HROSVITA IZ GANDERSHEIMA. DR. K. GLASER. GRADEC. Vsi odličnejši mlajši slovstveni zgodo- vinarji, ki opisujejo razvitek nemškega 315 slovstva v zadnjih tridesetih letih, ii. pr. Bartels, Weitbrecht in drugi so jednih mislij v tem, da so Nemci, sicer sija)no zmagavši Francoze na bojnih poljih 1870. 1., znatno začeli nazadovati na kulturnem in literarnem polju, ker se je na Nemškem ugnezdila brezmejna spekulacija brez vsake trdne podlage. Nernci, opijanjeni po svol zmagi, so se udali mcgalamoniji in uživa- nju. Pred 1870. 1. je mnogo nemških pisa- teljev, posebno Židov zahajalo v Pariz, se navzelo tamošnjih idej, posebno nazorov na- turalističnih pisateljev, in so jih prenesli v nemške razmere, kamor pa niso sod le, in so s tem okužili nemško občinstvo. Se le v zadnjem desetletju, sodijo sesnobni nemški slovstveniki, se sploh nagiblje duševno de- lovanje na bolj zdravo stran s tem, ker je začela vplivati na Nemce tako zvana »Heimatskunde«, to je, začeli so naši so- sedi zopet se pečati z domačo »dušo<, svojim bistvom. Jsto načelo velja za lepo- slovje tudi na Slovenskem. Slovencem in sploh Slovanom ugajajo taki leposlovni pro- izvod, bodisi povesti ali glcdališčne igre, v katerih vidijo samega sebe kakor v zrcalu. Kar se pa tiče drugih struj duševnega gibanja, pa nam mnog-o koristi znanje o tem, kako so pri drugih narodih odlične osebnosti obdelovale razne stroke ali pa začele celino orati. Mnogo nam Slovanom koristi, če se seznanimo posebno s slovan- skimi plemeni, z njihovim .slovstvom in socijalnim napredkom. Pa za sedajnc čase tudi to ne zadošča več. Dostikrat se govori o svetovnem obzorju: posebno tam, kjer ga je najmanj. Slovensko ženstvo se je začvlo organizirati, in si je ustvarilo tudi svoje glasilo, in je začelo marljivo študirati svoj položaj. Velik nemški patrijot, ki je bil v začetku pedesetih let vseučiliščni profesor v Gradcu in ki je letos umrl v sivi starosti, Karol Werhold, je bil pred polstolctjem izdal knjigo : »Die deutschen Frauen im Mittelalter«, ki seje 1846. 1. natisnila tretji krat. Tam pravi navdu- šeno proti koncu: »Und wenn über die Völker der eiserne Wagen der Geschichte rollt und die festen Burgen stürzen, dann hoffen die gebeugten Männer auf die Frauen, die Erzieherinnen der kommenden Ge- schlechter.« Drugikrat nameravam p'sati o vzgoji nemškeg'a ženstva v srednjem veku, ker je zanimljivo za sedajno dobo, za da- nes Slovenkam narišem samo sliko odlične pisateljice, ki zasluži, da tudi .Slovenke kaj izvedo o njej. Kakor za časa Karola Velikega — je tudi za Otona Velikega (93Ó—973) veličina nemškega cesarstva koristila slovstvu. Oton je po vzgledu Karolovem skušal svojo ne- dostatno omiko razširiti s tem, da se je še v poznih letih učil latinščine ; poklical je na svoj dvor učitelje in znanstvenike, na primer slovničarja : Stefana in Gunzofa. Njegova mati Matilda, njegova druga žena Adelhajda in njegov najmlajši brat Bruno so bili na glasu, da so fino izobraženi, osobito Bruno je bil dobro poučen v kla- sičnem slovstvu in v krščanskih pesnikih ; kot državni kancelar in višji škof v Kelnu (950—65) je podpiral bogoslovne študije. .Še bolj je raslo zanimanje za grško slov- stvo, ko se je Oton IL poročil 972. 1. z grško cesaričino Teofano. Gcrberg-, neča- kinja cesarjeva, predstojnica samostana v Gandersheimu je daleč okoli slovela za temeljito izobraženo damo; najbolj pa je zaslovela v slovstvu njena učenka Hrosvita iz Gander.sheima ; njeno ime se piše tudi Roswitha, Hrotsvith in Hrotsuitha. Ne ve se, kdaj in kje se je naredila, kdaj je umrla ; razvidi se pa iz njenih spisov, da je bila nekoliko starejša od Gerberge in ji je tudi nuna Rikkardis bila spretna uči- teljica. Bistroumna, pobožna in v latinskem slovstvu za one dobe dobro poučena dek- lica si je izbrala pesništvo za svoje torišče, na katerem je svoje duševne moči — skromno jih je imenovala ingenislum — hotela porabiti v slavo božjo. Po nekem podvrženim Jakobovem evangeliju je v 859 šestomerih zlo-^.ila življenje Marijino. Ko se ji je dokazalo, da evang-elij sv. Ja- koba ni pristen, ni hotela vničiti svoje pesmi, nego rekla je : »Morebiti pa je ven- der pristen.j: Od slej so podatke v pod- vrženih evangelijih smatrali za legende, in če so bile porabljene v lepi pesniški obliki, se jim ni ustavljal nihče, timveč skoz sto- letja so Hrosvito posnemali drugi pobožni pesniki; torej je ženska ledino orala v tej .stroki pesništva. Hrosvita opeva jako ži- vahno svoj predmet, bodisi, da se opira na legendo samo, bodisi, da se slobodno gib- lje po nagonu svoje domišljije. Ko popi- suje beg Jezusovih starišev v Egipet, pri- poveduje, da je sveta rodbina hotela med potom počivati v neki špilji, da so prilezle grozne kače in da so se pred Jezuščkorn ponižno zvijale v prahu, da je dete božje samo tolažilo svoje zastrašene stariše, da so tigri in leopardi spremljali božjo rod- bino skozi puščavo in da se je na migljaj božjega deteta sklonila eelo orjaška palma, naj bi se utrujeni popotniki okrepčali z njenim sadjem : Otrol; ])reljubi na nedrijah matere božje K palmi visoki v ponižnosti tak bescduje : »Palma, nakloni se, nagni ponosno vejevje, Da od sadja si mati nabere po volji I« Tak je del otrok ; glej, drevo ponižno se skloni K nogam preblažcne Matere božjega sina. Ko je palma poslušna znebila se sadja, Ni si upala dvigniti glav k Mariji Nego povelja jc čakala božjega sina. Jexus je rekel drevesu : „Zdaj vzdigni se, palma [pokorna. Družico tistih dreves te je Bog bil iz\olil, Ki jih večna je roka vsadila vara v raju. Slava se bode ti pela v stoletjih nastopnih ; Palma, ti zmago oznanjala bodeš predivno ! Tajnostni vrelec ]>rebistre se vode naj tukaj Odpre, kjer šir'jo se korenike ti čvrste !" Predno je Jezus to rekel, šumljal je vže vrelec, brčno je spremstvo zahvalilo božjega sina. Ko je zr.gledalo bistro vodovje studenca, In si s studciičnico čisto vgasilo žejo. Opevala je Hrosvita vnebohod Kristov, sv. Gangolfa, sv. Pelagija, sv. Dijonizija, sv. Nežo, cesarja Otona I., vicedoma Teo- fila in druge. Bolje pa, nego po teh epskih pesmih, se je proslavila po svojih gledališ- čnih igrah, katerih je spisala šest. Hotela je izpodriniti rimskega dramatskega pes- nika Terencija (18=;—159), ki je v dobi 16Ó—160 pred Kristom posnemaje (xrka Menandra, v svojih ig-rah predstavljal ne- nravno zasebno in rodbinsko življenje višjih krogov v Atenah in v drugih grških me- stih. Bil je Terencij ljubljenec v omikanih krog-ih. Hrosvita toži : Mnogo je katoliča- nov, ki zaradi uglajenega jezika preširnost paganskih knjig stavijo nad sv. pismo ; tudi takih je dosti, ki so sicer vdani sv. očakom, prezirajo dela drugih paganov, pa radi čitajo tvorbe domišljije Terencijeve ter se omadežujejo z znanjem raalovrednih reči, naslajaje se ob lepoti jezika. Zatorej jaz, močan glasnik Ganderheimski (Clamor validus Ganderheimensis) nisem smatiala za poniževalno, z ozirom na besedilo po- snemati tega pisatelja, katerega drugi vi- soko čislajo ; naj se na isti način, kakor se opisujejo ostudni čini pohotnih žensk, po mojih slabih zmožnostih slavi hvale- vredna čistost svetih devic. Dostikrat me je res sram, da moram opisati gnusno ne- umnost nedovoljene ljubezni in navajati kočljive dvogovore o rečeh, »katerih bi ne smelo slišati uho; če bi pa opustila to, bi ne dosegla svojega namena.« Res je čudno, da je po Seneki minolo blizo tisoč let, predno se je začela razvijati krščanska dramatika. Filosof in dramatik Se- neka je bil 65. 1. po Kristu na smrt ob- sojen, ker se je trdilo, da ga hoče zarota Bizonov povzdigniti na cesarski prestol; način, kako hoče umreti, se je prepustil njen-.u samemu : prerezal si je žile. Gleda- liščne igre za časa rimskih cesarjev so širile gnusno nenravnost. Vsem omikancem, katerim je bilo do krščanstva, se je gabilo gledališče. Kakor Terencij, je tudi Hrosvita spi- sala šest gledališčnih iger : v petih je po- rabila ljubovne razmere za snov, »(talli- 317 canus« je bil vojskovodja Konstantina Ve- likega in se je zaljubil v cesarjevo hčer Konstantino. Dva kristijana, Pavel in Janez, sta prišla v Konstantinovo vojsko In sta povzročila, da se je Gallikan pokristjanil, obe njegovi hčerki ste postale nune, (xalli- kan sam je za časa Julijana Odpadnika storil mučeniško smrt. Igra nosi ime tega mučenika. Igra »Dulcicij« ima tudi komične pri- zore. Cesar Dijoklecijan je plemenite tri device Agapo, Ilijonijo in Ireno izročil prefektu Dulciciju, ker so se branile v zakon vzeti prve dvorske dostojanstvenike. Dulcicij jih je zaprl v neko kuhinjo, kamor se je po noči sam prikradel. Razum mu je hipoma zatemnel in v tej zmoti je obje- mal in poljuboval — piskre, ter se popol- noma umazal. Ko je zapustil kuhinjo, so njegovi vojaki mislili, da je strašilo, in so zbežali. Hotel je teči pred cesarja, pa stražniki so ga stepli in odpodili, še le doma pri svoji ženi se je Dulcicij zopet zavedel. Ukrenil je grozno se osvetiti de- vam ; Agape in Ilijonija ste umrle v ognju, Ireno pa so angeljci zanesli na visoko goro, kamor vojaki niso mogli priti ; vojskovodja jo je dal s pušico ustrefti. — Ce vojaki niso mogli blizu, je tudi niso mogli ustreliti ! Junak tretje igre je K a 1 i m a h. On ljubi lepo Druzijano, soprogo Adronika v Efezu. Ona ga odbije in si želi nagle smrti, da bi ušla nevarnosti, in prošnja se usliši. Kalimah podmiti Fortunata, čuvaja groba, dr. bi videl mrtvo ljubljenko, pa velika kača usmrti oba. Kristus se prikaže Janezu in Androniku, ki molita na grobu Druzija- ninem, in jima naznani čudež. V Kristovem imenu vzbudi apostol Janez zopet v življe- nje Kalimaha, ki se izpreobrne, in potem Druzijano, ki bi rada videla oživljenega Fortunata. Ta pa zavida Kalimaha in Dru- zijano in pride v pekel. — Tu se vidi dosti neverjetnosti. Zakaj bi si poštena soproga morala želeti smrti, če je kdo zalezuje ; ves zapletek dejanja ni naraven. Četrta in peta igra, »Abraham« in »Pafnucij«, imate blizu isto snov; zarad tega vsebino samo jedne ! Puščavnik Abra- ham je siroto Marijo v puščavi odgojil za slavo božjo. Odrastlo v krasno devo jo je onečastil drug menih. Zbežala je v svet in postala pobotnica. Osiveli Abraham jo je šel iskat in jo našel v brlogu preg-rehe. V dolgem dvogovoru jo pregovarja, naj nastopi drugo pot. Dolgo omahuje je vskliknila : D.a morem nadjati se oproščenja, PodvrjjUi bi pokori se najhujši. Abraham ji odvrne : Usmili mene se, ki radi tel)e .Sem prišel daleč sem. Obup opusti, K.I je najgrši vseh človeških grehov. Za vedno je izgubljen, ki obupa. Da Bog bi grešnika se ne usmilil. Kot drcibna iskrica ne more vzgati Morja, ki obkrožuje širno zemljo, Tako najhujši grehi nas Zemljanov Xe vničijo nam milosti pri Bogu. Ona se je izprcobrnila in postala ju- naška spokornica. — Hrosvitine igre niso razdeljene v po- samezna dejanja, tudi se pogreša primerna razdelitev prizorov, da bi se igre mogle predstaviti, tudi ni rabila vezane oblike v govoru : laže bi se primerjale epskim le- gendam, vse je primitivno in najivno, pa iz njih se vender razvidi nadarjenost, zani- manje za najglobljejša človeška vprašanja, realistično opazovanje in navdušenost za najvi.šje idejale. Tu so prvi početki poz- nejše legendske drame v Špancih. Posvet- njaki so izpoznali, da njena dramatska umet- nost ni dosegla Terencija, pobožnim ljudem pji je podajala preveč erotičnih snovij, in zarad tega so se odvračali od teh prvih cvetk krščanske dramatike.*) Bržkone ni nobene pisateljice v sve- tovnem slovstvu, s katero bi se bili res- *} Baumgartner, Geschichte der AVeltliteralur 4, H. p. 349. nobili možje p(.'čali v tolilabschre- ckendes Beispiel von Hyperkritik.« Posebne knjige in razprave o Hrosviti so pisali dalje : Ch. Magnin, (Revue des Deux Mon- des) 1839.; Ph. Chasles, istotam 1845.; E. Dorer, Roswitha die Nonne von Gan- dersheim, Aarau 1857. ; F. Löher, Hrot- svitha und ihre Zeit, München 1858.; II. von Walderdorf (Verhandlungen des hist. Vereines für Oberpfalz.) in Grashof »Das Benediktinerinnenstift Gandersheim und Hrosvitha, »die Zierde des Benediktiner- ordens«. (.Studien und Mittheil, aus dem Benediktinerorden B. V—VII. 1884—86). Ker so se torej Nemci, Francozi in Angleži bavili s to izredno žensko pisate- ljico, se tudi naše ženstvo nekoliko seznani ž njo. *) .Samo slavospev na Otona I. Pertz Monu- menta hist. Germ. IV. p. 317. seqq.