte hrvaške narodne garde. Vsa poslopja so zgorela do tal. Hrvaško prebivalstvo se množično izseljuje iz Banije ter Korduna in samo v zadnjih dveh nočeh je svoje domove zapustilo čez 10.000 ljudi. Eksodus nesrečnikov, ki se vali proti Zagrebu, je pretresljiv. Na traktorskih prikolicah vozijo živino in najnujnejše imetje, domove so jim porušile srbske granate, četniki pa v svoji stari nagnusni maniri koljejo goloroko hrvaško prebivalstvo po zaselkih in vaseh. Vse kaže, da dr. Tudž-man niti približno ne obvladuje položaja, opozicija je vse bolj nestrpna, zamenjala se je hrvaška vlada in nastopil je novi mandatar dr. Franjo Gregorič. A kakorkoli že, pokazalo se je, da je bilo hrvaško vodstvo na vojno večjih razsežnosti povsem nepripravljeno. Iz dobro poučenih krogov smo izvedeli, da so na Banskih dvorih računali s tem, da bo pod udarci tankovskih gosenic padla Slovenija, nakar naj bi se v naši republiki razvila dolgotrajna gverilska vojna in ta čas bi Hrvaška utrjevala položaje ter ščitila svoj mehki trebuh. Seveda v Zagrebu nihče ni računal na poraz okupatorja v Sloveniji in na njegov nenadni odhod, kar je brez dvoma ojunačilo srbske upornike. Iz Beograda še nadaljujejo z dodatno propagandno vojno. Širijo teorijo o četrtem nemškem rajhu, ki naj bi obsegal poleg germansko govorečih narodov še Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Germanska zarota je v Beogradu že uradna resnica, zato Srbi ne marajo evropskih opazovalcev nemškega in avstrijskega porekla. Naj razume, kdor more! KMETJE ŠE NABEJ ZAUPAJO JANKU ZWITTRU IN ŠTEFANU DÖEJU Z doslejšnjima zastopnikoma v Kmetijski zbornici, z Jankom Zwittrom in dipl. inž. Štefanom Domejem, so bili slovenski kmetje v zadnjih petih letih zelo zadovoljni. Zato so oba potrdili kot glavna kandidata SJK za kmečkozborske volitve, ki bodo letos novembra. Na tretjem mestu bo kandidirala že prva kmetica, in sicer bo to Katarina Kert iz Konovec pri Pliberku. Delegati z Roža, Žile in Podjune so se preteklo nedeljo v Domu v Tinjah udeležili predvolilnega deželnega zborovanja Skupnosti južnokoroških kmetov, ki je v zadnjih petih letih z dvema zborničnima svetnikoma zastopala svoje volilce v Kmetijski zbornici. ZWITTER: „SJK JE KON-STRUKTIVNA OPOZICIJA“ Zilan Janko Zwitter je v svojem poročilu sicer menil, da majhne frakcije nimajo veliko pravic v Kmetijski zbornici, saj so za vlaganje predlogov potrebni vsaj trije mandatarji. Zato je skušal skupno z dipl. inž. Štefanom Domejem izvajati konstruktivno opozicijsko politiko. To pa sta opravila vsekakor uspešno, saj so večje frakcije deloma pobrale ideje SJK, ki je npr. nakazala nesmisel prodaje mlečnih kontingentov drugim zveznim deže- Predstavniki SSk so Altissima seznanili z zadnjimi dogajanji v Sloveniji in ga prosili, da stranka podpre prizadevanja za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Seznanili so ga tudi s prizadevanji slovenske manjšine za dosega pravičnega zaščitnega zakona in ga prosili za podporo v parlamentu pri razpravi o tem za Slovence tako pomembnem vprašanju. Altissimo je v odgovoru uvodoma poudaril svojo zavzetost za podporo Republiki Sloveniji in za njeno mednarodno priznanje ter izrazil prepričanje, da gre le samo za vprašanje časa. V zvezi z zaščito slo- lam ali pa plačevanje odškodnine za t. i. „eko-površine“, ki bi jih manjši kmetje lahko vzeli v najem. DOMEJ: „VELIK NAPREDEK NA IZOBRAŽEVALNEM PODROČJU“ Dipl. inž. Štefan Domej se je v svojem poročilu osredotočil predvsem na izobraževalno dejavnost, ki je v okviru KIS v zadnjih letih spet zacvetela. Sicer je izobraževalna dejavnost postala zelo obširna, kljub temu pa je potreba po lastni slovenski sku- venske manjšine je tajnik PLI dejal, da gre za ustavno obveznost, ki jo je treba čimprej izpolniti. Zagotovil je, da se bo o tem takoj pozanimal pri predstavnikih svoje stranke v Senatu z namenom, da se razprava pospeši. Glede na dejstvo, da bodo o tem postopku ključnega pomena odnosi med vlado in parlamentom, je po posredovanju Altissima delegacija SSk obiskala tudi načelnika kabineta ministra za odnose s parlamentom Šerpo ter ga seznanila z dosedanjim postopkom v parlamentu in s pomisleki, ki jih ima Slovenska skupnost o besedilu Maccanicovega zakonskega besedila. Pini v eni izmed obstoječih kmetijskih šol nujno potrebna, je opozoril Domej, ki se želi temu vprašanju v prihodnje še posebej posvetiti. Janko Zwitter je s tem v zvezi zahteval lastni kmetijski oddelek na obstoječi Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Poleg številnih drugih novosti je Domej omenil tudi uspešno delovanje Strojnega krožka v Podjuni, ki je nastal na iniciativo SJK. Ostro kritiko je Domej v 2vezi s „Kärntner Bauerjem“ izrekel glede predsednika Valentina Deutschmanna, ki je slovenske članke oz. slovensko stran odklonil z argumentom, da je uradni jezik nemščina („Amtssprache ist deutsch!“). Takih izjav in mnenj ne moremo spreje-mati, je poudaril Domej, ki tudi v prihodnje ne bo popustil v tej načelni zahtevi. Domej pa je pozval tudi vse krajevne kmečke zastopnike, da kmalu skličejo krajevne sestanke, na katerih bodo sestavili tudi krajevne liste, ki so pomembne za volitve v občinski kmečki svet. Napredke, ki so bili v zadnjih istih doseženi, je izrecno pohvalil tudi ek. sv. Fric Kumer, ki je vodil Končno dvojezični napisi na mejnih prehodih Ljubelj in Jezersko Poslanke v državnem zboru, mag. Terezija Stoi-sits in prijateljice, so predsednika državnega zbora dr. Heinza Fischerja pismeno opozorile na to, da v področju mejnih prehodov Jezersko in Ljubelj ni dvojezičnih oznak, čeprav bi morale po zakonu biti. Dr. Heinz Fischer je sporočil, da mu je žal, da se to do sedaj še ni naredilo, ter dal nalog, da se to takoj nadoknadi. Rim: Slovenska skupnost pri liberalni strani Vsedržavni tajnik liberalne stranke Altissimo je včeraj v Rimu sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni predsednik Marjan Terpin, deželni svetovalec Bojan Brezigar in tajnik Mladinske sekcije Damjan Terpin. Poleg Altissima so se sestanka udeležili še član vsedržavnega sveta PLI Augusto Maio, odgovorni za mednarodna vprašanja Luca Anselmi, deželni tajnik za FJK Franco Tabacco in deželni svetovalec Aldo Ariis. Z leve: Novi frakcijski vodja SJK dipl. inž. Štefan Domej, vodja zborovanja ek. sv. Fric Kumer, glavni kandidat SJK Janko Zwitter in dipl. inž. Hanzi Miki. občni zbor. Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig pa je poudaril pomen samostojnega volilnega nastopanja koroških Slovencev. „Enotna lista bo volilni boj SJK v polni meri podprla,“ je zatrdil predsednik, ki je priporočil kmetom, naj se osredotočijo na konkretne volilne teme in se po tej poti potegujejo za tretji mandat v kmetijski zbornici. TRETJE MESTO ZA KMETICO Tretji mandat je volilni cilj SJK pri kmečkozborskih volitvah le- tos novembra. S tremi mandatarji bi imela SJK možnost samostojno vlagati predloge. Ta tretji mandat pa bi dobila prvič ženska, saj je občni zbor soglasno na tretje mesto izvolil mlado kmetico Katarino Kert iz Konovec pri Pliberku. Katarina Kert je na občnem zboru pozvala vse kmetice, naj se bolj samozavestno zavzemajo za svoje pravice. Prav iz tega razloga se je odločila, da bo zastopala kmetice tudi v stanovskem zastopstvu. Pomembno pomoč v boju za tretji mandat je dobila SJK tudi z Djekš, kjer so se domači na- predni kmetje združili in so pripravljeni kandidirati na listi SJK. Njim je deželno zborovanje namenilo četrto mesto. Kot posebnega častnega gosta so kmetje v Tinjah lahko pozdravili tudi zastopnico slovenskega kmetijskega ministra gospo Markež, ki se je zahvalila za veliko pomoč SJK pri spoznavanju avstrijskega kmetijstva. Ob koncu zborovanja je tekla tudi razprava o spremembi imena, kar pa so kmetice in kmetje zaenkrat odklonili. Silvo Kumer Božen: srečanje Slovencev z Južnimi Tirolci Za francosko govorečo manjšino v deželi Doline Aoste so tudi Južni Tirolci javno izrazili solidarnost Sloveniji. V Boznu so bili 22. in 23. julija podpredsednik slovenskega parlamenta odv. Vitodrag Pukl, član komisije za mednarodne odnose posl. Žaro Pregelj in pa deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Slovenska stranka je namreč tudi v tem primeru sodelovala pri organizaciji obiska, do katerega je prišlo na vabilo Južnotirolske ljudske stranke, zlasti pa še po prizadevanju poslanca v rimskem parlamentu dr. Michla Ebnerja. V ponedeljek, 22. julija, zvečer, je bila okrogla miza o položaju v Sloveniji in na Hrvaškem, pri kateri so sodelovali vsi trije slovenski gostje; uvodno besedo je imel posl. Ebner, razpravo pa je vodil načelnik svetovalske skupine Južnotirolske ljudske stranke v deželnem svetu dr. Siegfried Brugger. Že pred tem je bil sprejem pri predsedniku pokrajinskega odbora v Boznu, pri dr. Luisu Durnwal-derju, naslednjega dne pa pri po- krajinskem predsedniku Sandru Pellegriniju ter pri načelnikih svetovalskih skupin v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske in pri njenem predsedniku dr. Oskarju Peterliniju. Slovenski predstavniki so imeli še srečanje z vodilnimi predstavniki nemške stranke, zlasti s predsednikom senatorjem dr. Rolandom Rizom in z načelnikom svetovalske skupine v pokrajinskem svetu dr. Hubertom Frasnellijem. Na kosilu, ki ga je priredilo vodstvo uredništva dnevnika Dolomiten, pa je bila priložnost še za razgovor z novim predsednikom Avstrijske ljudske stranke za tirolsko dr. Wendelinom Weingartnerjem. Omeniti je potrebno še obisk v uredništvu italijanske radiotelevizije RAI in pa zelo dobro obiskano tiskovno konferenco. Podpredsednik slovenskega parlamenta odv. Pukl je na njej ugotovil, da je bil obisk zelo koristen in uspešen. Zahvalil se je za splošno izraženo podporo republiki Sloveniji in pripravljenost za tesnejše stike. Že decembra lani je pokrajinski svet v Boznu izglasoval resolucijo, ki pozdravlja demokratične spremembe v Sloveniji in se zavzema za navezavo tesnih stikov med Slovenijo in Južno Tirolsko. Zdaj je čas, da se dobre želje tudi uresničijo — je bila rdeča nit številnih poglobljenih razgovorov. Politika/Reportaža SLOVENIJA: OKUPATOR POVZROČIL ŠKODE ZA 58 MILIJARD DINARJEV Skoraj že 700.000,- šilingov se je zbralo na našem skupnem kontu za pomoč Sloveniji. Na Dunaju ta čas še tečejo pogajanja, da bi avstrijska vlada podvojila vsoto. V tem primeru bi torej vsak šiling, ki ste ga oz. ki ga še boste darovali, bil dvojno vreden. Z zbranim denarjem bo pomagano predvsem posameznikom, ki so utrpeli škodo pri okupaciji Slovenije. Kakor smo že poročali, te škode zavarovalnice ne krijejo. DAROVALCI: Dr. Matjaž in mag. Ana Sienč-nik, Žihpolje; Terezija Gröbla-cher, Trebinje; Stoiser u. Welscher, Celovec: dr Heinrich Neisser, Dunaj; Maria Schar-witzl, Beljak; A. Perne, Št. Vid ob Glini; Jožefa Fomanko, Tinje; Franc Kristan, Bistrica; Marko Gregorje, Šteben; Josef Hro-bath, Št. Lenart; Maria Urbas, Velikovec; dr. Simon Hoja, Št. Jakob v Rožu; M. Pandel, Škocijan; Preinig, Grabalja vas; Johann Furjan, Miklavčevo; družina Pipp, Celovec; Anton Zore, Linz; Josefine Valenti-nitsch, Bilčovs; Aloisia Muschet, Javna škoda pa je še večja. Samo na cestah je okupator napravil škode za milijardo dinarjev, na letališčih za skoraj 2,5 milijarde, pri industrijskih zgradbah pa kar za 22 milijard. Turizem je utrpel nad 18 milijard dinarjev škode. V primeri s tem je 2,9-milijardna škoda v trgovinstvu kar majhna. Skupna škoda znaša zaenkrat 58 milijard dinarjev, v tem pa še ni všteta škoda, ki je bolj dolgoročnega značaja. Bekštanj; Hell-Höflinger, Gla-negg; Juliane Oraže, Borovlje; Hanzi Roblek, Sele-Šajda; J. in G. Partl, Mače; Melanie Be-gusch, Sveče; Ursula Lipnik, Lo-vanke; Josefine Traun, Miklavčevo; Leopold Leben, Pliberk; Grč>-blacher, Št. Jakob v Rožu; Slovenska skupina, Graz; Anton Hornböck, Št. Janž; Alojzija Tarman, Pogorje — Baško Jezero; dr. Franc Krajger, Rožek; Oto Ja-melnik, Rogarja vas; Gartenwelt Kropf itsch, Celovec; Gustav Novak, Malence; dr. Reginald Vospernik, Podravlje. VSEM DAROVALCEM PRISRČNA HVALA! PROSIMO POMAGAJTE ŠTEVILKA KONTA: 35009-ZVEZA-BANK BLZ 39 100 Galicija: Brez večine se laže dela! Odkar v občini Galicija nobena stranka nima večine v občinskem svetu, je delo znatno bolj transparentno. Vsaka stranka se mora truditi za sodelovanje in za skupne rešitve. S tem se verjetno ni mogel spoprijazniti podžupan OVP Werner Küster, ki je očitno izgubil živce, saj se je po občinski seji obrnil z letakom na prebivalstvo in v tem napadal mdr. Enotno listo. V letaku, na katerem izrecno piše, da ni pošiljka ÖVP (torej osebna pošiljka Ku-sterja), očita podžupan Enotni listi, da je sklenila pakt s SPÖ in FPÖ. Mandatar EL Jože Urank je glede tega podtikanja menil, da je niti ni možno jemati resno, saj je edinole izraz tega, da se ÖVP še ni sprijaznila z dejstvom, da nima več večine v občinski sobi. „EL glasuje vedno za tisti predlog, ki je najbolj pameten,“ pravi Urank. Tako se je EL vedla tudi v primeru večnamenske dvorane, ko je predlagala, da naj vse frakcije skupno vložijo predlog za gradnjo. Predlog sta sprejeli SP in FP, to pa spet ni bilo po volji ÖVP oz. podžupana Kusterja, ki je hotel sam vložiti predlog. EL je skupno s ŠP in FP vložila tudi nujnostni predlog za asfaltiranje ceste k trem hišam v Potikanji vasi, kjer že leta čakajo na popravilo ceste. ÖVP oz. Küster pa sta hotela podtakniti EL, da mandatar Urank išče osebno korist, ker tam stanuje tudi njegova hči. Urank: „Pravzaprav bi moral podžupana Kusterja za te izjave tožiti, toda taka se neresnost itak sama izključuje.“ s. K. Želite razširiti vašo dejavnost, oziroma poslovanje v Sloveniji in potrebujete v ta namen prostore? V bližini Ljubljane (Medvode) lahko dobite v najem nad 100 m2 zaprtega prostora s široko registracijo dejavnosti. INFORMACIJE na tel.: (0463) 23 597 KOROŠKI VEČER - „Dazöhl (nix) von daham“ Nastopajo: Bernhard Bünker, pesnik Manfred Gfrerer, kitarist ansambel Korenika, Šmihel Čas: v soboto, 10. 8. 1991, ob 20.30 uri Kraj: gostilna Woschitz na Muti (Rožek) Prireditelj: KD „Peter Markovič" v Rožeku IZOBRAŽEVALNA POT, ČAS IN ZAKLJUČEK: 1 Zaradi vse večje pomembnosti otroškega vrtca kot vzgojne in izobraževalne ustanove in s tem povezanimi nara-' ščajočimi zahtevami po otroških vzgojiteljih so v' šolskem letu 1985/86 poglobili in razširili izo-, braževalni program za ta j poklic. Izobraževalna ustanova za otroške vzgojitelje je višja šola in sodi med ustanove za^ izobraževanje učiteljev ter vzgojiteljev. V šolo se je možno vpisati po zaključeni osmi šolski stopnji. 1 Uspešno končana matura^ in uspešno opravljen strokov-3 ni izpit sta potrebna za oprav-Ijanje delovnih nalog v otro-' ških vrtcih, hkrati pa omogo-J čata tudi vpis na univerzo. S Pogoji za sprejem: Sprejem v prvi razred izobraževalne ustanove za otroške vzgojitelje je možen zg uspešno zaključenimi prvimi k osmimi leti šolske obveznosti n in uspešno opravljenim spre-ki jemnim izpitom. n v: Prijava za sprejem: Q Starši naj prijavijo svoje n otroke v zadnjem tednu me-^ seča februarja oziroma prvem tednu meseca septem-p bra, ustno ali pismeno, priv, ravnateljici ustanove: Bun-0 desbildungsanstalt für Kin- s dergartenpädagogik, Hubertusstraße 1, 9022 Klagenfurt, tel.: 0463/23364 2 Sprejemni izpit: l Sprejemni izpit predvideva D za vse osebe, ki se želijo vpi- u sati na to šolo, preizkuse: d k • iz posluha in glasbene nadarjenosti |- • iz oblikovalnih sposobnosti ^ • iz telesnih spretnosti j; • iz kontaktnih in komunika- s cijskih sposobnosti jr z C Reportaža 3 3 3 r 3 24 OTROŠKE VZGOJITELJE ' , Poklic dvojezičnega otroškega vzgojitelja je postal bolj za-1imiv kot kadarkoli prej. Zaradi vse večjega zanimanja staršev za dvojezično vzgojo malčkov, tudi nemško govorečih, je prišlo do pravega pomanjkanja otroških vzgoji-e|jev z dvojezično izobrazbo. V vrtcih ni dovolj vzgojiteljic z -Jstreznim znanjem slovenskega jezika, zato v dvojezične Lupine ne morejo sprejeti vseh otrok. Šmihelu so javni dvojezični vrtci. Te občine so bile prve, ki so izkoristile ponudbo Urada zveznega kanclerja, ki plačuje eno dvojezično vzgojiteljico. Kot prve so se odzvale na potrebo po dvojezični vzgoji, na katero so že vsa leta opozarjale samostojne slovenske frakcije. ['^/'še Angelika Mlinar 1 Poklic otroške vzgojiteljice, vz-9.0iitelja je zelo odgovorno delo, *! 2ahteva veliko znanja in Ijubez-do otrok. Posebno socialni 'K°ntakt, komunikacija in kreativ-n°st so pomembni predpogoji za V29ojo majhnih otrok. Zorka, Pasterk, dvojezična i^voška vzgojiteljica iz St. Pri-tk *a, j® z otroki začela delati že -k°t mlado dekle. Zanimalo jo je aelo, s katerim bi otrokom lahko Posredovala veliko znanja. Pred-vsem si je želela posredovati in ^hraniti slovenski jezik. Odločila Se je za otroško vzgojiteljico. Ker je mnenja, da je pouk sionskega jezika na šoli za otrobe vzgojitelje pomanjkljiv, je ^Orka zaključila izobrazbo v kjobljani. Dijaki celovške šole so Pouka slovenščine deležni le dve n na teden. Zato je potrebno še Posti lastne volje, če hočejo otrokom posredovati lep in čist jezik. . Če izvzamemo slovenščino, shko rečemo, da šola nudi bo-Počim vzgojiteljicam zelo dobro '2obrazbo. Izobraževalna doba Se je povišala od štirih na pet let 'P se zdaj konča z maturo. Šola Za otroške vzgojitelje poudarja Predvsem praktične predmete, tako da absolventi niso zgolj teoretiki, ko nastopijo delo v otroškem vrtcu. Na žalost poklic otroškega vzgojitelja še nima v javnosti pravega statusa. Večina ljudi nima dobre predstave o tem, kaj je dejansko delo otroške vzgojiteljice. Morali bi se zavedati, da ni zgolj igranje, temveč je v igri prikrit obsežen vzgojni program, ki ga otroške vzgojiteljice nudijo v varstvo sprejetim otrokom. Program je zgrajen na pedagoških in didaktičnih temeljih, ki mora biti pester in zanimiv ter pripravlja otroke na šolo. Javnost, med njimi tudi slovenska narodna skupnost, se ne zaveda, kakšna pomembna postojanka je otroški vrtec v življenju vsakega otroka. To je prvi kraj, kjer je otrok soočen z družbo. Tu ima tudi priložnost ugotoviti, da slovenščina ni zgolj jezik, ki ga uporablja v družini, ampak da ga lahko uporablja tudi drugje. Trenutno imamo osem vrtcev, v katerih nudijo otrokom dvojezično vzgojo. Pet je privatnih in trije so javni. Zaradi prostorske utesnjenosti in pomanjkanja otroških vzgojiteljev s slovensko izobrazbo ne morejo sprejeti vseh otrok. V Bilčovsu, Železni Kapli in Trend kaže, da se ne odpira samo Evropa kot kontinent, temveč da padajo tudi notranje-državne meje in zidovi. Vse več staršev prijavlja svoje otroke v dvojezične otroške vrtce, ker ugotavljajo, da je slovenščina jezik, ki postaja vse bolj funkcionalen. Ker se potreba po vzgoji otrok od malčkov dalje povečuje, je vedno več občin soočenih s tem vprašanjem. V občini Dobrlavas, Borovlje, Pliberk in Suha potekajo zelo resni pogovori o ustanovitvi dvojezičnih .otroških skupin. Trenutno je v dvojezičnih vrtcih zaposlenih 12 otroških vzgojiteljic. Če pa bi hoteli slediti trenutnemu razvoju, bi potrebovali čez nekaj let do 50 vzgojiteljic. Zanimivo pa je, da je poklic otroškega vzgojitelja še vedno ženska domena. Med Slovenci ni niti enega vzgojitelja, čeprav so moški v tem poklicu pri otrocih zelo priljubljeni. Drugo dejstvo, ki je tesno povezano z otroškim vrtcem, je pomanjkanje dvojezične logopedinje. Zelo potrebno bi bilo, da bi popravljali tudi slovenske govorne napake. IRENA BREŽJAK, Naš otrok: „Že v zelo mladih letih sem rada delala z otroki in na pobudo znanke sem se odločila za poklic otroške vzgojiteljice. Lahko rečem, da se v tem poklicu uresniči vsak, ki čuti odgovornost do narodne skupnosti, ki je kreativen in odprt za nove, spontane razmere.“ „Poklic otroške vzgojiteljice predstavlja zame lepo, kreativno delo z otroki. Imam možnost, da izvajam ideje vseh vrst. Vendar se mi zdi, da ta poklic ni dovolj priznan.“ REZI KOLTER, Bilčovs: „Poklic otroškega vzgojitelja je zelo širok. Človek lahko zelo veliko pridobi ob spontanosti in fantaziji otrok. Vendar sem mnenja, da je osem ur na dan enostavno preveč za vsakega otroškega vzgojitelja; potem otrokom ne nudiš tega, kar bi bilo potrebno.“ OLGA KUŠEJ, Šmihel: „Rada delam kot otroška vzgojiteljica, ker sem rada skupaj z otroki in ker lahko vidim sadove svojega dela. Ne delam z mrtvimi stroji, temveč z živimi bitji, ki radi sprejmejo vse, kar jim ponudiš.“ FRANC KUKOVIČA, predsednik pedagoškega združenja: „Do sedaj vprašanje otroških vzgojiteljic za nas ni bilo aktualno, ker se je vse bolj koncentriralo na ljudske šole. Pedagoško združenje pa je pripravljeno tudi finančno podpreti vsako pobudo v tej smeri, vendar morajo biti dani predlogi. Zaenkrat smo še brez vsakršnih načrtov in idej.“ Rož — Podjuna — Zilja ANSAMBEL RUBIN — domači ansambel na poti navzgor Leto in pol bo od tega, kar se je v Ločah v petih mladih, za glasbo vnetih ljudeh porodila misel o ustanovitvi vokalno-instrumental-nega ansambla za narodno in zabavno glasbo. Kot absolventi slovenske gimnazije so se znašli, kako bi moglo biti tudi drugače, iz vseh treh južnokoroških dolin ter si z ustanovitvijo ansambla Rubin zastavili visok cilj: obogatiti in tudi dopolniti koroško zabavno-glasbeno sceno. Toda pustimo spregovoriti dejavnike same. Levji delež skupine sestavljamo seveda Ločani: Aleksander Černut (Černi) kot kitarist, Kristijan Triessnig igra bas kitaro in njegova sestra Mihaela je odlična pevka. Harmonikar in mojster orgel je Hubert Pichler z Brnce, no, Podjuno pa s svojim zvenečim tenorjem zastopa Mario Podrečnik. Vsi smo zelo zavzeti za naše delo, kljub razdaljam zelo marljivo vadimo, vedno znova dopolnjujemo ter izboljšujemo glasbene naprave — investicije že zdavnaj presegajo 90.000 obiskovalcev na stolpu celovške cerkve K obisku Celovca spada tudi ogled mesta od zgoraj. 225 stopnic je treba prehoditi, da lahko uživaš krasen razgled čez celo mesto. V petek opoldan pa so pričakovali na stolpu čisto posebnega gosta — 90.000-čega. Bila je to Johanna Wieser iz' Gradca. Mestni svetnik dr. Dieter Jandl in vodja turističnega oddelka Helmut Ringhofer sta poklonila slavni obiskovalki šopek rož ter dobropis za dvodnevno bivanje v Celovcu. Žegnanje na Vaškem stanu to nedeljo Ker je bilo preteklo nedeljo slabo vreme, so preložili žegnanje na nedeljo, 4. 8. 1991. Maša se bo pričela ob 10.30. Žegnanje na Peci preloženo Preteklo nedeljo je bila maša in blagoslovitev oken nove kapele na Peci v majhnem krogu. Žegnanje za farane je preloženo na konec septembra. stotisoče šilingov. Naš program obsega tako Avsenikove viže, skladbe Alpskega kvinteta, občo moderno glasbo kakor tudi uspešne lastne skladbe. Doslej smo nastopali že v Podjuni in na Žili, jasnoda tudi v Rožu za domače kulturno društvo in tudi pri naših nemško govorečih sodeželanih, saj je naš program dovolj pester. Tudi na bližnjem mladinskem prazniku pri Šoštarju v Globasnici nas boste lahko poslušali. Veseli pa bi bili vabil tudi drugih naših Pred dvema letoma so nam prepevali podoknice, lani so nam nazdravili ,Na zdravje Vam‘, letos pa bojo vso svojo simpatijo iznesli nad ženskami. To je pa res lepo od .Vaščanov', da nimajo ,Nač proti žan-stvam'. Ni jim pa čisto verjeti, tem Vaščanam'. Kdor jih pozna, ve, da znajo biti nadvse hudomušni. Zborovodja prof. Jožko Kovačič nam ni mogel/hotel razkriti, za kakšne pesmi gre, vendarle nam je šegavo namignil, da so vsebine teh pesmi nadvse izdatne, raznolike in ,iz življenja vzete'. Ker pa .Vaščani' pojejo le stare pesmi, se ta tematika današnjih žensk ne tiče ... ali pa le? Kakorkoli že; v soboto, 3. avgusta, ob 20.30 nam bodo .Vaščana pojo' pri Kosarju na društev, da bi nas pobliže spoznali, obenem pa tudi podprli naše kulturno poslanstvo. Saj nam je močno pri srcu naša slovenska pesem, popevka in domača viža — predvsem pa bi radi razveselili tudi vas, vam posredovali kar največ razvedrila in prijetne družabnosti. V kratkem se mislimo ojačiti še s trobentačem in klarinetistom . . . Pa kaj bi dolgo govorili! Pridite in nam prisluhnite! Ne bo vam žal! Lep pozdrav: Mihaela, Mario, Kristijan, Aleksander in Hubert. Gori predstavili svoj novi program ,Nač proti žanstvam'. Da pa hudomušne puščice ne bodo letele le v eno smer, so povabili folklorno skupino SPD „Trta" iz Žitare vasi, da zaplešejo „Babjo hojset". Pa še rožanski duo Tonč in Lojz bosta vmes vpletala svoje viže. Po koncertu pa bo — po stari navadi — še zadosti časa in priložnosti, da se ob jedači in pijači prav po domače pokramlja in se spet .zgliha' — če bo kaj zamere. Zato vas prisrčno vabimo na edinstveno prireditev, ki je vsekakor vredna, da si jo ogledate in prisluhnite. (Ob slabem vremenu bo koncert v avli ljudske šole v Bilčovsu.) ČESTITAMO V Št. Lipšu je praznovala 55. rojstni dan Marica Anica Go-lavčnik. Ob tem življenjskem prazniku vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja. Prav tako 55. rojstni dan je slavila Marjana Kresnik iz Čir-kovč. Tudi njej iskrene čestitke in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! „ Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita za osebne praznike Francu Keuschniku iz Št. Petra, Terezi Obilčnik iz Leš, Nani Prantner iz Svaten in Han-ziju Dissingerju iz Št. Jakoba. Slavljencem vse najboljše ter še na mnoga leta! 59. rojstni dan je praznoval Naci Pasterk z Obirskega. Iskrene čestitke ter obilo zdravja in sreče tudi v prihodnje! 80. rojstni dan je slavila Markova mama, Ana Marko na Hor-cah. Za visok življenjski praznik vse najboljše in mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Čahorčah je obhajala 65. življenjski praznik Ana Wieser. Ob tem slavju vse najboljše in mnogo zdravja! Rojstni dan je slavila Marija Kattnig v Dolnji vasi pri Šmar-jeti. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! Dvojni praznik je slavila Ana Partei v Goselni vasi. Tudi njej iskrene čestitke in še na mnoga leta! Prav tako dvojni praznik je slavil Ignac Schaffer s Suške gore. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in zadovoljstva! Dvojni praznik je slavila Ančka Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku. Ob tem prazniku vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in zadovoljstva! V Čahorčah pri Kotmari vasi je slavila 50. rojstni dan Ana Kul-nik. Cerkveni pevci in Gorjanci jj želijo mnogo zdravja in sreče. Čestitkam se pridružuje tudi NT! V Železni Kapli praznuje rojstni dan in god Ana Kurasch. Za dvojni praznik vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče! Pevke in pevci moškega in mešanega pevskega zbora Bilka čestitajo za osebne praznike Fridi Ogris, Ani Blatnik in Kristi Krušic. Vse najboljše! V Kajzazah pri Bilčovsu je praznoval osebni praznik Sigi Kolter. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! V Šmihelu je praznovala rojstni dan Rozvita Kolter. Vse najboljše! „Vaščane pojo“ — ,Neč proti žanstvam1 Vedno znova nas presenečajo agilni .Vaščang pojo1 iz Zgornje vesce z originalnimi idejami in izborom pesmi za svoj poletni koncert pri Kosarju na Gori blizu Bilčovsa. STRAN -7 petek, _______/ 2. avgusta 1991 m sim Rož — Podjuna — Zilja Št. Jakob v Rožu: FRANCA RASSINGER IZ SREJ NAS JE ZAPUSTILA Pretresla nas je žalostna vest, da nas je v torek, 23. julija 1991, v 77. letu starosti nenadoma zapustila gospa Franca Rassinger, roj. Watzko; umrla je za posledicami kapi. Rajna se je rodila 12. novembra 1914. Njeno življenje ni bilo posuto z rožicami. Že kot mlado dekle je morala prijeti za težko delo v službi pri kmetih. Leta 1939 se je poročila s Han-zijem Rassingerjem, pd. Gva-žarjem, iz Št. Petra. Počasi sta si prislužila za majhno zemljišče v Srejah in si tam s trdim delom postavila lično hišico. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, ki sta jih vzgojila v poštene člane naše družbe. Točno pred petimi leti, 23. julija 1986, je umrl Francin mož — mož na isti dan zjutraj, Franca pet let pozneje isti dan zvečer. Čudna so pota usode! Rajna Franca je bila verna in narodno zelo zavedna žena. Sodelovala je tudi v „Društvu upokojencev Št. Jakob." Franca je bila original —-vedno si jo srečal, kako je s kolesom bila na poti v cerkev, in to še lansko leto. Gospod župnik Jurij Buch je v svoji pridigi med pogrebno sv. mašo dejal, da je bilo Francino življenje kakor pot s kolesom: enkrat gor, pa spet dol. Župnik je rajno orisal kot verno faran- ko, saj skorajda ni izpustila sv. maše in je tudi sicer vedno sodelovala v fari. O njeni priljubljenosti je pričala ogromna udeležba faranov pri njenem pogrebu, ki ga je ob somaševanju gospoda župnika Mateja Nageleja opravil župnik Jurij Buch. Draga Franca, od truda polnega življenja se odpočij v domači zemlji, ki si jo nadvse ljubila. Za vse tvoje žrtve in trpljenje naj ti bo Bog pravičen sodnik. Hčerki Haniji, vnukinji Elke in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Mi. Blato: križ komaj postavljen, že skoraj podrt Na Blatu, točneje na Spodnjem Blatu, so domačini križ pri Kapu vigredi z velikim trudom renovirali. S pomočjo občine in drugih ustanov je bil celoten križ obnovljen, slikar Jože Štefan pa je obnovil tudi freske in jih še olepšal. Pretekli teden je vse delo uničil nepreviden voznik, ko se je ponoči zaletel z avtomobilom v križ in pri tem podrl polovico stene. Podrl pa je tudi občinsko razsvetljavo, ki je tudi v temi lepo razsvetljevala obnovljeni križ. Škoda je kar precejšnja in znaša gotovo okoli 100.000 šilingov, plačati pa jo bo morala zavarovalnica neprevidnega voznika. Blačane, predvsem gospoda Jozeja Kapa, pa čaka spet delo in skrb, ki je bilo že opravljeno. Na Srednjem Blatu pa trenutno popravljajo tako imenovani Figovčev križ, ki ga je svoj čas poslikal znani slikar Jerina. Zgradili so ga posestniki kmetij Črčejevi, Prenerje-vi in Figovčevi. Freske bo še letos poleti obnovil slikar Jože Štefan, križ pa bodo nato šmi-helski dekan požegnali. S. K. V renovirani križ na Spodnjem Blatu se je zaletel voznik avtomobila. Stogartovemu očetu v slovo Človek res ne ve ne ure ne dneva in tudi ne kraja, kjer ga lahko doleti tista neizprosna, po kateri je vsega zemeljskega življenja konec. Stogartov atej, Štefan Krištof, se je pravzaprav brezskrbno podal v bolnišnico v Celovec, kjer si je dal operirati kolk. Operacija je potekla uspešno in Stogartov oče je hitro okreval, tako da je že načrtoval vrnitev domov in večtedensko okrevanje v zdravilišču. Do tega pa ni prišlo. Popolnoma nepričakovano je pred svojo vrnitvijo na preljubljeno domačijo za vedno zatisnil oči. Štefan Krištof je bil po svojem značaju miren, tih in ponižen človek. Nikdar se ni postavljal v ospredje, a je s svojimi bogatimi nasveti in s svojim optimizmom bil povsod dobrodošel član naše narodne skupnosti. Kot razgledan in izobražen kmet je skrbel za to tudi kot družinski oče, tako da so imeli njegovi otroci vse možnosti šolanja in izobraževanja. Vrhu tega pa je razdajal svoje znanje kot podpredsednik in tajnik KPD „Drava“ tudi širši javnosti. Odkar v Žvabeku pomnijo, so Stogartovi posestniki bili vseskozi glavni nosilci gospodarskega življenja. Tako se je tudi Štefan, po očetovem zgledu, vključil v naše gospodarske ustanove. Kot dolgoletni odbornik in član je zavzeto in vestno skrbel za uspešen razvoj Štiabarce, Posojilnice Pliberk, predvsem pa Zadruge Pliberk. Vsakega uspeha, ki so ga dosegle naše ustanove, se je iz srca veselil. Nam, ki smo ga poznali in pospremili na žvabe-ško pokopališče k zadnjemu zemeljskemu počitku, pa preostane le, da ga v teh njegovih vrlinah posnemamo in izrečemo težko prizadeti Stogartovi družini iskreno sožalje. Ohranili ga bomo v večnem spominu! ZAHVALA Stogartovega ateja, Štefana Krištofa, smo zelo veličastno pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsem, ki ste prispevali svoje, naj lepša hvala! Prav prisrčno se zahvaljujemo duhovnikom, častitim sestram, pevcem, pogrebcem, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano sočutje in sodelovanje. Vsem, ki ste darovali za maše, za cerkev in za cvetje, prav tako iskren „Bog lonaj“! STOGARTOVI Intervju z obrambnim ministrom Slovenije EKSKLUZIVNI INTERVJU S SLOVENSKIM OBRAMBNIM MINISTROM JANEZOM JANŠO SLOVENSKA VOJS V SLUŽBI DOMOVINE NE PA KAKE PARTIJE m m Z osamosvojitvijo je Slovenija prvič v zgodovini dobila lastno vojsko. Njen prvi minister je Janez Janša. Pogovarjali smo se z njim o organiziranosti vojske in drugih aktualnih političnih vprašanjih. Z ministrom Janšo se je pogovarjal Janko Kulmesch Naš tednik: Je vojne v Sloveniji res konec? Janez Janša: Če bi gledali na stvar ozko formalno, potem se vojna konča takrat, kadar se vse sile, ki so izvedle agresijo, ali predajo ali pa se umaknejo z ozemlja države, ki so jo napadle. V našem primeru bo ta umik končan oktobra 1991; takrat bo tudi formalen konec vojne. Je pa zaradi brionske deklaracije in sklepa zveznega predsedstva o umiku armade situacija zelo umirjena. NT: Kljub temu pa divja v razpadajoči Jugoslaviji oz. na Hrvaškem slej ko prej brutalna vojna. Je nevarnost, da bi se vojaški konflikti ponovili zopet tudi v Sloveniji, docela izključena? Janša: Ta nevarnost ni docela izključena, vendar ni pretirano velika. To zaradi razmer, ki trenutno vladajo drugod v Jugoslaviji in ki potencialnega agresorja zaposlujejo drugod, in seveda zaradi izkušenj, ki si jih je nabral ta agresor z vojno v Sloveniji. NT: Kateri so resnični vzroki umika JLA iz Slovenije? Janša: Dejanska vzroka sta dva. Prvi je nemogoč vojaški moralni položaj, v katerega je armada zašla v Sloveniji. Armada je v treh dneh po agresiji zgubila 30 odstotkov vojaškega moštva in 25 odstotkov starešin; to je v normalnih razmerah izgubljena vojna. Drugi razlog pa je interes vzhodnega dela Jugoslavije, ter predvsem Srbije in Črne gore, da postaneta praktični dedič dosedanje jugoslovanske armade in da dobita njeno tehniko in oborožitev. To je po vsej verjetnosti ključni razlog za to, da so srbske republike glasovale za umik armade iz Slovenije. NT: Koliko žrtev v Sloveniji je imela Jugoslovanska armada in koliko slovenska Teritorialna obramba? Janša: Na strani armade je bilo okoli 40 mrtvih ter nad 200 ranjenih. Teritorialna obramba je imela 8 mrtvih v spopadih — policija nekaj manj — ter nekaj deset ranjenih. Vendar je treba temu številu prišteti tudi nekaj mrtvih in več kot deset ranjenih, ki smo jih imeli v raznih prometnih in drugih nesrečah. NT: Dela armada pri umikanju iz Slovenije težave? Janša: Sklep vojaškega vrha o umiku je bil iskren. Vojaški vrh ga je predlagal zato, ker je to za armado najelegantnejša rešitev. Bilo pa je mnogo problemov na lokalni ravni, ko so razni ekstremistični poveljniki grozili z odkritim odporom svojemu lastnemu vrhu. Imamo primere, ko se grozi z miniranjem objektov, ki jih zapuščajo. Razne take objekte tudi dejansko uničujejo. NT: Koliko oficirjev in vojakov naj bi zapustilo Slovenijo? Janša: Enote armade so ob agresiji imele v Sloveniji nad 22.000 moštva ter okoli 500 tankov in oklepnih transporterjev. V vojni smo ujeli okrog 3000 vojakov in oficirjev, okrog 3000 jih je prestopilo na stran Teritorialne obrambe, okoli 5000 pa jih je pobegnilo iz kasarn in so šli domov. Albanski, hrvaški in makedonski vojaki še vedno bežijo; slovenskih vojakov skoraj ni več. Tako je za umik iz Slovenije preostalo približno 8000 vojakov in oficirjev. To je sila, ki ne predstavlja kakšne resne nevarnosti. NT: Kaj ste naredili z ujetimi vojaki in oficirji? Janša: Ujeti oficirji in vojaki so bili pod nadzorstvom slovenskega in mednarodnega Rdečega križa in so bili že po nekaj dneh izpuščeni. NT: Obstaja tudi sklep jugoslovanskega predsedstva, da lahko slovenski vojaki v JLA zapustijo armado. Koliko Slovencev je služilo v JLA pred tem sklepom in koliko jih je medtem zapustilo armado? Janša: Letni kontingent nabornikov iz Slovenije znaša okrog 14.000. Ob tem sklepu predsedstva jih je bilo v enotah JLA manj kot 2000. Prvih 30 od teh je pričelo prihajati domov pretekli torek. Vsi slovenski vojaki pa naj bi se iz JLA vrnili do 15. avgusta 1991. NT: Bodo ti slovenski vojaki morali po vrnitvi služiti v Teritorialni obrambi? Janša: 25 odstotkov vseh Slovencev, ki zapuščajo armado, je bilo v enotah JLA več kot 7 me- secev. To pomeni, da jim je p tako obliko obrambnega siste-n ma, ki ustreza potencialomg majhne države. To pomeni, da ne bo šlo za razvoj vseh zvrsti oboroženih sil, ampak predvsen J za razvoj kopenske vojske. Vse ” ostalo bo vkomponirano v to sestavo, vključno letalstvo. NT: Sklep jugoslovanskega predsedstva je, da se armada umika z vso tehniko. Kaj pa ja z orožjem, ki ste ga zaplenili armadi v vojni? Obramba Slovenije tudi v prihodnje ne bo temeljila na tankih in nadzvočnih letalih, ampak predvsem na sredstvih za protioklepni in protizračni boj. — m STRAN g ^‘avgusta 1991 Intervju z obrambnim ministrom Slovenije Slovenski zakon o civilni službi je najbolj i' liberalen v Evropi; civilna služba traja enako dolgo kot vojaški rok. Kljub temu pa seje letos prijavilo k civilni službi manj ko