Poštnina plačana * gotovini Izhaja v ponedeljck in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za inozemstvo 20 Din Ralun pri poStnem čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dcpoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 47. Celje, petek 9. junija 1933. Leto XV. Kriza in gospodarstvo \ V zadnjem članku sem obljubil, da j boino nialo pogledali kulturo naSih j gozdov. Pojdimo torej malo na spre- j hod v scnčni gozd, da se naša pljuča razvedrijo in razveselijo zdravega gozdncga zrakn. posebno sedaj, ko iglasta drevesa poganjajo duhteče mladičje. Ako poglodamo iglasla drevosa pj-cti vrhuncu, opazimo, da poleg zolenih in živih vejic iz debla čtrlijo suhe vejice. Nekatere so od- loniljene, drugo še cele, posebno viš- je. do katerih ni segel kavelj, da bi jih lahko oni, ki iščejo po gozdovih suhljad za kurjavo — odlomiJi. Ta- ka drevesa z iogovilam;j na deblu rastojo na debeüno dalje. Ker so pa rogovil e suhe in mrtvc, se rastoče deblo ne prime več suhih rogovil, ncgo raste naprej okoli rogovil samo za sebo. Kadar prido tako drovo v uporabo za gospodarskc potrebe na žago, popadajo te rogovile iz desk kakor zamaški in deska dobi luknjo. Na take deske se jezi.jo posebno mi- zarji, ki izdelujejo pohištvo in dru- go, ker morajo te luknje maSiti z dmgim lesom in klejem, tudi z mav- fem, kar je dokaj neprijetno in za- mudno. Kdor je žc proda.jal smrckov, ho- \ jev in drug iglast les, bo vedel, da kupec dobro pregleda drevesa od spo- daj navzgor in doli, potem pa ga uvrsti v I., II. ali III. razrecl. Kjcr je mnogo teh iz drevesa štrlečih rogo- vil, ga brez ovinkov potisno v III. razrod, ki je pa od I. razreda za pro- J dajalca občutno cenejši. Ko semlcta 1894.—95. praKticiral na državnih ve- lcposcstvih za gozdarstvo v Hsune- wengu pri Windischgarstenu na gor- nještajerski-avstrijski meji, so mo- rali na mladihl smrekah, hojab in ielkah v zgodnji mladosti vse suho vejevje odstranjevaü, kolikor ga ni samo od sebe odpadlo, in to lepo tik ob deblu. Sicer s tem ni bilo mnogo posla, ker so bili gozdovi zelo gosti in so posušene vejice kar spoti tik ob deblu odpadale še prcdno so dre- vesca začela rasti na debelino. Kjer je hosta ali gozd gosto obraščen, ra- stejo drevesca kar na višino, vejice odpadajo sproti z drevesca in v taki tesnobi '/.raste drevo 10—20 metrov visoko, gladko in ravno kakor sveča. Vsa drevesca, ki imajo xe dorafičeno viSi.no, se že sedaj redčijo, da imajo potem ostala dovolj prostora, da ra- stejo v debelino. Razume se, da ku- SARGOV KALO DO NT pec tako odgojena drevesa brez vsa- kega ugovora uvrsti v I. razred. Pri nas, posebno na kmetih, se v gozdar- stvu mnogo, in to na veö načinov gre- ši: prvič, da malokdo laliko proda les prvega razreda, drugie, ee ima velik gozd, pa mu še Iesa za kurja- vo primanjkuje, in če ga obišče sv. Florjan, pa je kljub obsežnemu goz- du primoran stavbni les kupiti ali naprositi. Kako bi se naj temu ko- likor mogoče odpomoglo, bomo go- vorili prihodnjiß. Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. DOM\CE VESTI d Narodna skupščina se je v čo- trtek 8. t in. po daljšem odmoru zo- pet sestala. Skupščinski predsednik dr. Kunianudi so je najprej v lepem govoru spominjal nedavno umrlega najstarejšega narodnega poslanca iu izrcdno zaslužnega narodnega borca prof. Vekoslava Spinčiča. Narodni poslanci so počastili spomin svojega pokojnega tovariša s trikratnim »Sla.va!«. Poslanec Stevo Cirič" in to- variši so vložili interpelaciio na zu- nanjega minislra v zadevi p.jikla Ita- lije, Nemčije, Anglije in Francije. Zunanji minister g. Bogoljub .levtie je obširno odgovoril na to interpela- cijo ter pojasnil predzgodovino in vsebino pakto, ki naj olajša medna- roclni položaj v Evropi in ki predvi- deva deset,let miru ob popölnein ^o- štovanju pakta DruŠtva narodov. Državam Male antanto je bila tudi dana formal na garaneija francoske vlado proti vsakemu poskusu revizi- je mirovnih pogodb. Sledila je deba- ta, v katero so posegli poslanci Ciric, dr. Auer, dr. Piyko in dr. Kešeljevic. Zbornica je priredila zunanjemu mi- nistru živahne ovacije. Druga seja Narodne skupščine se je prisiela v petek 9. t. m. dopoldne. Na dnevnem reflu je zakon o likvidaeiji agrarnih odnošajev. d XIIIh ljubljanski velesejem se vrSi letos v znamenju industrije in obrti dravske banovine. Na sejmiSču sroüujcmo številne nove razstavljal- ce. Za binkoStne praznike je nudilo polno zasedeno in izredno dobro ob- iskano sejmiščo nad vse pestro sliko. Izdelki domače industrije in obrti se po okusni obliki, solidnem delu in konkurenčnih cenab. vedno bolj uve- Ijavljajo. Banovinski urad za pospe- ševanje obrti je s svojo razstavo do- kazal, da jo strokovno znanjc in obrtniška spretnost v naši domovini na odliCni. stopnji. Pozornost vzbu- jajo letošnjo special no razstavc. Tuj- sko-prometna razstava druStva »Kr- ke« nam je odkrila lepoto naše Do- lenjske v dovršeni obliki. Izredno bogata jc letos razstava usnja in us- njene konfekcije. Celotni vtis letoš- njega velesejma opravičuje zaupa- njo v skorajšnjo ozdravitev naših gospodarskih rnzmer. d Jugoslovanska gasilska zveza v Ljnbljani naznanja vsem udeležen- cem letoSnje glavne skupščino 9. ju- lija v Celju, da je dovolilo prometno ministrstvo z odlokom M. S. St. 11007 z dne 18. maja t. 1. polovično vožnjo z vsemi vlaki, izvzemši ekspresnega. Kupi se eel vozni listek, s katerim se bo peljal vsak udeleženoc na po- vratku v času od (J. do 11. julija t. 1. Žig- o udeležbi prejme vsakdo na skupščini; zato naj nihee ne odda listka ob prihodu v Celje! d Vpragajte vendar enkrat tudi va- šega zdravnika, morda vam bo tudi on priporočal stalno uživanje: Kath- reiner Kneippove sladne kave! d Dunajska vremenska napoved za soboto 10. t. m.: Severne Alpe: Hladno, deževno vreme. Vzbodni rob Alp: Po večini slabo, izpremenljivo in hladno vreme, osvežujoči severo- zapadni vetrovi, malenkosten porast temperature. Južne Alpe: Menjaje oblačno brez bisitvenih padavin, hladno. Celje in okolica c Proda j a Obrtnega doma v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celju je imelo v četrtek 8. t. in. zvečer v sej- nici v Obrtnem donm svoj redni občni zbor, na katerem je bilo z ve- liko večino glasöv sklenjeno nasled- nje: Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se pooblašča, da skle- no z Zbornico za TOI v Ljubljani kupno pogodbo, s katero prevzame Zbornica. v svojo last zgradbo Obrtni dom v Celju proti plačilu vknjižene- ga dolga pri Celjski posojilnici in plačilu 70.000 Din v blagajno Sloven- skega obrtnega di-uštva ter proti vknjižbi užitne pravice Slovenskega obrtnega društva in njcgovih prav- nih naslednikov za brezplatno upo- rabo doslej uporabljanih j^ostorov in proti zavezi, da ostane zgradba Obrtni dom za v,edno v svrhe, v ka- tere je bila določena. Poročilo o obč- nem zboru bomo objavili v prihod- nji številki. , c Zaključna šolska proslava na drž. realni gimnaziji v Celju. Po od- lokn ministi-a prosveto P St. 14.227 /. dno 1. junija so bo letos zaključilo šolsko leto z obicajno proslavo na- mesto na Vidov dan žo v soboto 24. t. m. Ravnateljstvo poziva dijaštvo, da se zbere toga dne pred Marijino cerkvijo, kjer bo ob 8. zahvalna služ- ba božja. Ostali spored ostane isti kakor je bil doloCen za 28. junij. c Srednješolske štipendije za obisk Čehoslovaške. Ministrstvo prosvete razpisuje 10 štipendij po 2.250 Din za one licence višjih razredov srednjih V. GABERSKI: XXXV. Suženj sile (Iz zbirke »Brez slave«) (Konec poglavja) S Štefetom, s? katerim sva bila do- bro znana, in ki mi je v veliki za- dregi razložil svoj naCrt in — voljo gospoda deželnega glavarja šusterši- &a), sVa govorila dokaj hladno. Vedel sein, da tako izgubljen ni, da bi mu ne smel povedati svoje misli; zato siftin mu kar naravnost izjavil, da aerti'za Jugoslav!jo, kai- bi že mogel "fo'deti po mojih dopisih »Slovencu«. On pa je govoril o nevamosti, ki Pi"eti slovenskemtl narodu, in slepo Xß&\ /la nas more vse zbrati edino vI!!x2l*i.*»Xo J* Kovoril mož, ki bi vedetf .1«! nOml pOznati Dunai' in ^;It ' lla *Ta za "as samo biß. Jaz bil vedel, da Italijani po londonski pogodbi morajo döbiti kak kos naše jemlje, ah mislil sem, da RO naši po- litiki v varnem zaledju sebe in na- rod vendar toliko pripravili, da pri- de1 vW drtrgo iž AVstrije in Mädjar- nke gotovo v meje majske deklaraci- ie. Bila sva tako nasprotna, da sem *n**li), 6» se sreöno razbijeva. Štefetov inipulzivni temperament je rinil burno naprej, in dopovedo- val mi je, da sodeluje kot Stenograf profoso)" Robida, posebej pa So pro- fesor Dolenec; ker se pa prvi nekaj obotavlja, jc treba zadevo preurediti. Dostavil je tudi, da so vsi stavci s strojnikom vred sami vojaki, ki so jih zapored oprostili službe. Tudi meni bi se nekaj civila gotovo pri- leglo. Silil je že kar. naj se grem glavarju predstavit. In Sel sem — to- lažbe in odveze iskat, kajti videl sem, da se upirati ne smem. Pri »Slo- vencu«, od koder je bil Štefeta k sebi potegnil sam Sustei-SiC, so bili pre- cej rezervirani in so kimaje vzeli na znanje to nakano z menoj. Pri »Slo- venskem Narodu« pa niso doživljali tolike tragike, in so me potolažili, da je v Ljubljani gotovo bolje nego v Italiji, in da pride drug sem, Ce že jaz ne bi hotel. Videl sem, da so ne- kateri ljudje v zaledju jako stvarni in brez sentimentalnosti, in reči mo- ram, da mi te težke ture dosedaj nikdo ni oČital razen nekega žiirna- lista, ki je med vsemi morda največ- ji kameleon, tak, da je obredel že vse stranke s popolnim navdušenjem. Gospod deželni glavar, pri katerem je bil ravno deŽelni odborhik Lamp^. me je zelo lepo sprejel v svöji pisar- ni. Tarn sploh nisem prišel do bese- ele, ker je že bilo itak vse sklenjeno in ker tej gospodi ni kazalo govoriti o deklaraciji ,in Jugoslaviji, kakor sem govoril s Štefetom. Od glavarja sem dobil vizitko za Štefeta. Štefe mi je potem povedal, da bom delal samo ponoči: Stenografiranje ob te- lefonu in prevajanje poročil kores- pondenčnega biroja, korektura stav- ka, konftna redakcija in lomljenje v strani. Place osemsto kron na mesec in včasi kaj po koiiipciji iz deželne bolnice za pod zob po znižani ceni. Radi bi bili imeli, dä bi bil takoj zaCel delati, a jaz sem se hotel prej iznebiti vojaške suknje, da bi zade- vo zavlekel. Gnali so me v deželni zbor k nekemu gospodu, ki je v ime- nu glavarja sestavil prošnjo, da me naj takoj osvobodijo službe. ZnaCil- no je, da so hoteli zapisati, da sem »Vincenz«, dasi so celo v mojem vo- jaškem dokumentu videli, da sem »Vinko«. No, in Cez kak teden je žo priSel z Dunaja telegram, da sem službe oprošCen — »zavoljo zaposle- nja v odlični patrijotski službi«. Stotnik Hudovemig mi je na koman- di v Bavarskem dvoru to zaupal in pflstavil je, da iriiam sedaj prllöS- rtost pokazati svoje zmoZnosti in do- krazati patrijotsko miäljenje. T© be- sede so se mi zdele hudo sumljive. Sklepam, da so me iz Italije bili kli- calj k polku, da bi me zopet začeli pestiti. Bilo je torej na vsak način dobro, da sem se umeknil v zaled>e in se rešil vojaSke oblasti. Moje delo je res bilo silno eno- stavno in iako brez lastne inicijative, da bi marsikoga vest ne bila prav niö pekla. Še jaz sarn sem se bil s seboj precej spiijaznil, hudo mi je pa bilo, da je tovariš v redakciji Petri?, ki je v vojaški obleki pisal zlasti za tednik »Resnico«, bil tako vnet. Ta list za ljudstvo je bil silno ntnipen. Pisal je mnog-okaj žalostnega, o Co- rner smo pozneje izvedeli, da je res- nično; ali vendar ... To je ÄkodUo, da množlc© niso bile tako brez po- gojev priprnvljene na svobodo. Luš- trek nl kaj žkodiJ ali koristil. Novice dneva in podoben drobiž, to je bilo nj egovo. Dasi nisem ničesar storil, kar bi bilo količkaj proti mojemu progra- mu — saj tudi nisem mogel, ker ni- sem delal nič izvirnega — mi je služba vendar bila jako mučna. Mo- ral sem se namreč po svoji vesti iz- ogibati družbe. Sram me je bilo. Ni- kamor nisem zahajal, dasi sem .bil ves dan prost. Samo vCasi sem zavil v kak skromen lokal. Tam seui ime* Stran 2. »Nova Doba« 9. VI. 1933. Štev. 47. šol, ki bi v velikih počitnicah za mesec dni porabili svoje bivanje na Cehoslovaškem v to, da bi se bolje naučili eeškoslovaškega jezika in se podrobneje seznanili s češkoslovaško kulturo. Natančnejše pogoje izvedo učenci, ki bi se potegovali za te šti- pendije, pri ravnateljstvu drž. real- no gimnazije v Celju, kjer je treba vložiti prošnje najpozneje do 14. ju- nija. c Grlavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani bo v nc- deljo 9. julija ob 9. dopoldnc v Celj- skem idomu v Celju. V soboto /8. t. m. ob 9. dopoldne bo istotam starešin- ska seja, ob 11. seja tehničnega odse- ka, ob 15. seja odseka za »Samopo- moč«, ob 7. seja sveznega odbora, nato pa seja literarnega odseka. ke« nma je odkrila lepote naše Do- križa bo v soboto 17. junija. Upamo, da se občinstvo zaveda plemenite naloge tga društva in da bo pridno posegalo po cvetkah, ki jih bodo pro- dajale najmlajše članice — podmlad- karice Rdecega križa. c Redni občni zbor gasilske župe žalske bo v nedeljo 18. t. m. ob pol 9. dopoldne v dvorani g. Robleka v ŽaJ- cu. c Potujoča kmetijska razstava, ki vzbuja povsod izredno zanimanje, bo prispela na celjski kolodvor v sre- do 28. t. m. ob 8. zjutraj. Pripravlja se svečan sprejem. Cez dan bo ogled raz stave, zvečer pa bodo zanimiva kmetijska predavanja. c Učiteljsko društvo v Celju bo zborovalo v soboto 10. t. m. ob pol 9. dopoldne v mestni narodni soli. Na dnevnein redu so dopisi in poroCila, volitev delegatov in predavanje šol- skega upravitclja g. Ernesta Tirana z Ljubečnega »o manj nadarjenih«. c Novi rezervni oficirji. Izpit za rezervne pehotne podporočnike so položili v šoli za rezervne pehotne oficirje v Bilecu gg. Janko Hrahalek, Viljem Koren, Ferdo Pleteršek in Ervjn Rotman iz Celja. c Iz železniške službe. PremeSeeni so zvaničnika 1. kategorije Karel Ga- beršik in M. Kastelic, predkurjača na kurilniški izpostavi na Prager- skem, v strojno stanico v Celju, zva- nicniki 11. kategorije zavirači Mati- ja Zagoričnik na Rakeku ter Seba- stijan Cvenk, Alojzij Haric in Simon Zorko v Mari bom, glavni kolodvor, v Celje, premikač Anton Simčič pa iz Celja v Novo rnesto. c Skavtski lutkovni oder bo upri- zoril v soboto 10. t. in. ob lü. v Zdrav- stvenem domu lutkovno igro »Ko- Fasadne barve oljnate barve, emajl lak barve nudi Ivan Ravnikar, Celje priložnost poslušati, kako so pijani in trezni, ljudje kosali monarhijo in gradili novo državo. Želel sem si te- ga, verjel pa nisem vsega. Tako je šlo julija, avgusta in do srede septembra, ko so jugosloven- ski dobrovoljci s Srbi prodrli solun- sko fronto. H koncu septembra in oktobra mi je bilo že lažje. Due 28. oktobra so se odrekli Avstrije Čehi in dne 29. naäi na jugu. Bile so v Ljubljani veliko manifestacije. Svo- boda je stopala med nas. Po tern ve- likcm ponižanju sem se hotel dvig- niti in doprinesti svoj delež k osvo- bojenju. Ko bi bili naši v Ljubljani prav razumeli pomen moje mistifi- kacije Dunaja, o kateri govori zart- nje poglavje, in ko bi bili naglo iz- koristili strah, ki se je polotil Av- strijcev zavoljo novic o Angležih v Ljubljani, katere sem po nemških li- stih raztrosil, bi pač najbrž mi imeli svoje meje na krajnem severu slo- venskega ozemlja. „KREDITE gOspodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA UL. 3 poleg hotela .PoSte' daje brezobrestna posojila po najugodnejšili pogojih. Sprejemajo se poverjeniki po vseh 10 večjih občinah. njiško gore zmaj«, uspelo delo g. prof. Branka Rudolfa v Celju. Starši, pri- vedite svoje otroke k tej predstavi! c Predavanje o čebelarstvu bo pri- redila celjska čebelarska podružnica v nedeljo 11. t. m. ob 15. pri gosp. Gaberšku na Lavi. Na to predavanjo opozarjamo vse čebelarje. c Za zrelostni izpit na crglarski Soli v Celju se je prijavilo 10 gojen- cev tretjega letnika: Štefan Balažič, Jurij Goršek, Vaclav Greifoner, Da- vorin Jelen, Rudolf Kerec, Jože Kol- šek, Ivan Krauthacker, Ivan Pocajt, Ivan Ulaga in Malči Planineeva. Za- ključck Sole in zrelostni izpiti bodo v sredo 5. julija. c V Solčavo in Logarsko dolino bo vozil celjski mestni avtobus v so- boto 10. t. m. izjemoma tudi ob 7.40 zjutraj izpred celjskega kolodvora. c Za dijaški telovadni nastop, ki je bii v petek 2. t. in. popoldne v telo- vadnici drž. realne gimnazije, je va- dila dijakinje učiteljica gdč. Nina Trdinova, ki ji gre tudi vse prizna- nje za njeno uspešno delo. c 106 ur hoce igrati na brad. Brez- poselni kovaški pomočnik Rudolf Kovac iz Celja namerava potolči sve- tovni rekord v igranju na brač, ki ga ja s 105 uranii dosegel Zagrebčan Danilovič, ter igrati 106 ur. Začel bo na Vidov dan 28. t. m. ob 8. zjutraj v kavarni Evropi na Kralja Petra cesti ter igrati 5 dni in 4 noči do 2. julija. Petkrat na dan bo imel po pet minut odinora za jed. Kdor se zanima za produkcijo, naj se blagovoli javiti ! kot član kontrolne komisije. ' kojeni davčni poduradnik Joip Š. i/. Celja v godbenem paviljonu v mest- nem parku nož, ki ga je bil kupil zjutraj pri nekem brusaču za 8 Din, 14 centimetrov globoko v levo stran prsi štiri prste pod si'ceni. Moža so takoj našli in pozvali reševalno po- stajo, ki ga je prepeljala v bolnico. Š. je bil ves čas pri zavesti. Obupno dejanje je izvršil vsled bede. c Vsi tisti, ki želijo še ostati člani, oziroma se vpisati kot novi člani Vodnikove družbe, naj se čim prej zglas'ijo v Tujsko-pi'ometni pisarni pred kolodvorom zaradi poravnave ßlanarine za tekoce leto, to je 20 Din. Tisti člani, ki še članskih knjig niso prejeli, naj jih dvignejo v oinenjeni pisarni. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v čctrtek 8. t. m. 4 mesece stari kočarjev sinček Rudolf Napret z Zgornje Rečice pri Sv. Krištofu nad LaSkim, v petek 9. t. m. pa 82-letna obcinska reva Ivana Križanova iz Celja in 37-letna posestnikova žena Roza Gračnikarjeva iz Brozna pri Vitanju. N. p. v m.! c Novi ponarejevalci kovancev po 20 Din. Žalski orožniki so te dni v žalski okolici izsledili ponarejevalce kovancev po 20 Din, ki so izdelovali dokaj slabe falzifikate. Orožniki so zaplenili orodje za ponaj'ejanjo ko- vancev in doslej aretirali štiri osebe, ki so osumljene, da so razpečevale falzifikate tudi v Celju in okolici. c Pojasnjena tatvina. Kakor znano, je bil 20. maja ukraden iz fotogi-af- skega ateljeja g. Josipa Pelikana v Prevzem frize^skega salona Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel po svojeni tnojstrskem izpiiu frizerski salon za dame in gospode v Celju, na Kralja Petra cesti 24 (v nisi g. dr. Negrija) ter jamčim za strokovnjaško in ceneno postrežbo. Vljudno se priporočam za obilen obisk. Franin Prailp frizerski mojster hranio jrane ce|je Krgjja petrg cejta 24 c Mlad cerkven tat. V Cetrtek 8 t. in. okrog 17. se je skril v župno cerkev 15-letni Ernest R. iz Ljublja- no in se dal zvečer zakleniti v cer- kev. Okrog 21.30 je prižgal svečo, vzel železen klin, ki ga je imel pri sebi, in še neko drugo železo, ki ga je našel v cerkvi, ter se spravil nad puščice. Vlomil je dve puščici in po- bi'al iz njiju 50.G0 Din, potem pa se je spravil še nad tretjo puščico. Med tem je opazila služkinja ravnatelja Glasbene Matice g. K. Sancina z oknn v sosednjem poslopju premikajočo so luč v cerkvi. Obvestila je takoj straž- nika, ki je poiskal cerkovnika in sto- pil z njim V cerkev. Mladega tatu sta našla skritcga v cerkveni klopi. De- ček je v policijski stražnici izjavil, da je prišel v Celje z nekim okrog 20 let starim, neznanim moškim, s kater*im je 7. t. m. vlomil v cerkvi v Domžalah v puščico. Tarn pa sta našla baje le 50 par. R. pravi, da je njeg'ov spremljevalec odpotoval v Maribor. Zanimivo je, da je bil v Če- trtek popoldne poskušen vlom tudi v puščico pri desnem stranskem ol- tarju v Marijini cerkvi. Tat je siccr poškodoval puščico, a je ni odprl, ker je bil očividno prepoden. c Društvo »Pravnik« v Ljubljani bo priredilo v nedeljo 11. t. m. izlet na Celjsko kočo. Tarn se bodo sešli udeleženci iz Ljubljane, ki se pripe- ljejo z vlakom do Laškega, in oni iz Celja. Odhod iz Celja ob 8. zjutraj od Kapucinskega mosta. Povratek iz koče po Mestncm logu v Celje, ve- ferja v Celjskem domu. c Protestno zborovanje zaradi pro- daje Obrtnega doma v Celju se vrši ponovno v soboto 10. t. m. ob 20. zve- čer v spodnj'ih prostorih Narodnega doma. Obrtniki! Udeležite se vsi zborovanja, ki sic proti prodaji Obrt- nega doma. — Odbor DJO v Celju. c Poskus samomora na železniški progi in v parku. V sredo 7. t. in. ob 15.2G, ko je zapušcal brzovlak celjsko postajo, je skočila na tir pred želez- niško kurilnico pri prvem železniš- kem mostu ga. Marica M. iz Zavod- ne. Vodja kurilnice jo je takoj opa- zil, skočil za njo in jo potegnil tik pred vlakom s proge. Obupana gospa se jo kmalu pomirila in se vrnila do- mov. V četrtek 8. t. m. okrog 11. do- poldne pa si je zasadil 66-letni upo- Razlagovi ulici 5.000 Din vreden fo- tografski aparat znamke »Leica«. Celjska policija je sedaj ugotovila, da je aparat ukradel 18-letni Josip T. iz Slatin pri Šmartnem ob Paki, ki je bil usliižben kot vajenec \)v\ ne- kem slaščičarju v Celju. Fanta so (>. t. m. aretirali na njegovom domu v Slatinah in našli obenem tudi apa- rat, ki so ga vrnili g. Pelikanu. Mla- dega tatu so izročili okrajiieinu so- dišču v Šoštanju. c Izguba 990 Din. Brezposclni i'U- dar Franc Novak iz 6ešč pri Št. Pav- lu pri Preboldu je izgubil v četrtek 8. t. m. okrog pol 12. dopoldne na pošti v Celju odnosno na Cankarjevi ali Kralja Petra, cesti denarnico, v kateri je imel 990 Din gotovine in neko pismo. c Lastnikom biciklov, ki so prija- vili svoja kolesa pri preilstojništvu mestne policije v Celju in prejeli pri tem uradu prometue knjižice, se bo- do izdajale evidenčne tablice za bi- cikle med uradn'imi urami proti pla- čilu 5 Din in sicer v ponedeljek 12. t. m. za one, ki imajo številko pro- metne knjižice od 1 do 200, v torek 13. t. in. za stevilke od 201 do 400 in v sredo 14. t. m. za številke od 401 daljc. Vsakdo naj prinese s seboj prometno knjižico s potrdilom o pla- Cani taksi za leto 1933. Lastniki bi- ciklov, ki prometnih knjižic še niso prejeli, dobe evidenčne tablice kas- neje. c Celjsko društvo »Soča« je bilo zašlo v majhiio krizo, ki so je vsled posebnega prizadevanja odličnega odbornika poravnala na izrednem občncm zboru s tem, da je dobilo no- vega predsednika in nov odbor, ki se zaveda svojo naloge ter kaže vne- mo in žilavost za nadaljno delovanje. Ustanovili so se dramatski, pevski, propagandni in prosvletni odseki z jasnimi programi, ki bodo poživlja- li dmštveno delovanje. Odbor se bo i edno shajal ob torkih vsakih 14 dni, po potrebi tudi večkrat, pevske vaje bodo vsako sredo in soboto ob 20., prosvetni odsek pa bo imel predava- nja na rednih sestankih vsak četr- tek ob 20. Dramatski odsek se pridno uri in se pripravlja za nastope. V kratkem priredi »Soča« izlet v Store, letos pa uprizori tudi večjo priredi- tev ha Glaziji, na katero že sedaj opozarjamo Celjane in okoličane. O tem bomo so kasneje poročali. Iz navedenega je razvidno, da se »So- ča« marljivo giblje. Zato pa vabimo ne le Primorce in Korošce, ki niso še včlanjeni, ampak tudi druge Ce- ljane, da v prav obilnem številu pri- stopajo kot člani in tako pripomore- jo k ideji, ki napolnjuje duše »Soči- nih« flanov. Za dosego vseh pleme- nitih teženj društva znaša mesečna članarina samo 1 Din — in zato se društvo nadeja ter prosi, da se mu priblizajo vsi dobri patrijoti. — Mo- nitor. c Za tujski promet ob Savin ji. Podpisani bom izdal v kratkem zbir- ko krajepisnih črtic »Ob S a v i n j i«. Obsegala bo predvidno sledeče na- slove: 1. Logarska. 2. Nazarje in Štrucljevo gradišče. 3. Kokarje. 4. Savinjski polhi in polharji. 5. Na pragu Savinjskih planin in Gornji grad. t>. Mozirje in Mozirska plani- na. 7. Sv. Križ nad Belimi vodami. 8. Hmelj obirajo. 9. Tolsti vrh pri Celju. 10. Laško in Mari j a Gradec. 11. Laški šmohor. 12. S savinjskimi splavarji. ObCine in zasebnike, ki jim je kaj za tujski promet v njihovem okolišu, prosim, da mi za ilustracijo člankov do 20. t. m. dajo na razpo- lago primerne pokrajinske posnetke in podatke, ki bi zanimali tujce in bi bili za tujski promet važni. — Dr. Franc Mišic, Maribor, Aškerčeva 22. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina ]>apirja, Celje, Ki'alja Petra cesta 7. c Samo 66.— Din par moških ali ženskih Cevljev, garantiranih iz sa- mo pristnega usnja. STERMECKI — CELJE. c Dolžniki vseh stanov! Obračajte se zaupno v vseh težkočah na naäe društvo — postanite člani! Letna članarina je samo 00 Din. — Društvo za zašCito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano- vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- za Celje in Laško ter Savinjsko do- lino: Loboda, Celje, Kocenova ul. 2. c Ncčno lekarniško službo inia od sobote 10. t. m. do vštctega petka Ki t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno drnštvo v Celju. Tedensko gasilsko službo ima od nedelje 11. t. m. do vštete sobote 17. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja, rešovalno službo pa II. skupina. Inspekcijsko službo ima v juniju poveljnik g. I. Jellenz. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Cetrtek 15. junija ob KL: »Pastirček Peter in kralj BriljanUn«. Uprizo- ritev članov Dramatičncga druätva v Celju. Znatno znižane cene. * * * Mladinska igra v celjskem gle- dališču. Clani Drainatičnega društva v Colju bodo uprizorili na Telovo 15. t. m. ob 16. v Mestnem gledaliäöu v Celju nadvse zabavno mladinsko igro »PastirCek Peter in kralj Bri- ljantin«, ki bo v razvedrilo mladini, pa tudi odraslim. Režira ga. A. Sa- darjeva. Nastopili bodo znani Clani druStva: hlapca Gašparja Si- rotko bo igral priljubljeni komik g. Stanko Perc, strašno čarovnico Hu- damoro ga. Verbnikova, gospodarja Mrvarja. g. Velušček, Mrvarjevo hčer- ko Liziko gdc. M. Jelenova, naivne- ga Petra g. Pogačnik, Nančo ga. A. Sadarjeva in kralja Briljantina Ver- derber ml. Občinstvo iz Colja in oko- lice naj si ogleda to zabavno igro, pri kateri se bo do srea nasmejalo Cene so znatno znižane. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. GoriCarja vdove. Sport Sportklub Gradec : SK Celje V nedeljo dopoldne na Glaziji SK Celju je uspelo zakljuciti pri- jateljsko nogometno tekmo z imeno- vanim graškim Sportklubom, ki bo Štov. 47. »Nova Doba« 9. VI. 1933. Stran 3. tiastopil v nedeljo 11. t. m. ob 10.15 clopoldne na celjski Glaziji. Graški Sportklub je poleg GAK najmocnejäe amatersko moštvo Av- strije. Sportklub predvaja tipično du- najsko šolo, kav so občutila tudi raz- na profesijonalna dunajska moštva. Baš v zadnjem casu so beležili odliß- ne rezultate, odpravili so prvaka LNP ISSK Maribor z 9 : 2 in $K Že- lezničarja z 8 : 2. V tej prvenstveni sezoni so porazili GAK z 2 : 1 in 5 :1, graški »Sturm« pa s 4 : 3 in 3 : 2. Ti uspehi govorijo dovolj jasno o moči Gradčanov. Igrajo presenetljivo igro dunajskib moštev s preciznimi in točno prera- čunanimi pasi. Stopanje in obvlacla- nje žoge je brezhibno; so kolosalni v igri z glavo, v postiranju in star- lu. Gostje bodo nastopili v naslednji kompletni prvenstveni sestavi: Ce- i'on (vratar, 18 let), Allmer (levi bra- nilec, 24 let, štajerski in avstrijski amaterski reprezentant), Stanek I (desni branilec, 26 let, štajerski re- prezentant), Kabr (levi krilec, 26 let, štajerski reprezentant), Rudorfer Valter (srednji krilec, 27 let), Ange- rer J. (desni krilec, 25 let, štajerski reprezentant), Eberhart (levo krilo, 29 let, štajerski reprezentant), Ma- teyka Hubert (leva zveza, 26 let, šta- jerski in avstrijski amaterski repre- zentant), Gruber Vili (srednji napa- dalec, 21 let), Dorner Friderik (desna zveza, 23 let, fitajerski in avstrijski amaterski reprezentant), Stanek IV (desno krilo, 20 let, štajerski in av- strijski reprezentant). Moštvo SK Gel ja, ki bo nastopilo v običajni postavi, bo imelo v Sport- klubu skrajno nevarnega nasprotni- ka, toda kljub temu pričakujemo, da bo častno zastopalo celjski nogomet. Brez dvoma bo to zelo zanimiva in fair igra. Tudi najbolj razavajona sportna pubjika. bo prišla na ^voj račun. Sodil bo g. Ochs. Da se v zadnjem času SK Celje spušča v borbo z renomiranimi mo- Stvi, dokazuje agilnost društvenega, odnosno sekcijskega vodstva. S ton» se sportni publiki nudi prilikn, da pride nekoliko iz vsakdanje letargi- je, kajti slu-nih prireditev je v Celju silno nialo. Zato apelira SK Celje na vso spor- tu naklonjeno javnost, da priskoči prirediteljem spričo ogromnih izdat- kov, ki so v zvezi s to prireditvijo, na pomoč s tem, da v čim večjem šte- vilu prisostvuje tekmi. SK Celje ima v načrtu še več slič- nih sportnih senzacij, ki se bodo re- , alizirale le, Ce bo sportna publika po- ! kazala razumevanje za povzdigo celj- skega nogometa. t SK Laško : SK Olimp. V nedeljo 11. t. m. ob 16.30 se bo priCela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Olimpom. Sodil bo g. Ochs. Ob 15. se bo pričela pred- tekma med rezervama SK Jugosla- vije in SK Atletike. t SK Celje. Danes strogo obvezen trening I. in II. moštva; po treningu Clanski sestanek na igrišču. Blagaj- niška služba gg. Kocuvan in Sottler. Za nedeljsko tekmo na Glaziji se od- rejajo naslednji reditelji: Bevc, Bav- dek, Furlan, Zgur in kompletna re- zerva. Blagajniška služba: gg. Kocu- van in Sottler. BlagajniSka in redi- teljska služba se bo pričela v nede- ljo ob pol 10. dopoldne. — Tajnik II. v Strelska družina v Celju bo ime- la v nedeljo 11. t. m. ob 8. zjutraj red- no streljanjo nf* vojaškem strelišču v Peöovniku. t Kolesarska dirka Celje—Dobrna. Klub slovenskih kolcsarjev v Celju bo priredil v nedeljo 11. t. m. kole- sarsko dirko na progi Celje—Dobr- na (18 km). Start ob 14. pred trgovi- no g. Gamsa v Gaberju, cilj okrog 14.45 pred hotelom »Unionom« na Dobrni. Za izletnike zbirališčo ob 13.15 pred hotel om »Hubertusom« v Celju tor skupen odhod ob 13.30. Vsi prijatelji kolesarskega sporta so vab- Ijeni, da se tega izleta polnoötevilno udeležijo. Za funkcijonarje in dirka- če obvezen sestanek v soboto 10. t. m. ob 20. zveßer v klubovi sobi hotel a »Hubertusa«. Gospodarstvo Hmelj IV. poroöüo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih na- sadov ŽALEC, 30. niaja. Zaželjeno ugodnejše vreme doslei še ni nastopilo. Obilnepadavine, niz ke dnevne in nočne temperature ter hladni vetrovi ne pospešujejo razvo- ja mlade rastline in ovirajo nadalj- no obdelovanje nasadov. V taksni'h razmerah se hmelj le počasi dviga. V dobrih legah in pri skrbnem nego- vanju je dorasel 1 K>—2 m visoko in šo čez. V splošnem se pa mora kon- statirati, da je stanje neenako. Po nekaterih znakih se zaCenja ka- zati tudi nekaj zanimanja za ostan- ke iz let 1930. in 1929. Društveni cdbor. Glasovi iz občinstva Poglavjc o ncrirnetu Dasi sem že skoro obupal nad celj- skim nogometom, sem sei na bin- koštni ponedeljek zopet na igrižče v nadi, da so se razmere nekoliko iz- boljšale; a zopet sem bil razočaran. Incidenti in sirovo vpitje, vse to je bilo na dnevneni redu. Da, do inei- dentov je moralo priti, ker mora vsa- kemu Clovkeu zavreti kri, ce mora gledati, kaj vse si privoščijo nekate- ri gospodje sodniki. Dobro, sodnik ni Bog in no more videtl vsega, gospod na binkoštni ponedeljek pa je odlo- »Ubogi Smola se mi smili.« — »Za- kaj?« — »Revež se je tri tedne tru- dil, da točno ponaredi podpis ban- kirja Mlečnika, in ko ga je končno znal toCno kopirati, je nesramni Mlcfnik napovedal konkurz!« Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici! Lepo Čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostr.o znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil. ..ampak poprej za namakanje: Zenska hvala! SCHICHT^ TERPENTINOVO MILO S.T.0.5-33 PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZBEBJffli sial tako nezadovoljivo, kakor veči- na soclnikov na naših tekmah. — Nasa sportna publika, zlasti mladi- na, je pa poglavje zase. Dasi vsi vpi- jejo in ki'itizirajo, stavim, da jih niti deset od sto ne pozna nogometnih pravil. Vpijejo in vpijejo, pa no vedo zakaj. Mislim, da bi bila dolžnost tiska ali kogarkoli že, da bi kedaj objavil in raztolmačil vsaj nekaj važnojših pravil. Kakor obCinstvo, tako tudi nekateri sodniki ne vedo, kaj bi pri takozvanih »rokah«. Ce je igralec z loko udaril ali ustavil žogo böte, mislijo, dn je isto, kakor Ce zoga pri- leti na roko igralca; prepričal sem se, da tudi mnogi sodniki kolebajo v tem vpraSanju. Ravno tako večina občinstva ne ve, kaj je offside, in da se sme igralec od strani odriniti. — Kaj bi vse to, glavno je, da se vpije! Ponavljam, da bi bilo v interesu sporta, Ce bi se občinstvo poučilo in da bi mcrodajni faktorji poskvbeli, da bi sodil Clovek, ki dobro pozna pravila in ki jih zna tudi uvoljaviti. Bilo bi manj nepotrebnega vpitja in razgrajanja. — n — Umesten apel Kakor zna.no, se je na binkoštni po- nedeljek zgodila ob prehodu na poti Cez savinjsko železnico v Komenske- ga ulici v Celju tragična nesreča, da jo vlak povozil znanega šoferja. Raz- umljivo je, da se ob taki priliki zbi- vednežev, v pretežni večini pa so deca ter nedorasli otroci, ki ob takih tragičnih dogodkih pasejo svojo ra- dovednost. Če že na odraslega člo- veka vpliva dogodek pretresljivo, ko- liko poraznejše vpliva šele na mlado otroško duševnost, ko vidi človeka lnrtvega, oziroma celo razmesarjene- ga. Priporočal bi odločilnim činite- Ijem, n. pr. policiji, zlasti pa star- ge-m, da nikdar ne pušCajo svoje mladine, da bi si ogledovala take tragične slučaje. Dogaja se celo, da starši vodijo otroko s seboj, namesto da bi jim preprecili gledati take tra- gične prizore. Očividec. Sokolstvo I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani Obvestila glavnega zletnega odbora in navodila LJUBLJANA, 8. junija. Komaj trije tedni nas ločijo od ve- likib sokolskib slavnosti v naSi beli Ljubljani. V zletni pisarni je kakor v čebelnjaku, vsi odseki delajo s po- dvojeno silo, vsi Clani se zavedajo PIERRE BENOIT: 81 KONIGSMARK Zgodovlnski romnn PoslovenU B. RthteršK VIII. V sivi razpoki najinega zavetišča, odkoder je silil jutranji mraz, se je pokazala črna senca. »Poročnik, poročnik, pet je ura.« Bil je mož, ki sem mu naroCil, naj naju na vsak način zbudi. "9ez Pol ure pride napad,« je dejal Vignerte. ojdiva ven. Zunaj bom končal svojo povest. Saj sva lako *e blizu konca.« vse zvezde so že zbledele. Le ena se je So svetli- kaia, nizko na vzhodu, tarn, kjer bo cez dobro uro vstala zora. Obstala sya na neki strmini tik ob gričku. Od ondod bova labko pregledala, kako je rozdeljona stotnija. Od ondod bova tudi lahko zasledovala potek napada, ki se pripravlja. Na naSi strani je lcžal teman Cetverokotnik uve- lm vej, siromašen vojaSM grob. Komaj sem še pre- pral na drobnem križu iz mehkega lesa besede, ki Jin je dež žo skoraj izpral: »Mohamed Beg ben Smail, vojak dnigega strelskega polka. Padel za Francijo 23. septem- bra 1914. Molite za njegovo dušo.« Ne vein, all sem žo videl kaj ganljivejšega, ka- kor je bil ta mali kHz, ki je naivno prosil krščanske molitve za ubogega mohamedanskega vojaka. Vignerte je gledal pred se in čakal trenutka, ko mu bo bleda svetloba jutranje zarje dala. priložnost, da vso okolico pregleda. Zdaj tega še ni mogel. Cisto spodaj na nebu se je odražala črna črta vzpetin, ki jib je imel še sovražnik v oblasti. * * * Cez Hurtebise in Craonne, je nadaljeval Vignerte, Cez Laon, Sains-Richaumont in Guise, čez Capelle in nuvionsko gozdove, kjer smo preganjali bele kira- sirje, beži moja misel dostikrat proti peSčenim han- noveranskim nižinam, proti Lautenburgu, kjer sem pustil Auroro. Kaj dela zdaj v svoji sobi, sredi svojih kožubov in draguljev? Kaj so z nio napravili,* moj Bog? Ko sva se po prizoru na »Majorskem mostu« vračala v palačo, ni izpregovorila niti besede. Kosila sva skupaj. Potem je jela urejevati v vaze težke, Črne perunike in bele nageljne. Okoli desetih je poklicala eno izmed sobaric. »Ali je gospodična Marthe že priäla?« jo je vpra- šala. Ko je sobarica prikimala, ji je velela: »Naj pride k menu« Gospodična Marthe je prihajala vsako leto ob istem Casu, da pokaže veliki vojvodki tisoč nialen- kosti pariške sezone. S tem lepim, nežnim dekletom je prišlo v sobo tudi nekaj dišav z bulvarja do la Madeleine. »Ali ste srečno potovali, dete moje?« jo je vpra- šala Aurora. »Snoči sem prišla, madame,« je dekle odgovo- rilo. »Oprostite mi, da tako zgodaj motim Va5o Viso- kost, toda še nocoj se moram vrniti.« »Kaj mi letos lepega prinaSato?«..... GospodiCna Marthe je jola pobirati iz svo]ih kar- tonov drobne dragocenosti pariSke lepotilne indu- strijc: paliljače iz tila, ročne torbice iz baržuna in svile, žkatlice za znamke, za pudor, same reči, ob katerrti so drugi predmeti tako vsakdanji, navadni. »Vse to mi pustitc,« jo rekla Aurora. »Povejte Duvelleroyu, naj vse uredi. Za november potrebujem Watteaujevo ali vsaj Lancretovo pahljačo. Imeti jo moram, ko pridem v Pariz.« »Vaša Visokost jo bo imela,« je prepričevalno odvrnilo dekle. »Izvrstno. Odpeljite se popoldne ob petih z eks- presnim vlakom. Pri meni ostanete na kosilu. Po- vedati mi boste morali, kaj delajo za letošnjo rAmo v ulici de la Paix.« Stran 4. »Nova Doba« 9. VI. 1933. Štev. 47. „SI a g e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razorodaje #ra- mofonskih plošč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15'— naprei. avojih dolžnosti za Čim večji in si- jajnejši uspeh zleta. Za, zlet vlada veliko zanimanje v naši državi in inozemstvu, zlasti bratje Cehoslovaki so razvili obširno propagando za na§ z.let, ki se je iz pokrajinskega izpro- menil v vseslovanski sokolski zlet. Bratje čehoslovaki pošljejo za na- raščajske dnevo 200 naraščajnikov in navašeajnie, ki bodo sodelovaTi pri javni telovadbi in v sprevodu. Za glavne zletne dnevo pa pride član- stvo s tremi posebnimi vlaki in trc- mi svojimi sokolskimi godbami. Clanstva bo prišlo na naš zlet po do- sedan jih prijavah nad 3000. Iz našo države pa se pričaku.je vseh iidele- žencev do 30.000. Vso Sokolstvo i,n ostalo občinstvo opozarjamo, da so zletni znaki ze na razpolago ter se lahko dobijo v zletni pisarni v Narodnem rtomu, vhocl z Bleiweisove ceste. Telovade- če članstvo naroča zletno znake pri svojih društvenih načelnikih, netelo- vadeče ljubljansko članstvo in ostali pa v zletni pisarni v Narodnem do- mu. Zletni znak je veljaven šele od 21. junija, ko se otvori zletna raz- stava. Za naraščajske dneve daje zletni znak članstvu samo vozne olaj- Savo na, zoleznici, drngih olajšav pa ne. Za vodnike naraščaja in dece, ki pridejo in se vračajo s svojimi od- delki, zadostuje nai'ascajski zletni znak, vendar pa piiporočamo vodni- kom naraščaja in dece, ki se name- vavajo potcm udeležiti glavnih zlet- nih dni, da si že sedaj nabavijo clan- ski zletni znak. Za naraščaj veljajo naraščajski zletni znaki tudi za glav- ne zletne dneve. Narödni muzej in ev. Narodna. ga- lerijn. bosta odprt,?; 18., 28. in 29. ju- nija od 9. do 13. Vstop prost. V pribodnjih dneh izide posebna brošura »Izletni spored«, za izlete po končanem zletu. Izletni spored, vključno - izletna železniška legiti- macija staneta 6 Din ter se naročata v zletni pisarni. Udeležbo na vseh izletih, objavljenib v »Izletnem spo- redu« prijaviti je zletni pisarni naj- kasneje' do 20. junija. Opozarjamo vse izletnike, da bo vozil po zletu 30. junija poseben parnik s Sušaka v Split, iz Ljubljane pa. poseben vlak na Bled in v Bohinj. Vožnja na Bled in v Bohinj po železnici tretjinska, za vso ostale izlete pa velja polovič- na vožnja. Vstopniro za. IT. predzletni dan in za glavno zletne dneve se dobivajo v Ljubljani v zletni pisarni, pri Ljuhlj. kreditni banki in njenlh podružni- cah v Celju, Kranju, Maribom, No- vem Sadu, Ptuju, Rplitil in Zagrebu, in pri Kreditnem zavodu v Ljublja- ni. Ker bo v glavnih zletnih dneh velik naval za vstopnice pri blagaj- nah, opozarjamo vso posetnike zleta, da si nabavijo vstopnice že v pred- prodaji, ker se bodo vstopnice pro- dale že v predprodaji. Hitite torej nabaviti vstopnice, oe si hočete pre- skrbeti lep in udoben sedež na tri- bunah. Vse ostale informacijo gledo zleta se dobijo dnevno v zletni pisarni v Ljubljani, Narodni dom, tel. 32-74. x Okrožni sokolski nastop v Smarju pri Jelšah bo v nedeljo 11. t. m. Dopoldne bodo tekme v peteroboju za darilo šmarskega društva, ki prc- idc v trajno last zmagovalca na te- tošnjih tekmah. Tekmovala bodo dru- Stva iz šmarskega okrožja. Tckma bo žclo zanimiva. Popoldne bo sprevod z javnim nastopom in predaja darila zmagovalcu. Celjani, pohitite v prijazni šmarski trg, kjcr Vas pričakujemo z odprtimi rokami. Odhod iz Celja zju- traj. Vožnja poloviCna. Istočasno bo- sta tudi okrožna nastopa v BraslovCah in Scvnici ob Savi. Želetl je, (Wibi se članstvo udelcžilo tudi teh pri- | reditev. x članstvo, ki se namerava v ne- deljo udeležiti okrožnega nastopa v Smarju pri Jelšah, se tiaj javi zjutraj pol ure pred prihodom vlaka na celjski postaji br. Grobelniku glede polovične vožnje. Pritiesite s seboj legitimacije ! Telovadci telovadne obleke. x Sokolsko društvo v Celju opo- zarja na I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani. Prijave sprejema do 10. junija društveni blagajnik br. Drago Naprudnik, Cclje, Levstikova ul. 3. Telovadečl plačajo 20 Din, ostalo članstvo Sokola 22 Din, nečlani pa 27 Din za zletni znak, s katerim so v zvezi vozne olajšave, prehrana in vstop na telovadišče. Dopisi Žalec. Obrtniški sestanek, zvezan s protestom glede prodaje Obrtnega do- ma v Celju, bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne ^ v gostilniških prostorih g. Pikla v Žalcu. Na dncvnem redu so razna gospodarska vprašanja obrt- ništva in raznoterosti. Žalsko in oko- liško obrtništvo vabimo. da se tega sestanka polnoštevilno udeleži. — Odbor podružnice Društva jugoslov. obrtnikov v Celju. Smešnice »Kdo pa je bil gospod, ki je bil vče- raj z vami pri kosilu?« — »Ludvik štirinajsti!« — »???« — »No, da, ime mu je Ludvik in ga povabimo ved- no, če bi nas bilo sicer samo trinajst pri mizi.« * * »Oprostile, ali vozi ta tramvaj do železnice?« — »Da, pazi.te samo na- me in izstopite eno postajo prej nego jaz, potem ne morete zgrešiti kolo- ilvoi'a.« * * »Ali sto so zedinili glede dedšči- ne?« — »Da«. — »Kdo pa je clobil hi- šico?« — »Ivan.« — »In mali avto- mobil?« — »Jaz.« — »In gotovino?« — »Odvetnik.« * * »Kaj, Merčunu, ki ga no moreto trpeti, ste dali svojo hčerko za žo- no?« — »Da, sedaj postane njegova žena moja tašča, mladič naj se kar veseli!« * # »Mihec, če ne bos priden, boš mo- ral danes očetu čestitati k poročne- rau dnevu, potem te bo gotovo na- bil!« Pepček v zoološkem vrtu: »Mami- ca, čo se žirasa prehladi v noge, ali traja potem zelo dolgo, da dobi vnet- je vratu?« * * »Ta ženska me je spravil,a ob vse premoženje.« — »In mene ob pamet.« — »Vi se pa tudi povsod srečno iz- mažete.« Kmetica v lekarni: »Prosim, na- pišite na vsako steklenico, kaj jo za mojega moža in kaj za konja. Ne bi rada, da bi konj sedaj poginil, ko imamo na polju toliko dela.« »Kako se godi Vašemu sinu, gospa Robarjeva?« — »O, hvala, on se ta- ko dobro vede v zaporu, da so mu črtali ti'i mesece ječe in na se bo kmalu vrnil domov.« — »Da, da, saj sem vedno pravila, da imate pridne otroke.« * * »Preteklost te dame mi ne ugaja,« reče Komar ženitovanjskemu posre- dovalcu. — »Zakaj ne?« se začudi posi-edovalec. »Saj je vendar njena preteklost čista?« — »To že, toda malo predolga!« »Kako eleganten nenadoma izgle- daS. Ti si gotovo kaj podedoval?« — »Uganil si!« — »Ali smem vprašati, kaj?« — »To obleko!« Stavbno paroelo v mcstu ali bllin}! okolici kupim. Ponudbe z navedbo ccne na uprövo list« pod „Paiccla*. V0Z1ČKI in DECJE'OPREME KRAMAR^MISLEJ CEUE Mojstei* ki zna urediti in voditi izdelovanje svinčenih zrn, SG išče. Ponudbe pod šifro »P. O. 751« na Rudolf Mosse, Praga I, Ovocny trh 19, Lepo stanovanie obstoječe iz 4 sob in kuhinjo se s 1. julijem o d d a. Vpraša se: Celje, ASkerčbva ulica 3/1. nadstropje levo Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni ^ranc LeskovšeR Celje, Glavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Ka**ol Loibner-, Celje Pri ||Z«oncuf< — Kralja Petro o. 17. Klavir, pisalna miza Siyalni stroj, pohištvo se proda takoj. V najem se da g a r a ž a. Vprašati v hotelu Skoberne v Celju. Lep pritlični prodajni LOKAL v sredini mesta, združen z d e 1 a v n i c o v I. nadstropju. pripraven za vsako obrt ali pisarno, se odda s 1. julijem. N&slov v upravi lista, Spovtne coin dvosedežni poceni n a p r o d a j. Celje, Gledališka ul. 5. Prazni zaboji se prodajo od 6 do 8 Din v Glavni traf iki, Celje, Presecnowa 21. Sianovanje Ii6e sa avgust v Celju boljSa urad« ni&ka rodbina, 3 odrasle osebe, plača četrt- letno vnaprej, najem za več let. Potrebne so 3 do 4 sobe, najraje liven centra, po možnosti kopalnica. Ponudbe na tipravo lista pod »Mir v hišl«. Slanovanje s sobo in kuhinjo v sredini mesta iščem za takoj. Naslov v upravi lista. Sianovanje z 2 sobama, kuhinjo, shram bo in pritiklinami se odda s 1. julijem. Gostilna Radej, Breg pri Celju. K u p i rn staro, še dobro ohranjeno d e c i m a In o fehtnico do 25 kg. Ponudbe ua tv. Friierik Loeffler, Celje, Kolenčeva ulica St. H. siel j e Za k re si i o Telefon 245 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spada|oüa dela in popravila - Cene zmerne — PostreŽba točna in solidna VinHo Huhpyec. obi. Eonces.mestni tesaraW mcjstep na Laiii mm8 Pol 111 izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za §111 UBIIU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Ceiju. Cekovni račun Stcv. 14.737 JOSIP GORENJAK mesarski in prekajcval. mojsler, poscstnlk gostilne pri .Jelenu" CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 izdeluje vsakovrstne specijalne mesne izdelkc, klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra Stajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti ua hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vlj.priporoča za obilen obisk. LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., " ' kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE ( | L J [t prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižioe in tekoöi raöun ¦ l2vrSu]e vse vde- n&rno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge ]amöi Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso := davčno moöjo = Urejuje Mai» P«falk* — Odgovoreo za konKorclj »Nove Dob«« In Zvezno Uskarno Milan Öetln^. - Oba v Get)«-