Problem medsebojnih terjatev med podjetji
Dolgovi in terjatve železarne v Zenici
V začetku januarja letos ie že-lezarai v Zenioi okali 1000 kup-cev — razn.h podietfj rz vse dr-lave — dolgovaJo zelo vtsoiko vsoto. Dolgovi, ki so bili stareiši kakdr mesec dni, » mašali aekai niMijard <tina.riev.
Na seznamu dolžnikov — ka-terih dolg gre v stotino ali vei stotin miiliionov ditiarjev — 90 Srevilna podjetja. ki tro5»jo i«klo, jz vseh naših republik. Med ayxn\ so: Jelezarna v Sisku. »Ivo-lala Rfbar«, Tovarna kat>!ov v Svero-zareva, »MetaJna« v Mariborn »MchanJzacija«   v  Saraievu
Po drug: strani pa ima tudi Zenina velilk dolg- Samo »Ju*o-meoJu« v Beo$r,id-u dolguie okali mUijardo dinarjev. razen tega pa se rudniiku v Vardu, »Ma^nohro-mu«.  elektrarnam  itd.
Obstaia torej veriga neporav-nanih finančmh obveinosti, ie-prav je predi,>jsaai rok za njihovo plač.lo ie (XHckei. Razumljivo je. da ustvarja to razne posledice, predvsem pa težave za sama pod-jetja, kj so tahko postaJa upnJu drugih.
Zakaij je plačifio teh dolgov ne* nadoma  postalo problem?
Anketa, ki jo ie v tej zvezi iz-vedlla sama Zenica pri svojCh dolžmlkih, da.je ipredvsem tale od-govor: zmanjlanie obsesa investi-oij in zato težava s prodajo nji-hovLh l^delkov.
Nam se zdli. da ta odgovor nd zaidovoljiv. V cjem je sarno del resnice, kafti pravi odgovx>r je de-jansko v sajnem podietju. v nje-govem poslovanju in ajesavi pp-fcirjki. To pa nc samo v »Zeaici«. temveč tudi v vseh drugih, ki so po nairavi dola mad seboi pove-zana.
Znani so raalogi, kii zahtevajo investlc4sko polkijko, kakirJna ie blla nedavno formuliraaa na po-
svetovajiju prj tovarišu Ticu 10 na IV. pler.umu SZDLJ. Jasno je. da ie taka palitiika nujna. Dojan-sko pomcn^ reSevanie proUemov v našem i;ospodarsrvu. Po dru;:! stram pa ue astvarja težav v ie/.-ki mtlusrnji. cemveč odkriva me-ne slabosti — kHub ekonomskemu dvigu. ki  \e bl-tu doseien.
Kar ie zelo poziuvno v nai. sedanji mvesriciiski politiku \e — razen dra^esa — ro, da spravija prorzvaiake v poloiai, ko mora-jo ekanorasko misHti 0 vseh svo-jih posropk^h. To zahteva teme-Ijit ekonomski račun v organiza-ciii proizvodnje. znižanju lastne cene a>li prodame cene, ansažira-nju potrebn.h obramih sredstev in »bzirnost v trgovskem po9lovanJTJ. Doslei reh vpraJanj ni&rho postav-liaJ'! tako resno. Monopolisričn poiozaj števMnih podierii in po-vpraSevanje, k! ma ni b-iJo mogo-^e zadostiti, sta zakrivaJa te no-eranie proMeme podierii. Sedaj pj se 5e kaže. da po srarem ne bo vei mo%oie in da se bodo monnli organf upravljanja lotiti teh vpra* ?ani mnoso  boli ?iroko.
»NaJa skupnost« ie v preisnt. številki 5in>ko obravnavala v^ra-lanja strojegradni« — ka so konec koncev tadi vipraSaaja iek!arn. Razen drugega smo povedaili, da je nesotovost giede razvoja stro-jtgradnje — ki ie g^lavni kvnpec jekla — popolnoma neumestna. Opozorili b'. tukai še na aikrivnost žffleznic. Zelezraice zelo porjebu-jejo železnLŠke tračnice, ki jih iz-dtluie Zenica, ima(o pa na razpo-lago tudl kupna srodstva. Postav-lja se vprašanje, zaiaj želejnice ne kupuiejo tračnic. To b! vseka-kor bila pomoč v tTenmnem re-ševanju pri>blema Zemce — razen posredovanzja zvez-nega Lzvrfne,;^ sveta gtlede dajanja kratikoročaih krodliitov drni metalurg-ijl.