()j: - ‘V r o IX Stev 26 (2336) PBIHDPSKI DHEYNIK GLASILO OSV5BOD LUE FRONTE SLOVENSKEGA f^ARGDA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ClTATELJl! Samo še DMA DNI imate čas izkoristiti ugodno priložnost, da s plačilom celotne letošnje naročnine v znesku 3.200 lir prejmete v dar lepo slovensko knjigo! PoStnma plačana v gotovini Spediziorip in abbon post 1. gr TRST, petek 3fc januarja 1953 Cena 20 lir MU mora davnfVeZ1 s P°r°čilom o ne-sk;h Ustnik kU Vi'3ih italijan' °t>javil, pred nekaj dnevi, ga nM ov v Trstu, ki ie trSsl Pred nekaj dnevl-uvedel k' dopisnik Tanjuga ne^a3 podrobnosti. Po J P°arobnosti. V T *11 informacijah sta bila u in se razgovarjala d/c«*ac razgovarjala v nerai *.ein uradu neki ge- Rima ■*an‘ke vojske iz Poiknvnl neki karabinjerski sedet v *z Padove (tam je stva *tar?binjerskega povelj-0ba „ beneško področje). Vh, po obisku De Castroma rat!a obiskala še con-bekat^reti ednika Palutana in Voha,.6 oddelke Zavezniške Hala nPrave ter se zani-rifi,, * organizacijo nekate-v tržaški upravi. Ze (£„ * * rest „ m° prvič ltoi‘jan objavili - dveh visokih Trst g funkcionarjev v st j J ugotovili, da te ve-Te j n, * zanikal in da torti reSn-'0S°^f dvomiti o nje. ijam0 .Ict!os*’. Danes ugotav-tudj i e eTlkrat to dejstvo in *tik0u °’. d° nihče ni zanikal 'd kar V^.^kega generala h z eHi ferskega polkovni- Vau "1Tni “radi ^VU, Tajinii S° to “est že predvče-k tujj P°!eg listov objavi-dijsic- Vse jugoslovanske ra. Postaje. > zaJlt.,,„ “so upravičenostjo ' ~ a>“o, da Mrm ZVU tržaški '““nost tistega vina. 'arjej, °dgovornih funkcio-°^*k d je. da pojasnijo skih v.ek visokih italijan-*kt|v ^°^*kih jn karabinjer- C°n'. ki Ci0nar3eu v Trstu’ v dikcij0 p°d njihovo juris- Prj ^ rito, j m te enkrat poudarja. i&r j aciltti zlasti še zaradi detij*'90 “tolfca ZVU — vi- °roD i talijanskih mane-^vir^ ? aneksijo cone A v o-;e i**rjKaian)a rimske politi-*ot jo jntft dejsteu, politike, 00 čl0:\nekoi v nesrečo vse. yt ]behva vodil Hitler in ,"1»eriat;“nes “odi sovjetski ' ■le. Podpira ,tn, Ujeno ’zv°ja-fezi»a nerede drugod, ker Nezaupanje ’ nesP0razume in *“)e vseLP°^^'ki, ki naspro-Se . načelom listine bori} in se Ue_s napredni svet . —erej u b° boril tudi je bj;0 . vrstah teh borcev • 3e ln bo {ud. n(jže ^Naprej Je b hdstoo REHKCIJH V L0HD0HU IH PHRIZU na zadnji govor Foslerja Mleta " —i- i Uradna izjava ameriškega državnega departmaja o r amenu potovanja državnega tajnika Dullesa, ki pride jutri na obisk v Evropo - Edenov razgovor z Massiglijem in Halkteinom WASHINGTON, 29. — Glas* I jih bo Dulles obiskal, Dullesu obrazložili glavna vprašanja, k> jih morajo rešiti*. Mac Dermott je nato izjavil, da bo Dulles iz Rima, kamor bo prišel v soboto, odšel v Pariz, kjer bo ostal od 1. do 3. februarja, v Londonu bo od 3. do 5. februarja, v Bonnu od 5. do 6., v Haagu od 6. do 7., v Bruslju od 7. do 8. in v Luksemburgu od 8. do 9. februarja. Iz Luksemburga bo Dulles odpotoval 9. februarja, v Wa-shington. Mc Dermott je nato dodail, da bodo Dullesa spremljali ravnatelj MSA Stassen, svetovalec ameriškega poslaništva v Parizu, ki je dodeljen SHAPE, Mc Arthur, in njegov asistent Roderic 0’Conner. Končno je Mac Dermott sporočil, da 6e je Dulles danes razgovarjal eno uro s skupino nik državnega departmaja Michael Mc Dermott je v zvezi s potovanjem Fosterja Dullesa, ki bo odpotoval iz Washingto-na v Evropo jutri ob 15.30 z Eisenhowerjevim osebnim letalom, izjavil: «Predsednik je naročil državnemu tajniku, naj se razgovarja s predstavniki ZDA v raznih evropskih državah m s predstavniki teh držav, da prouči krajevni položaj zlasti v funkciji vprašanj, ki se tičejo enotnosti. Med svojim bivanjem v Evropi ne bo imel Dule; nobene tiskovne konference. Na podlagi informacij, ki jih bo državni tajnik izluščil iz svojega poslanstva v Evropi, bo pripravil svoja priporočila za ameriško politiko do evropskih držav. Predvideva se, da bodo voditelji evropskih držav, ki Zahodni odgovor na sovjetsko nulo o At/striji LONDON. 29. — Danes so se v prostorih angleškega zunanjega ministrstva sestali namestniki francoskega, angleškega in ameriškega zunanjega ministra in proučili včerajšnjo sovjetsko noto o državni pogodbi z Avstrijo. Namestniki so sestavili osnutek odgovora na sovjetsko noto in ga takoj predložili trem vladam v odobritev. Ker so vse tri vlade že danes pritrdilno odgovorile, je bila nota še danes zvečer poslana v Moskvo, tako da bi sovjetska vlada lahko še o pravem času poslala, želi, da v caloti izvaja pravice, ki izhajajo iz njene suverenosti. Zaradi tega je namestnik zunanjega ministra podpisane vlade sprejel vabilo ameriškega predsednika sveta namestnikov, naj se udeleži seje tega sveta, da bi se sklenila pogodba z Avstrijo. Podpisana vlada sprejema na znanje izjavo sovjetske vlade, da je pripravljena — s pridržkom nekaterih pogojev — sodelovati na seji, na kateri bi razpravljali o avstrijskem vprašanju. Naša vlada pa ne sodi, da je primerno stavi- če ji je kaj do tega svojega j ti predhodne pogoje — kot zastopnika na konferenco na-mes.nikov, ki je bila sklicana za jutri v Londonu. Besedilo not. ki so jo poslala vi ide ZDA. Anglije ia Fran« cije sovjetski vladi, je enako in se glasi: «V odgovor na noto sovjetske vlade o pogodbi z Avstrijo od 27. januarja, želimo potrditi svojo željo, v skladu z resolucijo glavne skupščine OZN od 20. decembra 1952. da storimo nov in nujen napor, da bi prišli do sporazuma o pogojih avstrijske pogodbe in tako pospešili konec okupacije Avstrije in omogočili tej de- Keprulu zaključil I^adni obisk v Atenah Izjave Ju lucškega 9°sa»i|0 ln zunanjega Grčiio - Atene 29 ~ . . mi«; 1 ~ Turski zuna- kliučilrt r Keprulu Je za' A'enah anes po'uradni obisk v )o predm °dPotoval v Turči-Na tiskd odhodom iz Aten je til, da°Vn'. k°nferenci pouda-vanjem Se ie med svojim bi-1 in; v Atenah razgovarjal ltlarŠal'S^rSk'm predsednikom N)ini °m PaPafiosom in zuna-«0*. jNniUstrom stefanopulo-^ Pon ?zš°v°n so se razvijali Vpt ° Pem soglasju o vseh PlavC*’ 0 katerih so raz- Pniirjv11*'1 i® pripomnil, da je bo obvestil grške držav-v°tay rezultatih svojih razgo- mmistra o Komentarji skui fii v Beogradu. «Z našimi i sShj ' - ni prijatelji Jugoslova- Poudaril Keprulu — pQlfte„ r®zgovarjal v duhu po-vanj * tazumevanja. Jugoslo-Ptife gsda]0 na sedanje in iasaj^nie dogodke s posebno Nstp . rea'izmom. Po njiho-šij0 Ptijateljski stiki z Gr- Žslovg .TUrčijo kot sploh so-sPsšn^nj.e mecl državami Pio VS] d®iavnost, ki jo mora-li ia ' fsz odlašanja razvijalo v jSglabljati v našo korist 0r'st miru in varnosti Pii -Jevat' razgovor «io,.Upn'mi 1 kai V Atenah sem sklenil sodelovanju z turškega tiska med tremi drža- z nasi- iya .prijatelji Jugo-Pogj^.1’ da bi v formalnem 'tej u Uosegli čimbolj kon-Pit6v rezu'tate. Gre za ohra-Posti ^llzu 'n utrjevanje var-'P mi>V, st vseh svobodnih *Našle bnih držav. ki 50 1« Ken. Pired 'sto nevarnostjo» 0 Do • nato iziavil, da PitVe n)eRovem prišlo do skle-, "hrambnega pakta med prin„ ‘io- Gržii° in Turčijo, že ra 11 3e' da so se 0 te Npnvaria i. da pa ne mo-te v, ap°v®dati dneva podpisa vP°godbe. bi ita?.”'°VOru na vprašanje, ali Ciji t ]a nasprotovala ratifika-Pe bnrt'mPsa sporazuma, ki ga skega ° tjtethožili svetu atlant-Ptuiu i,3 . 3e minister Ke-spora?,,^azi| mnenje, da vseh žiti v "v ni mogoče predlo-akeRa oaif? Uav svetu atlant-Itali)a ok, "p°mnil ie. da Bveščena o razvoju razgovorov vami. Na vprašanje, ali bo ta sporazum zajel tudi Italijo, je Keprulu- rekel, da pri sporazumu o obrambi pred napadom lahko sodelujejo vise zainteresirane države. Na koncu je Keprulu izjavil, da je povabil grškega zunanjega ministra na uradni obisk v Turčijo. V Atenah je bilo objavljeno skupno grško - turško uradno poročilo o Keprulujevih razgovorih. Poročilo pravi, da so se razgovori tikali «vseh mednarodnih vprašanj, ki se tičejo obeh dežel, ki sta še nadalje odločeni koordinirati svojo politiko*. Poročilo poudarja skupno zaupanje in prijateljstvo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki je »važen čini-telj stabilnosti v tem delu sveta* in končuje: «Z zadovoljstvom so ugotovili popolno soglasje med dvema vladama glede razvoja njihovih odnosov z Jugoslavijo v skupnem cilju ohranitve varnosti in miru*. Grški minister za koordinacijo Markezinis je izjavil v intervjuju uredniku beograjskega radia, da nudi sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo velike možnosti razvoja za obrambo miru in realizacijo miroljubnih ciljev treh držav. Markezinis je nadalje poudaril, da želj grška vlada nadaljnjo poglobitev gospodar, skih odnosov z Jugoslavijo. Ob koncu pa je naznanil, da bo grška vlada v kratkem imenovala svojega trgovskega atašeja v Beogradu. Glasilo turške republikanske stranke «Ulus» objavlja članek svojega zunanjepolitičnega u-rednika, v katerem pravi, da nameravajo Turčija, Grčija in Jugoslavija vzpostaviti tesno sodelovanje na obrambnem področju. Čeprav oblika sode lovanla še m rešena, lahko p„ izjavi Kepruluja ugotovimo -piše list - da so vse tri države sporazumne. Vprašanje ali naj bo sporazum pismeno pr). trjen ali ne. ni toliko važno Podobno pišejo tudi drugi turški listi. g' predlaga sovjetska vlada — glede obsega diskusije na omenjeni seji. Vnovič poudarjamo, da smo pripravljeni razpravljati, brez predhodnih pogojev, o kakršnem koli vprašanju ki bi vodilo k skorajšnji sklenitvi pogodbe; zaradi tega smo pripravljeni sodelovati na seji namestnikov 30. januarja ali na kateri koli dan, ki bi ga določil predsednik*, Nota je bila danes zvečer že izročena sovjetskemu zunanjemu ministrstvu. Churchill v Londonu LONDON. 29. — Churchill, ki je včeraj prišel z ladjo «Queen Mary» v Southampton, je danes prišel v London in se dolgo razgovarjal z zunanjim ministrom Edenom, ki ga je nadomeščal med njegovo odsotnostjo. Popoldne je odšel v spodnjo zbornico, kjer je predsednik zbornice sporočil, da bo prihodnji torek debata o zadnji gospodarski konferenci ministrskih predsednikov držav Britanske skupnosti. Pred odhodom iz Southamp tona je Churchill novinarjem izjavil, da ne ve, ali se bo vrnil v ZDA in da so bili njegovi razgovori z generalom Eisenhotverjem poluradni, zasebni in zaupni. Dodal je, da ne namerava podati v spodnji zbornici izjave o svojem potovanju. da pa je danes bolje pripravljen za bodočo debato o zunanji politiki. Na vprašanje, kaj misli o potovanju Eisenhowerja na Korejo, je Churchill odgovoril, da lahko ima to potovanje sa. mo srečne posledice. ameriških parlamentarnih voditeljev, «da proučijo vidike zunanje politike v poslanici o istanju v državi, ki jo bo Eisen-hower naslovil kongresu*. Senator Olin Johnston iz Južne Karoline je v svojem poročilu, ki ga je izročil podpredsedniku Nixonu, predlagal naj predsednik Eisenhower odredi popolno reorganizacijo ameriške vladne službe v tujini, kar hi omogočilo odpustitev sto tisoč uradnikov v enem letu, s čemer bi prihranili «več milijard dolarjev letno*. Glede zadnjega Dullesovega govora piše včerajšnji »Times*, da je upati, da bo Evropa sprejela Dullesov opomin in pospešila program združitve. Neka britanska visoka osebnost je danes izjavila: «Ne moremo ugovarjati Dullesovemu pozivu za evropsko združitev, razen kar se tiče naglice, ki jo on pričakuje pri izvedbi te naloge. Navsezadnje poglejte, koliko časa je bilo treba, zato da so se ameriške kolonije združile, čeprav govorijo isti jezik. In tudi tedaj je bila potrebna državljanska vojna. Načrt za evropsko združitev je nastal šele sedem let po vojni. Sedaj smo pred najhujšo oviro in nihče ne sme biti presenečen, da se nekoliko obotavljamo, preden sku-' šamo to oviro premagati.* Londonski konservativni list «Daily Telegraph* kritizira zlasti tisti del Dullesovega go-vera, kjer namiguje na možnost revidiranja ameriške politike do Evrope. List pripominja, da so »samo resne tež-koče zakasnile ustanovitev evropske vojske, in nadaljuje: «Dulles si ne bi smel prisvojiti mnenja, češ da bi zadostoval vstop Velike Britanije v evropsko oDrambno skupnost, zato da bi se ta načrt lahko izvedel. Udeležba Velike Britanije ne bi povečala obveznosti, ki si jih je že prevzela pri obrambi Zahoda.* List dodaja, da »načrt za evropsko obrambno skupnost ni bil nikoli nič drugega nego formula, ki hoče zakriti dejstvo, da je treba obnoviti nemško vojsko.* Dalje pripominja list, da z nadzorovanjem nemške oboroževalne industrije, ki jo omogoča na primer Schumanov načrt, ne bi bilo nič več in nič manj nevarno ustvariti nemško državno vojsko v okviru evropske vojske. Na koncu pravi list, da je treba odločno zavrniti idejo, da «perfidni Albion zavlačuje pripravo obrambnega sistema v Zahodni Evropi*. Dullesove besede so v Franciji povzročile veliko nevihto. Nekateri funkcionarji obtožujejo ZDA »izsiljevanja* in da nočejo same prevzeti nobene trajne obveznosti. «Le Monde* piše, da je Dullesovo stališče «brutalnc», in dvomi, da bo taka ameriška politika lahko imela uspeh. Medtem se nadaljujejo pogajanja med Francijo in Anglijo Britanski zuhanji minister E-de.n.3e imel danes v zunanjem ministrstvu razgovor s franco. skim poslanikom Massiglijem Pozneje se je Eden sestal s tajnikom v nemškem zunanjem ministrsvu prof. Hallsteinom. Te razgovore spravljajo v zvezo z novim Edenovim načrtom, 29, — Iz Bolga-,ia je v central. ki naj bi omračil čim tesnejšo pridružitev Velike Britanije k evropski obrambni skupnosti, ne d»> iv se formalno priključila 'if7*4~kepnosti. Bolgarski zapori BEOGRAD,"' rije poročajo, nih zaporih v Sofiji 8500 pripornikov, med katerimi je približno 800 pripadnikov vojske, večinoma oficirjev, 400 oseb, ki so jih aretirali zaradi poskusa pobega v Jugoslavijo, Grčijo ali Turčijo, približno 1600 o-seb, ki se ne strinjajo z resolucijo Kominforma o Jugosla. viji, in pribl: :no 40 bivših funkcionarjev uprave državne varnosti. V. teh zaporih je tudi član politbiro, . CK KP Bolga. rije Petko Km,in. Maršal Tito je na Brionih podaril turškemu zunanjemu ministru Kepruluju umetniški kip. Na sliki so spredaj: Jugoslovanski poslanik v Ankari Ljuba Radovanovič, Keprulu in maršal Tito. Za uzakonitev ln avtonomijo slov. šolstva na Goriškem Demokratična fronta Slovencev v Italiji je ie leta 1947 v svoji spomenici italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju odločno zahtevala od italijanske vlade da uzakoni slovensko o-snovno in srednje šolstvo na Goriškem. To zahtevo je tudi kasneje stalno ponavljala na svojih kongresih in konferencah. Kljub temu pa od prihoda Italije, ki je prevzela slovensko šolstvo od ljudske oblasti, odnosno od Zavezniške vojaške uprave, niso Slovenci dočakali uzakonitve slovenskega šolstva in njegovega izenačenja s pravicami italijanskega šolstva. Slovenske šole so zato še vedno v nekakšnem provizo-riju, učitelji ter profesorji pa ne morejo računa ti, da bodo z natečaji postali stalno učno osebje. V takih pogojih cvetejo nezdravi pojavi, ki so voda na mlin italijanskih šovini- BEOGRAJSK1 KOMENTARJI OB PACCIARD1JEVEM POTOVANJU V EGIPT manever Italijanske vlade In |ioskus nooega izsiljevanja V letu 1952 je pribežalo iz Italije v Jugoslavijo 162 Italijanov, ki so iskali zaposlitev • Jugoslovanska iniciativa za dokončno določitev mejne Črte na odseku Kolovrat-Gorica - Jugoslov. nota bolgarski vladi Ulbricht nadomestil aretiranega Dertingerja? Odpoklic večine vzhodnonemških poslanikov Aa dalj uje se množični beg Židov iz t zhodne ISemČije BERLIN, 29. — Radio sever- hunsko organizacijo, naj obso-nozahodne Nemčije je danes di sionizem, naj izjavi, da je javil da so po aretaciji vzhodnonemškega zunanjega ministra Dertingerja, postavili zunanje mmistrstvo pod vodstvo glavnega tajnika Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije VValterja Ulbrichta. Radio je dodal, da so večino poslanikov vzhodnonemške republike poklicali domov na posvetovanje in domneva, da mnogih od njih ne bodo več potrdili. Te informacije pa niso do sedaj še potrjene. Medtem se nadaljuje množični beg Zidov iz Vzhodne Nemčije. Bivši voditelj viseh židovskih skupnosti v Vzhodni Nemčiji Julius Meyer, ki je pred kratkim pribežal v zahodni Berlin, je izjavil, da ga je načelnik kontrolne komisije Enotne socialistične stranke Tennei pred njecovim begom s sovjetskega področja pozval k sebi in zahteval, naj niu pre skrbi seznam vseh tistih, ki dobivajo zavoje živil od žid,.v ske organizacije «Joint» naj obsodi to organizacijo kot vo bil proces proti Slanskeniu »upravičen proces*, ter naj podpiše izjavo, s katero zanikuje zahodne obtožbe o proti-semitizmu v Vzhodni Nemčiji. Meyer je zahteval nekaj časa, da razmisli. Nekaj dni pozneje ga je povabil k sebi načelnik »Organizacije žrtev nacizma*, v kateri so po večini včlanjeni Židje, in mu je predlagal, naj organizirajo od 29. do 31. januarja v Leipzigu zborovanje te organizacije, na kateri naj bi izjave, ki so bile oci njega zahtevane, odobrili v obliki resolucije. Za zborovanje bi vlada dala na razpolago 250.000 mark. Spričo teh zahtev je Meyer zbral židovske poglavarje in njihove družine ter je z njimi pribežal v zahodni Berlin. Ameriška visoka komisija v Nemčiji javlja da je dolo'ila posebno pomoč 250.000 ma k za najno, nejše potrebe beguncev, ki pribežijo s sovjetske cone v zahodni Berlin. Sedaj pribeži iz Vzhodne Nemčije dnevno od 25 do 30 Zidov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, .29. — Najavljeni obisk itali Tinskega obrambnega ministra Pacciardija v Egiptu ocenjujejo politični krogi v Beogradu kot nov manever italijanske vlade in poskus, da se najde material za nova izsiljevanja. »Pod naslonom ..Ambicije” pouduria n" fl Polit j1- ida želi Italija, ki so jo vedno zanimale dežele Severne Afrike in Sredozemlja, vmešati svoje prste tudi v spor med Kairom in Londonom, ki se zavlačuje. £animivo je poudarja «Politika», da je italijanska vlada za to misijo izbrala prav vojnega ministra. Pacciardijevo potovanje v Egipt zelo spominja na potovanje Francovega zunanjega ministra v to deželo. Zdi se, da imajo italijanski politiki iste namene, v tem kočljivem trenutku poskušajo s svojim zanimanjem in prisotnostjo v že tako zapleteni položaj v Egiptu vnesti nove momente, poglobiti zapletljaje in s tem poudariti svojo «vlogo*. Pacciardijevo potovanje v Egipt, ki ga skuša italijanski tisk prikazati kot željo Italije za posredovanje, bi prav lahko pcmenilo vnašanje intrig in ribarjenje v kalnem. Rim želi dobiti v svoje roke nov adut za izsiljevanje na Zahodu. Pod drugimi pogoji — zaključuje «Politika» —, če bi na primer bilo vprašanje Sueza in Bližnjega vzhoda edino vprašanje v tem delu sveta, bi se morda ta ambicija Italije ne zdela tako nevarna. Toda v času naporov za utrditev kolektivne obrambe pred napadom, kaže taka poteza, kot j<; Pačciardijeva misija, da Rim kljub vsem zagotovilom o svojem prispevku v splošni varnosti nikakor ne misli resno. Po vesteh agencije «Jugo-press* je leta 1952 z bežalo iz Italije v Jugoslavijo 162 Italijanov, večinoma delavcev, ki si jim jugoslovanske oblasti omogočile zaposlitev, Večina beguncev je Rjavila, da so zapustili Italijo, ker tam niso mogli najti zaposlitve. «Jugopress» poroča, da je jugoslovanska vlada prevzela iniciativo za končno ureditev še nerešenih vprašanj točne določitve mejne črte med Italijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski uradni krogi so mnenja, da bi se ta vprašanja lahko rešila v najkrajšem času, ko bi Italija pokazala dobro voljo. Gre za ureditev dokončne mejne črte na sektorju Kolovrat - Brda - Sabotin - Gorica. Člana italijanske narodne manjšine v Jugoslaviji, ljudska poslanca Giusto Massarot-to in Mario ledreicich sta da. nes izjavila, da predstavlja novi ustavni zakon Ljudsl.e republike Hrvatske, o katerem bodo te dni razpravljali v hrvatskem Saboru, samo potrdilo pravic, ki jih je italijanska narodna manjšina izvoje-vala v jugoslovanski ljudski revoluciji. Poslanca sta izjavi la, da Italijani Reke ;n Istre posebno pozdravljajo 9 člen tega zakonskega predloga ki še nadalje zagotavlja popolno enakopravnost narodnih manjšin z ostalimi narodi Jugoslavije, zanikala sta propagando Italije in Vatikana o namišlje. nem neenakopravnem položa- ju Italijanov v Jugoslaviji Jugoslovanski državni tajnik za zuanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes na protokolarni obisk egiptovskega poslanika Hasana Zakija, avstrijskega poslanika Karla Brau-niasa, švicarskega poslanika in odpravnika poslov japonskega poslaništva. Danes je imela komisija za izdelavo statuta boaoce Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v Beogradu sestanek, na katerem je proučevala osnutek statuta. Menijo, da bo komisija v kratkem končala diskusijo o osnutku statuta in da ga bo nato izročila v javno diskusijo. Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve je izročilo danes bolgarskemu odpravniku poslov v Beogradu noto. v kateri poudarja, da je jugoslovanska vlada že večkrat protestirala pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu zaradi nedopustnega ravnanja osebjem jugoslovanskega di- plomatskega zastopstva v Sofiji. Notav poudarja, da so bolgarski organi večkrat kršili eksteritorialnost jugoslovanskega diplomatskega predstavništva in da je proti tem in podobnim dejanjem jugoslovanska vlada že večkrat protestirala. Zaradi neznosnih pogojey je morala Jugoslavija odpoklicati Sitoraj vse oseDje svojega poslaništva v Sofiji razen odpravnika poslov. Nota nadalje poudarja, da je bila jugoslovanska vlada zaradi takega ravnanja prisiljena vso zadevo postaviti pred mednarodne forume, točneje pred OZN. Toda bolgarska vlada ne le ni pokazala dobre volje za spremembo odnosov do predstavnikov jugoslovanskega poslaništva, temveč je objavila neko poročilo, v katerem govori o domnevni sovražni delavnosti jugoslovanskih diplomatov Jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve opozar- ja v noti bolgarsko vlado, aJ ne bo trpelo privilegiranega položaja, ki ga uživa bolgarsko poslaništvo v Beogradu v pri. merjavi z jugoslovanskim poslaništvom v Sofiji. Nota nadalje zahteva, naj bolgarska vla. da v desetih dneh po prejemu te note obvesti jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadfcve o svojem sklepu, ua nudilo zahtevana jamstva za delo jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, kot je jugoslo. vanska vlada že lani zahtevala v svojih notah. V primeru, da bo bolgarska vlada zavrnila tako rešitev, jo državno tajništvo za zunanje zadeve poziva, naj v petih dneh po prejemu note podzva. me potrebne ukrepe za omejitev svojega diplomatskega predstavništva v Beogradu v taki meri, kot ga ima jugoslovansko poslaništvo v Sofiji od 29. julija 1952. B. B. Slovenska ljudska skupščina sprejela družbeni pian in proračun Zgrad iev ključnih objektov in obratovanje novih tovarn bosta zagotovila dvig življenjskega standarda prebivalstva LR Slovenije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 29. — Danes dopoldne je ljudska skupščina Slovenije sprejela družbeni plan republike za leto 1953, proračun za letošnje leto in zaključni račun za leto 1952. Na današnji popoldanski razpravi je govorilo veš poslancev o raznih postavkah v proračunu kakor tudi o nekaterih spremembah v družbenem planu. Nekateri so vložili a. mandmane za posamezne spre. membe v družbenem planu in proračunu za leto 1953, vendar so bili pri glasovanju ti a-mandmani odklonjeni. Na posamezne predloge je odgovarjal minister za finance Zoran Polič, ki je izjavil v svojem pojasnilu, da se spremembe ne morejo izvesti. Po tem je poudaril, da je izgradnja ključnih objektov osnov, na stvar v slovenskem gospodarstvu, toda ko bodo ključni objekti, za katere se zdaj izdajajo velika sredstva gotovi, se bodo lahko ta sredstva uporabila tudi v druge namene. Razumljivo je, da bo izgradnja teh objektov in obratovanje novih tovarn vplivalo na višji življenjski standard prebiva! stva. Nadalje je opozoril na varčevanje in večjo storilnost dela, ker bo vplivalo na reali zacijo večjih sredstev, s kate. rimi bodo razpolagali in krili izdatke, o katerih sodijo neka. teri poslanci, da so nujni. Vsi zakonski predlogi so bili soglasno sprejeti. Skupščina bo nadaljevala z delom jutri predpoldne. C. S. lijard frankov izdatkov. Od teh je 37 odstotkov določenih za vojaške izdatke. Predvide. ni dohodki so 3.751 railijari frankov. Od skupnih odobrenih kreditov je 80 milijard blokiranih, zato da se krije primanjkljaj proračuna. Za proračun so glasovali radkaii, MRP, golisti, golistični odpadniki, neodvisni in levi radikali. Proti pa so glasovali socialisti, kominformisti in nekateri posamezni poslanci. Proračun, ki ga je predložil Mayer, se v bistvu ne razlikuje od proračuna, ki ga je pri. pravil Pinay pred svojim odstopom. Pravkar odobreni zakon določa tudi, da če ne bo parlament sprejel nobenih sklepov o reformi davčnega si. stema in. o socialnem zavarovanju v treh mesecih od dne. vač ko bodo predlagani, jih to Mayer lahko izvedel z vladnim dekretom. i poipolnoma pregledali osnutka dogovora, ki je bil izročen Stevensonu, ne bo mogoče presoditi, ali so pogajanja v zadnjih treh mesecih kaj napredovala. Vendar pa sodijo neka-teri poluradni krogi v Londo- stičnih uradnih politikov, ki si na tihem mencajo roke in upajo, da bo slovensko šolstvo polagoma oslabelo in izgubilo odločujočo moč za obstoj in razvoj slovenske manjšine na Goriškem. Ki treba kdo ve koliko iskati dokaze za te škodljive razmere. Fsi vedo, da je slovenski didaktični ravnatelj dr. Federico Lebani odlikovan z redom za vojaško hrabrost na ruski fronti. Pri decembrskih volitvah je za republikance kandidiral na listi Goriške demokratske zveze, ki je v svojem programu postavila na prvo mesto načelo: obraniti do skrajnosti neoporečno italijanstvo Gorice». Na njegovi šol i pa poučuje učiteljica Kavs, ki je pred meseci s privoljenjem nadrejenih izključila sedem beneških šolarjev iz osnovne šole v VI. Croce z izgovorom, da one znajo slovenski». Nič manjši nasprotnik slovenskega šolstva ni občinski odbornik in referent za šolstvo Di Gianantonio. Skoraj na vsaki seji mestnega občinskega sveta v raznih oblikah žali slovenske občinske svetovalce, slovenski narodni čut in ponos. Zahteve slovenskih občinskih svetovalcev po u-vedbi dvojezičnosti in narodne enakopravnosti so zanj ebarzellette sporches in enote stonate», češ da motijo kom-informistično - demokristjan-sko - republikansko - liberalno protislovensko harmonijo. Taki ljudje so skupaj s tistimi na goriškem šolskem skrbništvu neposredno krivi, da so slovens.ee učilnice nehigienične, da slovenski dijaki telovadijo v kleti, da še vedr.o niso odprli otroškega vrtca v bližini pevmskega mosta itd. Z velikim zadovoljstvom pa govorijo o novem šolske lij poslopju za ita-s lijanske učencA v beguns' em \taselju ih o mavcrni italijanski t.ehni > i sred ~ - jo pravkar dokončujejo. Ako bi bili italijanski vodilni krogi resnično demokratični, tedaj bi spoštovali 3. člen italijanske ustave »o enakosti pravic državljanov pred zakonom ne glede na narodnost, jezik, vero, politično prepričanje» itd., člen G., da crepublika s posebnimi določili ščiti jezikovne manj-šines, in člen 116 o priznanju avtonomije s posebnim statutom Furlaniji in Julijski krajini. In če bi se ravnali po demokratičnih načelih in u-stavnih dolžnostih do slovenske manjšine, tedaj bi v Gorici ne imeli na vodi'nih vzgojnih mestih ljudi, ki škodujejo ugledu slovenske šole in ji skušajo izpodkopavati tla. Prav tako bi nikoli ne dočakali lanskoletne ukinitve krminske slovenske šole in njene premestitve v Plešivo, ki je zaradi oddaljenosti petih kilometrov neuporabna za šolski pouk šoloobveznih otrok slovenskih krminskih staršev. Italijansko šolsko skrbništvo, ki vodi tudi slovenske šole in ga prav malo briga, kako uspevajo, pa prav dobro ve, zakaj je slovansko šolo iz Krmina premestilo. Da preprečijo stalno diskriminacijo slovenskega šolstva, naj pričnejo rimski vladni Odobren francoski proračun PARIZ, 29, — Narodna skup šoina je včeraj odobrila držav ni proračun, ki določa 3.831 mi- V Londonu proučujejo egiptovski odgovor KAIRO, 29. — Egiptovski zunanji minister Fawzy je danes popoldne sprejel britanskega poslanika v Kairu Stevensona. Nek' uradni predstavnik je izjavil da je bil namen sestanka. ki je trajal 30 minut, »nadaljevanje pogajanj o Sudanu*. Razen tega se je izvedelo, da je polkovnik Nasser, ki je med najvplivnejšimi člani egiptovskega vojaškega gibanja izjavil predstavniku AFP, da je odhod britanskih čet iz Egipta glavni pogoj za dobre odnose z Veliko Britanijo. Britansko zunanje ministrstvo je danes javilo, da je dobilo poročilo od svojega poslanika v Kairu o njegovem včerajšnjem razgovoru z Nagibom, To poročilo sedaj proučujejo nu in v Kairu, da je egiptovski , J vneneja nmsKi viaant osnutek zmanjšal nasprotja. krogi ravnati v smislu duha Major Salem, ki je Nagibov izvedenec za Sudan, je danes izjavil, da Egipt in Velika Britanija lahko poravnata vsa svoja nasprotja v enem tednu, če se sudansko vprašanje zadovoljivo reši. Dodal je. da spada sem tudi spor zaradi navzočnosti britanskih čet na področ.u Sueškega prekopa Salem je dalje izjavil, da je Egipt pripravljen sporazumeti se z Angleži, če bo mogoče zopet dobiti zuapanje vanje, s tem da pride do sporazuma o Sudanu. Ta sporazum bi omogočil naglo rešitev drugih važnih vprašanj. NEW YORK, 29. — Republikanec Fino je danes predložil ameriškemu kongresu resolucijo, s katero zahteva, naj ZDA predlagajo spremembo listine OZN, tako da bi bil mogoč sprejem v OZN vseh tistih držav, ki dobijo v Varnostnem svetu večino vsaj 7 glasov. in črke republiške ustave, določil mirovne pogodbe in mednarodne konvencije o človečanskih pravicah, ki so jo podpisali tudi italijanski predstavniki, in naj ustrežejo zahtevam spomenice Demokratične fronte Slovencev v Italiji po uzakonitvi slovenskega šolstva in izvedbi slovenske šolske avtonomije s samostojnim slovenskim šol-škim skrbništvom, ki ne bo podrejeno goriški šovinistični šolski kliki, Samo s takimi spremembami bo mogoče pripraviti natečaje za slovenske učitelje in profesorje, da bodo postali stalni. Bolj zdrave razmere na slovenskih šolah in njenih vodilnih mestih pa bodo v čast in korist našega ljudstva. Ogromen požar BOLOGNA, 29. — Pozno popoldne je v skladiščih »Con-sorzio nazionale canapa* v Pieve di Centu izbruhnil velik požar Dve poslopji, sta se spremenili v ogromno gorečo grmado Pri gašenju sodeluje 7C gasilcev, ki so prišli iz Bologne, Modene, Centa in Ferrare. Prav tako pomagajo tudi delavci in prebivalstvo. O-krog 22. ure se je gasilcem posrečilo požar omejiti. V skladišču je bilo okoli 23.000 stotov konoplje in okoli 20.000 stotov derivatov Skoda znaša več sto milijonov samo za konopljo in nad 100 milijo-Toda dokler ne bodo i nov za poslopje Mednarodna konferenca za transporte PARIZ, 29. — Danes se je pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Bidaulta začela mednarodna konferenca za transporte, pri kateri sodelujejo razen Francije tudi Belgija, Nizozemska, Italija, Luksemburg, Vzhodna Nemčija in Švica. Konferenca se bo zaključila 31. t. m. in na ločenih sestankih komisij bodo proučili razne predloge, kakor so n. pr. organizacija poola za železni, ške vagone, standardizacija materiala, koordinacija držav, nih programov, sistemacija nekaterih cestnih mrež. poklicna vprašanja nameščencev rečne plovbe itd. Konferenca ima namen položiti temelje za tes. no sodelovanje med državami. Ljudi po. vrednosti notranji sodi, prijatelj in zaveznik njemu bodi, ki ti v dejanjih je prijatelj tvoj. E, GANGL —.5 - ati. 'januarja Pmm | j m ■■ ■ s i \f 7 ii ■v \ DaoeJ, petek 30. januarja Martir.a, Desislav Sonce vzide ou 7.30 in J?t°ne 17.07. Dolžina dneva 9.37. vzide ob 17.45 in zatone ob (.«• Jutri, sobota 31. januarja Marčela, Qivna_______________________ STAVKOVNO GIBANJE DELAVCEV JAVNIH SKLADIŠČ Delavci zahtevajo izboljšanje dosedanjih periodičnih poviškov Vodstvo Javnih skladišč jim odklanja pravice, ki jim jih zagotavlja medzvezni sindikalni sporazum iz leta 1952 Podobno kakor svoj čas pristaniški delavci tako so tudi stalni in zažansi delavci 'Javnih skladišč v obeh pristaniščih nehali opravljati nadur, no delo, in sicer od 17. ure do 8. ure .zjutraj. Vzrok tega stav. Jtovnega gibanja je v tem, da vodstvo Javnih skladišč' noče priznati tem delavcem pravic, ki jim gredo glede periodičnih poviškov po medzveznem sporazumu z dne 14. junija 1952, ki določa, da se morajo delav-c m periodični poviški zvišati. Delavci sicer prejemajo periodične poviške, ki ,so pa zelo nizki, ker jih dobivajo na o. snovi stare osnovne mezde, ki se je v zadnjih letih večkrat povišala. Zato zahtevajo, da se morajo'Odslej periodični povi. fJei računati rfa podlagi •’ sedanje osnovne mezde.1 Delavce je še posebno razburilo dejstvo, da so te poviške priznali urad. nikom. -in sicer-na osnovi istega sporazuma iz leta 1952. Ko so šli predstavniki delavcev pred dvema tednoma na urad za delo, sc jim tam dejali, da jim poviški vsekakor pritičejo. Poleg rednih delavcev stav. fcajo tudi dnevničarji. Teh je precejšnje število (v silosu v novem pristanišču jih je 16).in vodstvo Javnih skladišč se jih je hotelo posluževati za stavkokaze. Ti delavci delajo namreč’ po pogodbi na določen rok m jih lahko vodstvo, če stavkajo, odpusti. Kljub temu so tudi ti delavci odločno in snotro nastopili z ostalimi delavci, ki so jim zagotovili popolno solidarnost, če bi jih hotelo vodstvo Javnih skladišč odpustiti Tako je stavka po petih popoldne popolna, saj stavkajo šoferji, delavci pri žerjavih itd. Prav tako stavka DELAVCI 1 Poslušajte na radia jugoslovanske cone Trsta dsn«s ob 20.30 oddajo «Iz delavskega svetaii. dokler jim ne ugodijo. Njihovo ogorčenje je tem bolj ra. zumljivo, če pomislimo, da prejmejo zelo nizke mezde. De. lavec dobiva samo okoli 6.400 lir na teden ali okrog 26.000 lir na mesec. Delavci, ki delajo pri Javnih skladiščih že nad 20 let dobivajo z vsemi desetkratnimi periodičnimi poviški' komaj po 7.400 lir čiste mezde na teden, to je manj kot 30.000 lir na mesec. Nimajo niti menze niti akordnih dodatkov, tako da so še na slabšem kot kovinarji, ki so že tako znani ;po svojih skrajno nizkih me. zdah. Iz omenjenih vsot vidimo, da so periodični poviški smešno nizki, saj dobi sedaj delavec z desetimi periodičnimi poviški komaj okoli 2000 lir več na mesec kot delavec, ki ja šele začetnik. Spričo tega položaja in spri- čo odločnosti vseh delavcev ne bo moglo vodstvo Javnih skladišč več zavlačevati rešitve tega vprašanja, toliko bolj, ko je delavcem zvišanje periodič nih poviškov že priznano po omenjenem medzveznem sporazumu. Na urada za delo nado jevonie pogajanj glede sporo v CRDA Včeraj so se ne uradu za delo sestali predstavniki delavcev in ravnateljstva CRDA ter so razpravljali o sporu, ki je nastal ob novih disciplinskih predpisih glede zamud na delu. Po dolgotrajnih pogajanjih se niso mogli še sporazumeti, zato se bodo danes pogajanja na uradu za delo nadaljevala. I tel jev tržaškega KUIJB RAZSlRJRNJU TEL.fciFO N S KfciGAi) M R EZJ A T TRSTU PLAČUJEMO previsoke telefonske tarife Dosedanje visoke tarife je določila ZVU takoj po vojni, da je preprečila nagel porast naročnikov Zadnje povišanje telefonskih tarif v Italiji je zbudilo pozornost tudi na telefonske naročnike v Trstu. Mnogi so bili prepričani, da se bodo tudi v Trstu cene telefonu povišale za 30 odstotkov kot v Italiji, ker so v zadnjih časih pri nas uvedli prakso avtomatične raztegnitve na naše področje vseh italijanskih zakonskih odredb ki so bile do sedaj za pas škodljive. Kar se pa tiče telefon, skih tarif je stvar povsem dru. gačna. V Trstu plačujemo že mnogo let mnogo višje tarife kot v Italiji. Kljub zadnjemu povišanju cen telefonu v sosedni republiki, so.cene v Trstu še mnogo višje. Do sedaj se ni nihče od zvestih italijanskih funkcionar jev v Trstu ali pa naš župan, ki je o tej stvari dobro poučen, saj_ je bil eden od vodi-telefonskega 0B DOBITI PROŠNJI F1HAHČHE 1NTEH0AHCE ZA ZNIŽANJE DAVKA Odgovorne oblasti nadaljujejo z zapostavljanjem kmetijstva 1 600000 lir, ki jih je nakazala ZVU za vse občine, in nekaj denarja za zimska dela, jnrj ot odtehtalo ogromno škodo, ki jo je povzročila suša, toča, koloradski hrošč in gosenice ? V naši nedeljski števci smo, Kakšno nevarnost predstavlja poročali o odgovojju iinančne koloradski hrošč za kmetijstvo železniško osebje J"vnlh skla. dišč. ki dela v c^rugi izmeni, to je od 14. do 'ii. ure. To o-»ebje dela sed'/j samo tri ure, ker točno o\r. 17. zapusti delo. YS2fiiir • prišla'V pristkni- sče dva pariiika, natovorjena s premogom, pa jih aiso raztovarjali po peti uri popoldne, ker delavci na žerjavih niso delali V celoti stavka okoli 500 delavcev. Delavci so sedaj odločeni vztrajati pri svojih zahtevah, intendance, ki ’ _ odbila prošnjo zgoniškt občinske uprave za znižanje davkov zaradi vremenskih nezgod, ki so lani hudo prizadele naše kmete. Po-trebn j je, da bolj podrobno pišemo o tej zadevi, o škodi m nezgodah, ki jih je utrpelo naše kmetijstvo v lanskem letu ter o krivici, ki jo oblasti delajo našemu kmetu, ker mu v takih pogojih ne nudijo potrebne pomoči. Koloradski hrošč, ki se je na našem ozemlju prvič pojavil leta 1951. se je lani še bolj razširil in zajel vse Kraje razen občine Dolina. Verjetno pa bo letos tudi ta .bčina okužena, saj koloradski hrošč napreduje, v to smer. Oblasti %o sicer dale na '-azpolago sredstva {«£»*■ ikods-1 ljivca, na pobudo KZ je bila tudi sklicana konferenca, na kateri so razpravljali o potrebnih ukrepih itd., toda kljub temu hrošča niso zatrli m se je razširil še na druge kraje SIJA ODBORA OF ZA ZGONiŠKO OBČINO Občinska uprava mora skrbeti za vsestranske koristi občanov V irošooje gospodarske osamos»oiitve občine - Zaščita domačih in ekanc - Več zanimamo za splošno socialno problematiko V nedeljo zjutraj je bila v Zgoniku seja odbora OF za zgoniško občino. Na seji se je razpravljalo o gospodarski problematiki občine in povezanosti s splošno gospodarsko problematiko angloameriške cone STO. Tov. Obad in Cibic sta podala poročilo o delova. nju občinskega sveta, iz katerega je bilo razvidno, da se občinski svetovalci OF na občini trudijo, da čim bolj izpopolnjujejo točke programa LSS. Plotina diskusija, katere se je udeležil tudi tov. Stoka, je * ri-kazala nujnost, da se razprav 1 ja i občini o vseh gospodarskih problemih in potrebah občanov, pa čeprav niso uzakonjeni v občinski praksi. Na nekem nedavnem sestanku vseh slovenskih svetovalcev OF je eden izmed navzo-čih'izjavil, da je preteklo jesensko zasedanje služilo' novo. izvoljenim svetovalcem kot p— tična doba za spoznavanje občinskega upravnega- ustroja. naravno je, da je temu tako. Diskusija pa je pokazala, dp bo padaijnje upravljanje naše občine mnogo laže, če se bo o vseh načrtih in iniciativah po. sameznih svetovalcev ali tudi drugih vaščanov na široko raz pravljalo, m sicer s sodelovanjem in najširšim pristankom vseh občanov. V tem duhu je diskusija dokazala predvsem eno potrebo, in sicer to, da moramo ojačiti zavest pri našem Človeku, da je občina last vseh občanov: da je naše podeželsko ljudstvo enakopravni d”l vsega prebivalstva teritorija in kot tako gospodar na s oji zemlji; da se našim obči nam z raznimi nakazili za lavna dela ne deli nikake milosti, ampak da se vrača v na. še r.bčine le en del tistega bogastva, katerega je naš človek s svojim delom v občini m izven nje prispeval ustvariti Zato je in bo dolžnost našega občinskega sveta, da se vztrajno bori za še večji prispevek denarja iz fondov za javna de la. ki niso končno le v interesu občanov temveč tudi osta lih prebivalcev Tržaškega o-zemlja, ki te javne ustanove po svoje uživajo. Govora je bilo o nujnosti, da se v okviru občine ustvari kakšno pridobitno podjetje, ki bi dalo zaslužka našim ljudem. Predlagali »o naj se v okviru občine resno prouči možhost nabave drobilca za kamenje in pesek, saj materiala ne manjka. Nadalje se je tudi govorilo o načinu izboljSa nja našega kmetijstva. Tudi glede tega bi morala biti občina pobudnica za ustvaritev po. skusnega kmetijskega podjet. ja. Kot pereče vprašanje, Ul zadeva vse naše občane, je bilo pretreseno vprašanje avtobusnega podjetja, ki ne oprav, lja službe po želji občanov m ne upošteva jezikovne enakopravnosti našega 'človeka. Iznesen je bil predlog, naj bi zgoniška občina bila pobudnica z» sestanek zastopnikov vseh podeželskih občin, ki naj bi proučil možnost ustanovitve odbora, ki bi pretresel vprašanje ustanovitve skupnega avtobusnega podjetja. Tako je bilo pretreseno tu-di vprašanje zaščite domačih mlekaric, ki so žrtve nepravilnosti od strani tržaškega ob činskega higienskega urada. Dogaja se n. pi'., da jim naložijo globe v višini do 8 tisoč lir in to brez možnosti priziva. Sprejet je bil predlog, naj bi se to vprašanje izneslo na ob. črnskem svetu. Se vedno je odprto vprašanje pomoči od suše m toče prizadetim kmetom. Tem bi ravno sedaj prišla prav pomoč, ko obnavljajo svoje nasade m vinograde. Občina bi morala ponovno intervenirati pri ZVU. V diskustji je prišlo do izraza, da se naše podeželske občinske uprave premalo triga. jo za splošno problematiko Tržaškega ozemlja. Večja bi mo. rala biti solidarnost naših občin glede perečega vprašanja brezposelnosti, vprašanja reha. bilitacije m zaposlitve mladi, ne, kakor tudi prisotnost naših občin, ko gre za vprašanja tržaške trgovske mornarice, trža. ške industrije in problematike, ki se razvija okrog delavskih vprašanj v tržaški luki, kjer je zaposlenih tudi mnogo naših domačinov. Ako se bo pomladansko občinsko zasedanje o-prijelo navedenih problemov, tedaj bomo lahko rekli, da je naš občinski svet prestal vaje niško dobo in prešel na ustvarjalno politiko. Kot zadnje vprašanje je bilo na dnevnem redu organizacija OF. Razpravljalo se je o razdelitvi izkaznic, ki bodo od letos naprej izdane za vsako leto posebej. lahko vsakdo razume. Potrebno pa je, da ga vsi kmetje spo znaj j, da šo poučeni o najuspešnejših načinih pobijanja in da imajo na razpolago potrebna in učinkovita sredstva Razen koloradskega hrošča so se lani pojavile v več krajih tudi gosenice, ki . o kar čez noč uničile pridelek in celo napadle tudi trte. K sreCi pa ni bilo oljčne mušice, ki je prejšnja leta ogrožala oljke zlasti v Mačkovljah in v Milj-skih hribih. Zato je bil oljčni pridelek dokaj zadovoljiv in kakovostno dober. Lansko leto, kakor skoraj običajno vsako leto, je suša zelo prizadela naše kmete. Najbolj je bila prizadeta občina Zgonik, kjer je zaradi suše bilo uničenega' 73 odstotkov predvidevanega pridelka, v občini Nabrežina 68 odstotkov, Repentabor 61 odstotkov, Dolina 50 odstotkov, '"rst 59, Milje pa nekoliko manj. Tik pred trgatvijo pa smo imeli še točo, ki je občini Zgonik ur.ičila okrog 60 odstotkov grozdja. Suša in toča sta torej prizadeli lani našemu kmetijstvu več milijonov lir škode. Ce pri tem upoštevamo še današnje razmere, v katerih živi naš kmet in težave, s aterimi se mora boriti, potem si lahko predstavljamo, kakšen udarec so bile za našega kmeta lanske nezgode. Kmečka zveza je napravila anketo in nabrala točne podatke o povzročeni škodi ter za htevala od oblasti razne ukrepe in podporo prizadetim kmetom. Tudi občinske uprave so napravile potrebne kerake. ZVU je nakazala vse občine približno 1,6 milijonov lir za nabavo močnate krme, finančna intendenca pa je odbila prošnjo za znižanje davkov. Nekaterim občinam ie ZVU nakazala nekaj denarja /■& zimska dela, da bi zaposlili nekaj več domačinov. V tem je vsa pomoč oblasti prizadetim kmetom. Davki so vedno večji, trošarine prav tako, konkurenca huda. semena, umetna gnojila in razne potrebščine ter krma pa predrage. Zlasti za nabavo semenskega krompirja in krme so kmetje zelo v skrbeh. Seno morajo kmetje kupovati ' Italiji in ge drago plačati, če si hočejo ohraniti živino. Zaradi si-"" je velika kriza semenskega Krom pirja. Kmetijsko nadzorništvo bi moralo poskrbeti, ^a bi ga kmetovalci pravočasno dobili po nižjih cenah. Vsekakor pa bi morale oblasti končno spregledati krivico, ki jo delajo našemu kmetijstvu s svojo sedanjo politiko podcenjevanja in zapostavljanja te važne panoge našega gospodarstva. Danes redna občinska seja Danes ob 18 uri bo redna seja tržaškega občinskega sve ta na kateri bodo nadaljevali z razpravo o socialnem skrbstvu. Conski poveljnik odpotoval v London Generalmajor Sir John Win-terton, poveljnik anglo.ameri-škega področja Svobodnega tr. žaškega ozemlja, je včeraj za približno deset dni odpotoval iz Trsta v Veliko Britanijo na običajno posvetovanje z vojnim ministrstvom. Pogreb zavednega slovenskega trgovca Včeraj popoldne smo spremili na zadnjo pot znanega tržaškega slovenskega trgovca Josipa Preloga. Pogreba se je udeležilo veliko število njego vih znancev m prijateljev, po. sebno pa stanovskih tovarišev obeh narodnosti, kar dokazuje, da je bil pokojni Prelog cenjen m spoštovan v tržaških trgovskih krogih. Pokojnik je bil v svojih mlajših letih tudi agilen narodni delavec. Bil je odbornik raznih ustanov in društev, med drugim tudi trgovsko-izobraže valnega društva. Svojega slo venskega prepričanja ni nikoli skrival čeprav ga je šibko zdravje v zadnjih letih odteg nilo aktivnemu narodnemu življenju. Poštenemu in zavednemu Slovencu — Josipu Prelogu naj bo lahka tržaška zemlja. Zvišanje draginjske doklade za dvomesečie lebruar • moreč V dvomesečju november -december se je zvišal indeks življenjskih stroškov za 1 točko v primeri s prejšnjima dvema mesecema. Zato Se bo na osnovi medzveznega sporazuma z dne 21. marca 1951 o pregibni lestvici draginjska doklada industrijskih in trgovinskih delavcev in nameščencev nad 20, letom starosti zvišala za dvomesečje februar -marec za naslefdpje vsote; navadni težaki lo lir na dan, .specializirani težaki 11 lir,’ specializirani delavci 12.50 lir, preddelavci 2. kategorije 13 lir* preddelavci 1. kategorije 17.50 lir, uradniki 3. b kategorije 11.50 lir. uradniki 3. a kategorije 13.50 lir, uradniki 2. kategorije 18 lir. uradniki 1. kategorije 24 lir. Vlaganje prošenj za postavljanje miz izven gostinskih lokalov Tržaško županstvo vabi vse lastnike javnih lokalov, kavarn, restavracij, gostiln itd,., ki nameravajo postaviti v letošnjem letu mize, stole itd. izven svojih lokalov na javnih tleh ali pa zasebnih, ki služijo za prehod občinstva, naj predložijo na magistratu do 28. februarja tozadevno prošnjo na kolekovanem papirju za 24 lir ter 45 lir za spis dovoljenja. Zasesti javna tla brez predhodnega dovoljenja županstva ne bo nikakor dovoljeno, niti ne bodo izdana začasna dovoljenja. To noč smo gledali popoln lunin mrk Vsi tisti, ki ne hodijo s «kurami spatn, so lahko to noč pri krasni jasnini opazovali, kako je luna polagoma prihajala v zemljino senco dokler ni v njej popolnoma izginila in kako je potem polagoma zopet prihajala iz nje do svoj ega normalnega obličja. Nebesni pojav se je do sekunde skla-dal z astronomskimi računi. Luna je stopila v senco točno ob 22.54. začetek popolne pomračitve je nastopil ob 0.05. konec popolne pomračitve ob 1.30, konec mrka pa ob 2.40. Pojav je bil razen pri nas, viden povsod tam, kjer je bila luna ob času mrka nad obzorjem t, j. od skrajnega vzhodnega dela Severne Amerike, v Južni Ameriki na Atlantskem oceanu, v vsej Evropi m Afriki, na zahodnem delu Indijskega Oceana ter do zahodnega in srednjega dela Azije. podjetja TEJuVE, .preden je postal župan, — spomnil, da bi zahteval, naj se telefonske tarife v Trstu izenačijo s tarifa, mi v Italiji. Sele sedaj, ko se italijanske cene bližajo našim, se je na občinskem svetu ogla. sil republikanski svetovalec Geppi, ki je to vprašanje pojasnil in zahteval, da se telefonske tarife v Trstu izenačijo s tistimi v Italiji. Svetovalec Geppi je navali naslednje cene; V Italiji; kategorije abonentov, kjer so vključena podjet. ja, hoteli, javni obrati itd. (upoštevajoč zadnje povišanje 3Q odstotkov) plačujejo letno 42.592 lir za prvo kategorijo, 27.264 za druge kategorijo, 20.448 pa za tretjo kategorijo. V Trstu pa se za odgovarjajoče kategorije plačuje: 51.000 za prvo, 32.856 za drugo, in 22.316 za tretjo kategorijo. V istem položaju so tudi privatni abonenti. y Trstu plačujemo za navadno letno telefonsko tarifo 16.332 lir, kar predstav* lja še vedno 996 lir več kot v Italiji. Samo tarife za telefonske aparate dvojnike so v Tr. stu za malenkost nižje od italijanskih. V svojem vprašanju je svetovalec Geppi pojasnil, da so, bile cene takoj po vojni povišane zato, ker je bilo na razpolago premalo telefonskih številk in da so s tem prepre. čili porast abonentov. Cene so bile tedaj povišane po ukazu ZVU. Sedaj pa, ko se je telefonsko omrežje zelo razširilo, in število naročnikov povečalo skoraj za 100 odstotkov bi morale oblasti poskrbeti, da se ponovno vzpostavijo normalne cene, ki bodo ustrezale predvsem malim trgovcem in obrt-nkom, kakor tudi zasebnikom, ki iz enega ali drugega razlo. ga nujno potrebujejo telefon. Spremembe v vodstvu tržaške radijske pošto je Po odhodu Mr. Jacobsona, ki je zapustil mesto direktorja Radia Trst, so te dni imenovali za direktorja ameriškega državljana mr. Rima, ki bo skupno z drugim direktorjem mr, Harrisonom' vodil odslej' posle na radiu ■. hpecianurani lezaKi n ur, Včeraj T kvalificirani delaver'H.50 lir, radijskih posta; zbralo v enem izmed avditorijev radia, kjer jih je'direktor' PIQ mr Dunham predstavil novemu direktorju. Mr. Rim'se je nato na kratko zahvalil ža prisrčen sprejem in topla voščila. (^KRITIKE IN POROČILA*) GLASBENE NOVOSTI na koncertu Bratuž-Ruždjak i cola Filacuridis (ljubimec), Miti I Truccato Pace (prijateljica) Vito Susca (policijski komisar), Lucia I Mattiussi (prva sobarica), Renata di Margherita (druga sobarica). V nedeljo ob 16. uri bo tretja predstava komične opere «Stirje grobijani# za red «D» v vseh prostorih, za katero se z-^cne jutri prodaja parter.ikih in balkonskih vstopnic. Ljudska prosveta Občni zbor PD Vojka Smuč in Simon Jenko -Danes 30. januarja .1853 ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 skupni občni zbor prosvetnih društev «Vojka Smuc» in »Simon Jenko* z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev: 2. Izvolitev predsednika občnega zbora: — .... - 3. Poročila obeh društev: a) tajniško, d) blagajniško, c) nadzornih odborov; 4. Odobritev pravil; 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Občni zbor bo sklepal o združitvi obeh druš.ev. Ce ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen, se bo začel pol ure pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih'...... Občnemu zboru bo sledil program zanimivih kulturnih filmov. PROSVETNI KR02EK OPČINE vabi-, na- kulturni . večer, ki bo danes 30. t. m. ob 20,30 v društvenem,prostoru. Govorila bo pisateljica Manica Romanova o «Malo za Salo, malo zares iz naše Gorenjske*. PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE Danes ima pevski zbor redno pevsko vajo. SEJA REFERENTOV Jutri 31: t. m. ob 1?. uri bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15 seja referentov odseka za ljudsko prosveto. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi jutri 31. t. m. ob 19. uri v Ul. Roma 15-11 večer kulturnih filmov. Na sporedu sta filma: Ivan Cankar in Razne vrste morskega ribolova. Vabljeni tudi starši. Razna obvestila OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »PRIMORJEM 20. februarja ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 občni zbor športnega društva «Primorje». USTANOVNI OBČNI ZBOR FILATELISTIČNEGA KLUBA 11. februarja ob 19. uri bo v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11, tni&aovni občni zbor-kluba. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV obvešča svoje člane, da bodo plesne vaje v nedeljo 1. februarja dve' uri kasneje, to je cb 19. uri no koncertu Dijaške Matice, ki ga pfiredi 'v istih prostorih. - DAMIJANA BRATUŽEV A Jutri zvečer bosta izvajala pianistka Damijana Bratuieva in baritonist Ruždjak lep in pester spored. Pianistka bo začela s Bachovo Toccato o e. molu, ki spada med najlepše toccate velikega klasika. Iz romantične literatu--re nam bo . predvajala vedro Schubertovo Sonato v A-duru in tri Chopinove preludije. Iz moderne in sodobne klavirske literature je pianistka izbrala Debussvjeve Odseve .» vodi . Vito Susca (Mr. Gobineaux), Giu-seppina Sani (Mrs. Nolan); v vlogah sAmelia na plesu* pa bodo nastopali: Tatiana Menotti (A-melia), Michele Casato (mož), Ni. cjhq ZA TRŽAŠKO OZKMLJE bo uprizorilo v nedeljo 1. februarja 1953 ob 10-30 v kino dvorani v NABREŽINI V Golijevo mladinsko igro ; »SNEGULJČICA" | V nedeljo 1. februarja 1953 ob 16-30 v kino dvorani v NABREŽINI Budakovo dramo „METEŽ" ril.MBRM M/1TICJ1 V J USTI Sezona 1952—1953 V. KONCERT Jutri, 31. januarja 1953 v AVDITORIJU DAMIJANE BRATOŽEVE pianistke iz Gorice in koncertnega pevca VlADIMiRA RUŽDJAKA iz Zagreba Vabila so na razpolago v Ul. -Roma 15/11. (SHPZ) od 10. do 13. in od 17. do 19. ure. flDIJASKA MATICAd V TRSTU ponovi pod pokrovitelj, stvom SHPZ v Trstu Koncert m'adih tržaških glasbenikov v nedeljo, dne 1. februarja t. 1., točno ob 16. uri V ((Gregorčičevi dvorani«, Ul. Roma 18/11. VSTOP PROST IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Namesto zlatnine vrnil z a s t a v 1 j a 1 n e police Decembra lanskega ieta je 49-letni učitelj Antonio Viezzo-Ii, stanujoč nekje v Skoljetu; dobil pismo, katerega je takoj odprl in presenečen obstal. V njem je bilo namreč nekaj po lic iz zastavljalnice in pismo v katerem ga je 22-letni Mano. Giotti prosil odpuščanja, ker si je prisvojil njegovo zlatnino, toda žal, tako je bilo nam-reč pisano, je denar rabil, ker je hotel stopiti V tujsko legijo. Viezzoli je seveda vse spre. jel na znanje in pregledal po omarah; že kratek pogled mu je zadostoval, da je ugotovil tatvino svoje zlatnine, to je prstanov, ovratnic in zapestnic ter kovčka, aktovke, pižame in drugega osebnega perila. Vrhutega je opazil, da mu je Giotti odnesel tudi 2.000 lir v gotovini. 13. decembra se je Viezzoli oglasil na policiji in prijavil tatvino, ter dodal, da je Giot-tiju, ki ga je pred kratkim spoznal, nudil več večerov prenočišče. Nekega dne pa je Giot. ti izginil in z njhn je izginila tudi njegova zlatnina, ki se po policah sodeč nahaja v zastav, ljalnici. Tukajšnja policija je seveda izdala ukaz za aretacijo Giot-tija, ki je,povzročil Viezzoliju več kot 230.000.lir škode in obvestila o zadevi tudi italijansko policijo. Tiste dni pa so Giottija are tirali v Banju in ga pridržali v zaporu, ker so pri njem našli samokres,- Moža so seveda zaslišali in Giotti se je izgovarjal, da je imel samokres z namenom, da se ustreli, če mu ne bi uspelo stopiti v tujsko legijo in zaradi sramote, ki si Vrgla se je v morje potem pa sprejela ponujeno pomoč 19 letna dekl ca si je hotela vzeti življenje zaradi družinskih neprilik Na pomolu Sv. Karla se je sinoči ob 20.40 vrgla v morje 19-letna Rosa Guardavaccaro iz Ul. Madonna del Mare 12, in sicer z namenom, da si vzame življenje. Toda njen skok sta videla dva mimoidoča in o tem takoj obvestila nekega finančnega stražnika, ki je bil v bližini. Ta je pritekel na mesto, si slekel plašč in sklonjen z roba pomola ponudil drugi konec plašča deklici ki se je vzdržala na površini. Rosa je ponujeno rešitev sprejela, nakar so jo potegnili iz vode m jo nekaj minut za tem odpeljali v splošno bolnico, kjer so jo za 3 ali 4 dni sprejeli na opazovalnem oddelku. Deklica je izjavila, da si je hotela vzeti življenje zaradi družinskih razmer. S 5 m višino na tla Včeraj ob 10.40 so t avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnico Stoletnega Bruna Arcangela iz Skednja 78, ki je delal v rafineriji neke naprave ko je nenadoma izgubil ravnotežje ih padel z višine 5 metrov na tla, pri čemer si je zlomil levi kolek. Zdravnik je odredil njegov sprejem na ortopedskem oddelku, kjer bo morul ostati okrog 30 dni. jo. je nakopal s tatvino. Italijanska policija je moža izročila naši policiji, ki je Giottija pri. javila sodišču, kjer se je moral tudi zagovarjati. Tudi Viezzoli ši je izbral od. vetnika, ki- je branil njegove interese in tako je bil Giotti obsojen i z zaporno kaznijo v višini 6 mesecev zapora i na plačilo globe 6.000 lir in na povrnitev škode, tc je 140.000 lir okradencu, kateremu pa bo moral tudi plačati odvetnika v višini 20.000 lir. Predsednik: Zulmin; tožilec: Pascoli; zapisnikar; Magliacca;. obramba, odv. Morgera, odvetnik zasebne stranke odvetnik Mussafia.Tiberini. Še štiri aretacije v zvezi s Pcbego in Gregor,čem Po preiskavi v zvezi z najdbo orožja pri Brunu Pobegu ih Mariu Gregoriču, ki sta bila aretirana v noči med 25. in 26. januarjem,-so agenti CID aretirali tudi naslednje osebe: 3l-letnega Carla Forza iz Ul, della Fabbrica 3, 26-letnega Bruna Bonina iz Ul. F. Vene-zian 26» 30-letnega Maria Pan-gherja iz iste hiše ter 22-let-nega Egidia Coronica iz Ul. deirEremo 76. Včeraj zjutraj so prišli vsi štirje pred zavezniško sodišče za določevanje narokov, pred katerim je policijski narednik Sprobogna zjavil, da so bili Bbnino, Pangher m Coronico aretirani zaradi sodelovanja s Pobego in Gregoričem, Forza pa zaradi pomoči, ki jo je nudil zaprtemu Pobegi. O prvih treh se ne ve skoraj ničesar,, razen da je orožje, ki sta ga imela Pobega in Gregorič last Bonina, ki ga je baje dobil od Coronice. policija ima namreč v rokah podpisane izjave, da so vsi skupaj sodelovali »tudi z orožjem«, da uporabimo dobesedno izjavo narednika. Kar se tiče Forze, je narednik dejal, da je hotel ugoditi neki prošnji Pobege in obvestiti ostale, ki so bili še na svobodi, naj, zbežijo. To je bilo tem laže zanj, ker je bil uslužben kot delavec , pri policiji in zaposlen v koronejskih zaporih. Medtem ko je predsednika prosil naj prve tri pošlje do kor.ca preiskave v zapor, je za B’orzo predlagal, da ga izpustijo na začasno svobodo. Obtožbe proti njemu pa ne bodo umaknili. Predsednik Bayliss je temu ugodil in prve tri odposlal ponovno v zapor Forzo pa izpustil no svobodo. Ko bo preiskava končana, bodo vse ponovno pripeljali pred sodnika, kar bo verjetno prihodnji teden. Moralna propalica obsojena za zaprtimi vrati Zadnje čase se je njoralo sodišče že večkrat baviti z na-' ravnost gnusnimi dejanji... ki so jih izvršili ijudje, ki nikakor ne spadajo v človeško družbo. Te duševne in moralne propalice, katere bi morali izločiti iz družbe ne najdejo na svetu druge zabave kot da pohujšujejo mladpletnike, katere izrabljajo tudi za svoje najbolj živalske nagone. Cas je že, da jih sodišče strožje in neusmiljeno kaznuje ter jih tako prisili na dolgoletno sedenje v zaporu in jih pred javnostjo ožigosa. Pred dnevi je bil obsojen neki učitelj, predvčeraj je prišel na vrsto 42-letni Danilo Milkovič, stanujoč v Ul. S Ci» lino, ( ki je zvabil: k sebi dva mladoletna otroka, 6-letno dekletce in 10-letnega dečka, katere je izrabil za svojo naravnost podlo zabavo Ne le, da ju je prisilil na nenravna dejanja, temveč ju je tako tudi pohujšal, To se je zgodilo večkrat in tako so moža prijavili sodišču, kjer se je m(> ral zagovarjati pred obtožbo, ki je vsebovala kar pet točk. Po končani razpravi ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora, vendar je to še vse premalo Cim Višje in eksemplaričnejše bodo kazni, tem. manj bo teh gnusnih primerov. Predsednik Zulmin, tožilec Pascoli. zapisnikar De Vecchi, obramba odv, Kezich. Nesreča pri oodiraniu 4 metre visokega zidu Včeraj popoldne so s taksijem pripeljali v splošno bolnico 41-letnega Narcisa Ceppija iz Ul. E’ Venezian 27, katerega so nemudoma sprejeli na ortopedskem oddelku. Službujoči zdravnik je ob pregledu namreč ugotovil, da ima Cep-pi poškodovano peto z verjetnim zlomom kosti. V bolnici bo moral ostati od 10 do 30 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Ko so ga vprašali, kje se je poškodoval, je Ceppi izjavil, da je podiral 4 m visok zid v Ul. Montanel-li 1, ko mu je nenadoma zdrsnilo in je z zida padel na tla. Ob padcu je dobil omenjeno poškodbo. Od 60 do 90 dni bolnice zaradi padca v stanovanju Pred petimi dnevi je v svojem stanovanju padla na tla 73-letna Artelli Clori vd. Pit-teri iz Ul. Pitteri 1, vendar so šele včeraj poklicali avto RK, ki je žensko odpeljal v bolnico. Po pregledu so jo poslali na ortopedski oddelek, kjer bo zaradi zloma kolčne kosti morala ostati od 60 do 90 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. SLOVENSKO - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU vabi vse otroke, da se udeležijo pripovednega popoldneva, ki ga bo imela pisateljica Manica Komanova danes 30. t. m. ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Otroci pridite, Manica Komanova vas pričakuje. SMUČARSKI IZLET V CHNI VRH Mladina organizira smučarski izlet v Crni vrh dne 7. In 8, februarja. Vpisovanje št danes od 17. do 19. ure v Ul Machiavelli 13. IZLET PDT Udeleženci smučarskega izleta, ki bo v nedeljo 1. februarja v Crni vrh, naj takoj poravnajo svoje obveznosti, ker drugače ne bodo mogli potovati. Člani naj poravnajo članarino na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. Odhod na izlet bo v nedeljo ob 5. uri zjutraj iz Ul. F. Severo. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 29. januarja 1953 se le v Trstu rodilo 8 otrok, (1 mrtvorojen), umrlo je 12 oseb, porok pa Je bilo 2. POROČILI SO SE: strojnik Er-manno Giampieri in gospodinja Maria Sain, tramvajski uslužbenec Antonio Bugliovazži in uradnica Maria Monfalcon. UMRLI SO: 76-letna Elvira IJer-tin, 75-letna Maria Unusio vd. Ma. rfni, 81-letna Ana Grisonlchl. 61-letnl Ermanno Dose. 3 meseca stari Marino Savi, 60-letna Ana Bean. 3 ure stara Irma Maltese. 40-letni Carlo Fritsch, 78-letni Giacomo Zara. 73-Ie:na Clelia Zorzi vd. Mendos, 63-letni Silvio Tamburin, 75-letni Carlo Mendr-zec. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: «S - fit Gasilci: 2-22 Policija 2 - " NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, Vlale XX set-tembre 4; Godina, Čampo S. Gia-cOmo 1; Sponza, Ul, Monto sino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmau-ra 10; Vielmetti Trg della Borsa 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. >#/A ADEX IZLETI 14. IN 13. FEBRUARJA DVODNEVNI IZLET V OPATIJO na REKO in v POREČ 14. IN 13. FEBRUARJA ENOINPOLDNEVNI IZLET V BUZET Vpisovanje do 31. t. m. pri «Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243. t TUSTl Escelskir, 16.00: ((Srečni čas», da Christian. Charles Louis Jourdan. , Nazionaie. 16.15: «Knocks, Jvuvert, Pierre Renoir, r zmagoslavju medicine. Fenice. 16.30: «Crna pere5.?s' to ceilo Mastroianni. Marina ^ dy-Versois. Camillo Pilo«®; jj ra Carmi. V filmu g, plezalcev med- njimi znam priar.o Colle. nknStrj Filodrammatlco. 16.00: lec črnega kontinenta)), p film. Pride: «Na mejah Arcobaleno. 16.00: «Stirje JfS. iz Oklahome«, Dan Dury“' Ie. Storm. Barvni film- ■ ^ Astra Rojan. 16.30: " ta», J. Wyman, V, •T.°Vn, Grattacielo (Ul. Battisti 10>-f, «Sovražnica», Elisa Latimore, Vire Sllenti, k*3 Verlier, Cosetta Greco. Alabarda. 16.00: «Vsi smo ci», Andre Cayatte, Nazzari, Yvonne Šanson, ^ |t Laydu. Mladini izpod 1» lel povedano. Zadnji dan. . ■ Arlstcn. 15.30: ('Nocoj W * sonce«, J.- Jones, J. Gar„ [afc> Armonia. 15.30: «E1 Pa60*; <» Payne, G. Russel. Bar';"’ce||; Nov variete De R°se"u«id Anion. 15.30: «Robin gozdni tovariši». Joart Rice. Barvni Wmwi« najnovejsi W. Disneyev film „ ff;- Garibaldi. 15.45: ((Prevara«. da Gray,. Gabriele V Pagis, T. Lattanzi. SKOJ* film Je bil posnet v Tr^eIy> deale. 15.30: «Dam.a s tffSir! mi». nesmrtna Verdijeva le# «Traviata v filmu. T#? rist G. Mattera, barito«" ,fj)i Gobbi in sopranistka N-“ Impero. 15.45: eKraljlca brtzrf ne», Danielle Darrieu*’ Loder. Zadnji dnevi. ‘ h. isl Italja 16.00: oToto v, barvanj, Barzizza, Fulvia Franco?« ca Valeri. Zadnji. dnevi, . pf Via;*. 16.00: aToto in rin^U-lji». Toto, A. Tieri,' A. Lokal ogrevan. Wa,|jsK Kino ob morju. 16.00: «Nav.pl skupaj«, zabaven barvni ^ kateremi nastopajo: p liams, Gene Kelly m ^ natra. iJmi Massimo. 13.00: ((Prosimjje#? te se!», Red Skelton in«“l tf cama Arlene Dahi in.A' ler. Komičen film. _ je I Mociarno. 16.00: «Mo.ja gel», J. Fontaine: in - - ' fan Savoea. 14.30: «LuisiansXl Mario Lanza, Kathryn \T nlichon a m horunPiil * v glasbenem barvnem. Secolo. 16.00: «Crni gusar>' Armendariz.' ,,„?iiS«“ I Ferroviario. 16.00: .'W°c , Tito Gobbi. - litij' Vittorio Veneto. 16.00. F glava«, June Allyson, u ‘ well. Zabavno. ,rrae>'J Azzurro. 16.00: ((Krilati n Wayne, Robert Fayan, lor. Film o letalih na re* Beivedere. 16.00: «OdP« znamenje«, Riccardo M- ^ Cyd Charisse. Drair.: , tura. Barvni film, " . , MKrcoci. 16.00: cDiploma« je ► T. Powell, P. Neal. Fil«1 sneman v Trstu. , ■ Mi? Novo cine. 16.00: «Bakrer! Burt Lancaster, Ch. p^jiiK Odcon. 14.00: «Zadnje s/et !(.. Jean Pierre Aumont. M'*iii, n int' prepovmamj. ■r- Radio. 16.00: «Dinaitija sovr*jp Richard Green, Barbara p? Vsebina barvnega fiima^i’ sneta po romanu «Lorna PETEK, 30. januarja >,S} ,n,(iosi/OVA«iS<‘f O \ 15 ' 'I' K.H/ 254,6 in, ah U7S K jj 7.00 Poročila. 7.15 narodne. 11.00 Operne In * |3jJ ne uverture. 13.30 Porog*3-s« Lahka glasba. 14.30 , |1' okrog. 14.40 Domači 5voigj5? Narodne pesmi po Svetu. ‘ v. i kester JLA iz Portorozaj^; V nedeljo 1. II. 1953 ofc U radio jugoslov. cone T115’" 0j *r Oddali »Slovenska P«e® t venskem Jzdranun ocoaj tažr-i posnetek s koncerta v ■Janškega pevskega zt>o ■„ f bil v Avditoriju ob ja« lana Pertola. -jjj/ sipa Jankoviča. francoskih avtorjev p • niaV nistka Otta Ondina, P‘ > erI]ij Gojmir Demšar. 19.00 A sti. 21.00 Literarna odda^, J ne — družbeni kriti^.fthoV5(J letja. 21.30 Ciklus Beetn j?*' simfoniji: Sim onija st. ru op 55 (1803-1804). s Sodobna Angina, ‘“.ija, Jilf; ga nekaj. 12.45 Poro poAl Glasba po željah. 30 14.15 Klavirski jazz. » . « glasba. 18.15 Prokofjev-,8.53 / der Nevski, cantata- ta Donald: Finale iz konc^ gliU klavirja, 19.15 Folklorn-19.25 Angleščina P° raa & Poročila. 20.00 Oper«3 . 20.30 Tržaški kulturni Jti »v 21.00 Mozart: Simfonij3 G-duru. 21.15 Zgodovin ^ stva. 21.30 Pestra gia|“orall' angleških koncertnih o ^ 12.15 Melodični ork« Pesmi. 18.35 Koncert m r* nistke Gemme f 'i VVagner: «Somrak ,b°? stiVS'|K dejanje. 22.00 Tretji sjuJ lljanske pesmi, prenos ma. 23.45 Leharjevlje »J Prenos petih za glas0 .(jval* nih pesmi s Tretjega 1*“ janske pesmi. ... ,| s i/ o V t: S * .Li 327,1 tri. ^02,1 m- « 12.00 NaSi zbori In 12.30 Poročila. 12.» r ca m orkestralne skladbe. Mi Eri ne melodije. ?4.40 OlfO^e.oOJ 15.10 Melodije in rM' ji. m poldanski simfoni j; 0 i 18.30, Prof. ivan/aval; „,r »•AHKinclrih ifllPnlM. ^ , jaVC Id.JU l-Tor, iva.i • I--.« rodbinskih imenih. 1 „trOv i')] pesmi poje Roman vgUst harmoniko spremlja^ Jigrtv#: ko. 19.20 Glasbena Lahka glasba. Tedenski zunanje-P°* ri Cj|IJ gled. 20.15 Obisk P ifl ^ Sjoebergu, Jaernofe se 11 usu. 21.20 Igramo v-voljo. 22.00 Poročil^ SMUČARSKI ltli * ČRNI VRH dne 8. februarj* Cena V°° ltT (/■ Vpisovanje še dan*' J. “p Odhod lz Trsta „1 Odhod iz Trsta zjutraj, Prlh°l^ iz c.^ ob 8.30. - Odh«J pr|H ga vrha ob I8' , url’ „ v Trst ob ■ ^ j Vpisovanje pc,ver0 Express» Ul. 11 • J Tei. 29243. si »i empo" zamišlja italijanski ribolov na Jadranu Ioi> 50 nh * ,,tSPeScn TlbO- 'inooo u ,lW.a*iovan»ki obali ■trcn, ' t J3st’ ot na nasprotni ^eVJaif“na- za to kilti~mr.l:TT!la obala 2 globO' Bodno bogatejše pod- čtsta vnH nst,vo ter sveža, teče Zt mors^Ba. toka. ki obali knJB°r °, dalmatinski toni ’ ?eil ?*e jkupaj nudi ri- pr£šioijeni» * P°9°Je njc ter razmnožena- tode^rf tfs? ,s° jugoslovanske tZ dJlek^,Lbile, Privlačna bivšem italijanske ribiče, 2 za °ne, ki se bavijo 1 *°uon, Ob 11 >w plauo ribo. la Bo( se 3e nujno zastavi-^turnii ™„S° ureditvi in sporno d,.? ™ d obema jadranski- 1t#1‘Mwfcim”la o5ed* fco“c“" locn b glede ribičem koncesij do ribo- 'ialnih J^oslovanskih terito-2(i t. voaah, /car predstavlja osnouno, lahko reč« e|w«tenčno možnost, so te rcnr predstavlja 'dino ekfi^tno'-}a^° rečemo J« leta Sttn, in i° v^° tak spora- ,telda-' 1LaPrej so c iuontj ribici stalno lovih Si .i??ans.fcift »odah. Po to 19to j’1* »ojni jc bil le-Jur». , Podpisan nov spora• Propj. ™'Itjani so si pridobili 'pčjih ‘«wti na bogatih pod-P°hePremude okrog ke p"? »toka. Komata., Jabu-jo “9ru2ct, Mljeta itd., zapiski jplačati jugoslo-??* odškodnino 750 ^tieje ®J*r. M jim je bila nov, t„ ni2.ana na 600 milijo-Polriiij _ °J° obveznost so iz-5' »Klin io6c?a enkrat, in sicei 'Poraium • ,pet po izteku “Poraztim Ves ča* trajanja »nanj j"1? so zakrivili nič te^ 0 227 incidentov s roc *. fe ?tso držali dogovoriti °*,lW tudi izven pod-»ii», n J? videnih v sporazu-tMili n.Č11, kažejo, da so to jj^nsifo , P° navodilih ita-b rta t v!ade. ki je bila gle- ■mmam 2i. tra 22. decembrom lanskega leta, jugoslovanski patruljni čolni zaplenili 24 italijanskih ribištcih ladij, ki so ribarile v jugoslovanskih vodah. Nekako tako, kot bi bila najbolj nezaslišana nesramnost, če se kdo postavi po robu ne.iomu, ki ga skuša oropati njegove lastnine. Ce Jugoslovani tako namreč računajo, nočejo prepustiti svojih lovišč v brezplačen zakup, treba pač naše ribiče podučiti, da si to eno- ime «lakota». Ministra Cap-pa in La Malfa, ki bosta tudi prisotna na zborovanju in sta do danes prejkone poznala to besedo samo po imenu pa bosta imela tokrat priliko izvedeti in slišati marsikaj, kar doslej še nista. Glede strahu, ki ga Enzo Grazzini pripisu je ribičem, smo tudi mi prepričani, da je v njih, in ne samo v njih, marveč v vseh italijanskih delovnih ljudeh. Ta strah nima no- stavno vzamejo. Urediti te in, bene zveze ne z Jugoslavijo . , ne njenim «terorističnimj> rav- nanjem, kajti do danes še niso nobenemu odrli kože, pač pa je to panična tesnoba in groza, ki obide vsakega poštenega italijanskega delovnega človeka vsakokrat, ko se ozre krog sebe in se vprašuje: Le kam drvimo, kaj naj prinese ;vt°ti j, J Politični kurz na-? *atntii^0s!aviji verjetno ze-^‘ton fcMesirtosnHostritvi že tako slabih ftted obema država- OSou pa ie bil° vprašanje tak™ stTani postavljeno osnovo, so se tudi Cpj»t|)6 ?r,!li požvižgati na f!* Prni 9re v tem prime-W sa izredno pe- fo rij? problem, ki bi ga ‘ls»itn p.reJ rešiti v korist lenj^ rif>ijkih družin, obso-B primeru njegove ne-Jc ot‘e. rešitve — dobesedno "ito “,J«anje. Vse to jim je MjC? malo mar. Potrebe ;;'o s ‘•fega delovnega (love-jW- primeru ribičev is dol Tronto, ''.Oooii Senigalie. Ancone, *taylia Ici zanje pred- Pred'kratkim sem se vrni’ s potovanja po Evropi, na katerem čem imel priložnost obiskati tudi nekatere ugledne ljudi visoke starosti, ki pa so še kljub temu zelo aktivni in je njihovo delovanje še vedno koristno za skupnost. Kakšen namen sem imel s temi obiski? 2e dolga leta R. Bcistianelli, kirurg mednarodnega slovesa, ima 87 let in še vedno operira trikrat na teden - Umetnostni kritik B. Berenson (86 leth „Najraje bi šel stat na neko križišče in s klobukom v roki prosil ljudi naj mi odstopijo ure in minute, ki jih ne mislijo izkoristiti" st j je imela medicina precej - 1 Y'“®“ '“."'' negativen in pesimistični od- Marangon, proučujem človeško staranje, j J k ae fe- z(je,0 da nj Pri župan mesteca Chioggia v zve- j Od začetka tega stoletja do da- ’ - - ’ ........ nes se je povprečna dolgost človeškega življenja v vseh omikanih deželah zelo podaljšala. icija to •' ; i° eksistirati*^*^ aiternati- S- so danaS»’a i ne' te Potre' kot k'n>t italijanski vla-kot jir^ ■ Postranska zade- „ -van, najosnovnejšimi *eOa liiirfj all)anskega delov-l^ki bu'jva na sploh, ltali-ter njenemu 5.8!Perijen^ , eksponentu, De ž- 9re dot- ^rojalistični vla-; JWno e enkrat ter iz- le l®-5ttie~ lei11' da zaščiti svO-J^topi nterese. da ponovno Lu®tolot)šč"j„I(Kni’n tveganim m že ter ekspert- ,’cie znane imperiali- tja tn to pred- yjh°vi „*}?r so -jim - po n m° odprtn in loOiki ~ *e i, nam ? vrBta mislimo na pr°ti hlnl \e in načrte na-)itn j. J“0°slaviji. pri čemer na- z I"'* Je prt J^nost Invnavani spor t^o oŠmnr-°d0Sel da bi * {rebno a,Zm°c)° ustvarili po-nnZ°::fero skrajne po-fr kot nnn tl tako navzn°- ha,nitho» 1 svoje države. ,0I1 ■ namen, ki so ga ~r?hE tudi sami pri-:^lhovein xl' se kaže tudi v J’n nern,1alJe bolj odkn-, °ji olnrf'!>0'■°ženju nasproti '‘JU M P0 njihovem mne--0l6žain In.u krivcu težkega se v njem M. »o >0 ■ l^Jo. i«*.?*1 sporazuma dne A. zt z brezizhodno situacijo jadranskih ribičev, kako da bo to zborovanje predvsem izrez ogorčenega protesta urizadet‘h pioti jugoslovanskemu nreror-jur>, ki jim onemogoča, da bi poiskali svoj skromni (nad 2 milijardi letno!) zaslužek v jugoslovanskih vodah (ki so po njegovem jugoslovanske samo začasno, v kratkem pa bodo spet sestavni del «njiho-vegai> morja — «tl nire no-stro»). Verjetno sam sebi verjame, ko tako ggvori, in morda se bo celo začudU, ko bo moral ugotoviti, da ;o ^e ribiči zbrali čisto z drugimi nameni. predvsem, da bi naperili svoj prst v De Gusmrija in njegovo vlado, jim povedali. da je vsa krivda za njihovo nesrečo samo na njih ter zahtevali, da se njihovo neznosno stanje čimprej reši. Tudi ne bo glavna tema tega zborovanja, kot o tem impresio-naino piše Grazzini, tema o vstrahnirtpred- j« f/o sto i> a »,s kitu eterorjemtt namreč), -ki da visi nad njimi kot Damoklejev meč, pač pa bo. po našem mišljenju, ha dnevnem redu nekaj drugega, nekaj čemur je Ta pojav, ki v zgodovini človeštva nima primere, nas je skoraj presenetil. Zato se ni treba čuditi, da še nismo dobro pripravljeni na reševanje vprašanj, ki so z njim v zvezi. Človeška družba se še ni privadila misli, da se število starih ljudi vedno bolj veča, in ne ve, kako naj izkoristi ta pojav ter zadovolji potrebe teh starih ljudi. Skoraj bi dejali, da $i družba še ni na jasnem, ali naj vidi v povečanem številu starih ljudi pomoč ali breme. Ni še tako dolgo od tega, ko je medicina . gledaia na stare ljudi nekako fatalistično. Smatrala jih je za žrtve neizogibnega nazadovanja. človeškega telesa, za ijudt. ki so bliže smrti -kot. življenju. To si lahko razlagamo z dejstvom, da ni mogoče veliko storiti, da bi tako nazadovanje zakasnili. Do starih bolnikov in do njihovih bolezni ter starostne onemoglo. zdravljenju teh bolezni ali starostnih pojavov skoraj nobenega upanja. Tako so zanemarjali znanstvene raziskave o človeških boleznih v razdobju staranja človeškega telesa. Danes pa je že drugače. Znanost, ki se ukvarja z zdravjem starih ljudi, geriatrija, in raziskave o starosti sploh, ki jih imenujemo s tujim imenom gerontologija, so v zadnjih letih nepričakovano napredovale Posledica tega je, da nam je uspelo podaljšali življenje mnogih starih ljudi. Zdravniki, ki pioučujejo starost, ki se torej bavijo z znanstveno panogo «gerontologijo», danes že zelo mnogo vedo o poteku staranja in o degenerativnih boleznih, ki ga spremljajo. Visoka starost je postala predmet znanstvenih raziskav in posebne vrste zdravljenja, hkrati pa se je' uveljavilo pravilno prepričanje, 6a je prav tako upravičen del človeškega življenja kaikor mlajše dobe. Vendar pa se ob takem znanstvenem proučevanju tudi vedno bolj zavedamo, da še šorazmero želo malo vemo o starosti. Naj- pojasnim,- kaj mislim-j kjer še trikrat na teden ope-Zivljenje starih ljudi , težko j rita. pravilno pojmujemo zaradi po- V Italiji sem. obiskal tudi dedovanega mnenja o starosti starega ameriškega književni-in zaradi predsodkov, ki jih ka in kritika Bernarda Beren-je težko .izkoreniniti. Tako smo. sona. Star- je 86 let in živi v na primer prepričani, da stari j svoji lepi vili pri Settignanu, ljudje izgubljajo ustvarjalno; v kateri je velika knjižnica s moč, da njihov Suh:oslabi in 50.000 knjigami. Vila je -tudi ds postanejo s- staranjem se-j po.na egiptovskih in azijskih NA POLJSKEM sestandard ______________________________ stalno niža ,tn potem ko ga »to-S,'“ ^da >» hotel a več i, ?u6 ra 40 ‘talijansKi ribiči ffeloS"** še naprej loviti v Sr9ier bolj značilen n' 1>‘i-nJet)l *°orovanja. da bi se na ,>ava l0 *v° vprašanje ob ra v-**šilo it'1 ee le mogoče tudi ti odočcmVSak 'laČln S0. ribl' '•mu 1 naprautfi konec ,°rajo „?osnemu stanju, ko j, Vci>rati\nnlr.eU, od 9,ndu j ?0s[OUo,..f občutkom tatu v Uje Maao ? vode ‘e' krasti itahin„ ; ,ln bi se pr,-živili. 'atki,n “^‘Pelo, k0 xo pred • toineje v noči med Poljska je znana po tem, da so v njej že parkrat odpravili prisilno-administrativni način v reguliranju tržišč, nakar pa ga spet uvedli. Pred kratkim je vlada izdala odlok, ki se z njim ukinja racionirana preskrba, določajo enotne cene za vrsto proizvodov, povečajo plače, mezde in štipendije ter dovoljuje svobodna trgovina s presežki, preostalimi po odkupu. V zvezi s tem prinaša poljsko časopisje dne\'no polne stolpce slavospevov, kako da predstavlja ta odlok «edino pot za ozdravitev tržišča«, zu »likvidacijo špekulacije,« kako da bo njegovo izvajanje «ponovno dvignilo življenjski standard« itd. V kolikor je morda le prezgodaj govoriti o tem, če se bo na tak način likvidirala špekulacija ter ozdravilo tržišče, bi pa. vendarle nekaj po. ved3li o tem. kakšne posledice, odnosno učinke je imel o-menjeni odlok na življenjsko raven poljskih ljudi. Zadostuje da bežno pogledamo stare in nove plače ter cene na tržišču. Vladen odlok predvideva, naj se dosedanje osnovne plače in mezde zvišajo za 12 do 40 odstotkov, funkcionalni ter službeni dodatki za 20 odstotkov, štipendije za 25 odstotkov, Istočasno pa se zvišajo cene prehrambenih ter industrijskih artiklov, ki ostanejo približno iste, kot so bile že prej na svobodnem tržišču. Istočasno se zvišajo poštne u-sluge zu 25 in obrtniške za 20 odstotkov, Kaj nam povedo te številke? To, da je doslej stal kilogram krulia 2.50 zlota (pred dvema letoma 1,80 zlota), p0 novem odloku vlade pa bo znašala njegova cena 3 zlote. Doslej je stal kilogram svinjskega mesa 12,70 zlota (po zagotovlje. ni preskrbi), nova cena pa se vrti okrog 20-33 zlotov. Goveje meso je poskočilo od 9 zlotov za kilogram na 10-32 zlotov za isto količino, salama od 18 na 27 zlotov za kilogram, sladkor od 5.25 na 15 zlotov za kilo- zlotov. Ce primerjamo prejšnjo kup. no moč delavca ali uslužbenca s sedanjo, pridemo do zaključka. da bi on, če bi vso plačo porabil za to, mogel kupiti: pred po odlokom odloku vlade vlade svinjskega mesa 39,3 kg 20,8 kg govejega mesa 55,5 kg 25 kg salame 27,7 kg 23,1 kg sladkorja 95 kg 41,6 kg Z ostalimi prehrambenimi proizvodi, kot so mleko, jajca, zelenjava, krompir ipd., je še slabše. Da bi nekako omilila posledice teh svojih ukrepov, je vlada določila tako imenovani mlečni dodatek za otroke do sedmega leta starosti. Ta do* datek znaša 10 zlotov, izplaču. je pa se samo družinam, ki njihovi mesečni dohodki ne presegajo 900 zlotov. Sicer pa je ta vsota tako minimalna, da ni vredno o njej niti govoriti, z njo si lahko nabaviš 4 litre mleka ali 200 g masla. Po tem kratkem prikazu, od. nosno analizi resničnega gospodarskega stanja na Poljskem, ki se je ■/. najnovejšim vladnim odlokom samo še poslabšalo, menimo, da se poljsko časopisje zaman napenja v svojem navdušenju in težnji da bi to isto papirnato navdušenje preneslo tudi na poljske ljudi. Poljsko ljudstvo lahko smatra to samo za nesramno zasmehovanje, medtem ko mora v resnici ponovno stisniti pas, ki je že tako zategnjen do skrajnosti. Ali more biti vse to kako drugače? Prav zares ne more biti dokler bo Poljska ostalo molzna krava sovjetskih «po-mješčikovn, (pametnjakovičev) navznoter pa ji bodo komandi, rali Stalinovi policaji in gubernatorji; vse dokler bo v njej na državnem krmilu skupina uslužnih hlapcev, ki so že davno tega prodali poljske interese ter poljski narod stoletnemu okupatorju. Vse dotlej pač ne more biti drugače, kakor je. bičneži, egocentriki,, trmasti, skopi in muhasti, da se težko prilagodijo novim idejam itd. Res je, da v mnogih primerih opazimo na rt-arih ljudeh take lastnosti. Vendar pa Pri tem pozabljamo, da niso navadno nič drugega kot - nadaljevanje aii okrepitev lastnosti, ki so jih irne!i ti ljudje že prej, preden so ostareli. Ze od rrele dobe človeka, a!i morda ce star. V zvezi , s takim znanstvenim zanimanjem za starost sem sklenil preteklo poletje prou-j čevati primere plodne in' pi*o- f dtfklivrie statVJsij ob izmehjavij misli z nekaterimi starci, "ki imajo toliko inteligence in dovolj potrebnih lastnih spoznanj, da lahko objektivno poročajo o svojih dognanjih. Zaradi večje točnosti naj še povem, da predstavljajo ti starčki- po mojem mnenju nekake pionirje tistih, ki bi jih mogli imenovati starce bodočnosti. Vse svoje življenje so bili aktivni in odklanjajo pojmovanje, -.naj bi &<}.- človek, ko doseže gotovo, dobo, je vprašal Smamgle zelo dust-veno. «Jaz vem tako malo o tem gospodu, da ne morem reči...» je obotavljivo odgovoril gospod Pickwick. «Vem, vem,s mu je skočil v besedo Smangle in ga potrkal na ramo. «Saj ga boste bliže spoznali Boste navdušeni. Ta človek, gospod,s> je rekel slavnostno gospod Smangle. «Ta človek Je nadarjen komik, ki bi delal čast gledališču Drury-I*ane, pri moji veri.» «Res?» je dejal gospod Pickwick. c Pri seže m. da je!» je rekel Smangle. uS'isali ste ga včasih, kako igra štiri maoke, štiri veritabl mačke, gospod, pri moji veri. No, in potem veste, da je vražje brihten, naj me vrag vzame... vi morate imeti radi človeka. če ima tako lepe lastnosti. Samo eno napako ima, pa. kaj pravim? Napakico... gaj sem vam jo že povedal, no. saj vestem In ko je gospod Smangle pri teh besedah zaupno stresel glavo, kakor da čaka. da prejme pohvalo, je gospod Pickwick čutil, da 'aka na odgovor. Zato je rekel «Ah!s in se nemirno obrnil k vratom. je dodal gospod Smangle, «in Ce bi ga mogel spet citirati, naj bo kakršen si bodi, citiral ga bo cela dva meseca in tri dni in ga, vselej za toliko napumpal.s «Ampak to je čudovita lastnost,!, je vzkliknil gospod Pickwick, «toda jaz mislim, da bodo moji prijatelji v zadregi, in jaz tukaj govorim..,» •sPokažem jim pot semkaj,» je rekel gospod Sman-gle in Sel k vratom, c Se priporočam. Ne bojte se. da jih bom nadlegoval, dokler bodo tu. Mimogrede povedano...!) In pri teh bedesah se je gospod Smangle ustavil in spet zaprl vrata, ki jih je bil že na pol odprl, stopil tik pred gospoda Pickwicka. se postavil na prste in zašepetal: <;AU mi ne bi mogli do prihodnje nedelje posoditi pol kione?» Gospod Pickwick se je skoraj zasmejal; vendar se je premagal, izvlekel čisto resno denar ter ga dal gospodu Smanglu v roke, nakar je ta gospod z raanimi sunki in kretnjami, polnimi globoke skrivnosti, izginil, da bi poiskal tiste tri tujce; kmalu se je z njimi vrnil m ko je trikrat zakasljal in se prav tolikokrat priklonil, da bi dal gospodu Pickwicku razumeti, da bo vrnil, kar si je izposodil, je vsem trem, iskreno potresel roko in slednjič izginil. (Nadaljevanje sledi) ba tuMdettvO- {el(U SESLJAN Ivanka Prašelj 200 Ur, Ida Legiša 250, Marija Komar 200, Marija Terčon 300, Marija Prašelj 400. Zdravko Lozar 1.000, Gizela Colja 100, Angela Godnik 100, Marija Kocijančič 200, Albina Ferfolja 300, Leopolda Legiša 200, Vida Legiša 200, Marija Gorjan 500, Danila Colja 500, Marija Gabrovec 250, Marija Pernarčič 100, Ruggero 200, Pasqueta Plocar 300, Marija Nicolini 300, Elia Fachi-netti 300, Mariutta Biasioli 100, Elvira Toloi 200, Mirko Legišu 1.000, Rozalija Pernarčič 200, Alojzija Metlikovec 100, Pavla Pernarčič 200, Kristina Metlikovec 400, Olga Okretič 200, Vidko Legiša 400, N. N. 1.000, Olga Suc 400, Bradamante 50, Cvetka Pirih 100, Gizela Tav-čer 200 Zora Tausani 500. To-masela 700, Jurman 200, Cero-vac 100, Bruno Skrk, Nabrežina postaja 100. IV. OKRAJ Silvester Legiša 200, Amalija Šušteršič J00, Roža Gustinčič 50, M. Jerman 100, K. Pau-letič 50, S. Ludrih 50. Francka Filipi 200, Metoda Kapati 200, Sabadin Ersin 100, B. S. 100, Glessi 200, Emilija Prosen 200. Viktorija Purger 200. Zofija Gustinčič 100, Angela Jecek 100, Ivan Iskra 150, Slava Žerjal 200, Eniest Suban 100, Francka Sedmak 200, Viktor Sirca 500, D. Sirca 500, Štefanija Lah 100, Antonija Bernar-dis 100, Poropat 100, Ana Ribarič 100, K. S- 100, Ivanka Bre-Sič 150, Kolini 50, Gregori 50, Alojzij Živec 300, Srečka Hrovat 200 Albin Suman 300, Ne-rina Verk 200, Karla Kravos 100, Josipina Fornazaro 400, Novel Flego 300, Josip Segulin 500, Josipina Fonda 500, Josip Miklavčič 50, Lovrenc Berne-tič 100, Anton Rijavec 100, Marija Samsa 50, Josip Tul 50, Julij Prodan 100. Jakob Vovk 100. Stanko Masretič 100, Anton Prodan 200, Miro Sancin 300. Marija Sancin 200, V. Sancin 1.000, Albina Savli 400, Marija Kocijančič 400, Roža Mar-sič 320, Ana Lavrenčič 150, Petrina Šuligoj 200, Marija Savi 130, Pavla Ferfolja 100, Albina Ličen 300, Petrina Cerkve-nič 250, N N. 200, Marija Kuret 150, Marija Hotež 100, Magda Gregorič 300, B. G. 300, Ana Cilenšek 500, Marija Kette 300, Ana Drašič 500, Slava Nardin 150, Bruna Godina 200, Marija Parič 500, Zdravko Pregare 500, Silvester Pregare 500, Ivan Riosa 500, Zoro Miklavec 1.000, Gizela Ring 300. Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami. — Temperatura brez bistvene spremembe. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.1; najnižja pa 1.8 stopinj. TRST, petek 30. januarja 1953 PRIMORSKI DNEVNIK »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.35: Samospeve francoskih avtorjev, poje sopr. Otta OndiDi Trst II.; 18.15: Prokofjev: Aleksander Nevski, canta^ Trst I.: 23.45: Leharjevi valčki. Slovenija: 18.45: Narodne pesmi, poje Roman Petrovčič. •: . lUKiU:*' - ' n“ • ' .... tekmovanji; POKAL SEJA ODBORA POKRAJINSKEGA SVETA Proučevanje vprašanj upravnega značaja Trink ove sovaščanke j Iz beneških TTfl.gl ^rn‘ ^an za gOSte jg EvTOPj GORICA, 29. — Sinoči se je sestal na sedežu pokrajine pod predsedstvom odv. Culota odbor pokrajinskega sveta. Odborniki so večji del seje posvetili proučevanja vprašanj navadnega upravnega značaja. Sklenili so tudi, da bodo predložili pokrajinskemu svetu, naj odstopi goriški občini dve zemljišči, ki sta last pokrajinske uprave; eno zemljišče je v Ul. Brass in ga bodo uporabili za vstop v že zgrajena občinska poslopja, drugo pa je v začetku Ul. Škodnik, kjer bodo zgradili pokrajinski namestitveni urad. Pokrajinski odbor je odobril najemniško pogodbo goriške realne gimnazije in podaljšal do 1953. leta pogodbo za nadzorovanje električnih aparatov v zavodu za higieno in profi-lakso. Nadalje je sprejel razne ukrepe v prid pokrajinskih nameščencev ter odredil imenovanje novega načelnika v kmečkem podjetju pokrajinske umobolnice. Končno so pokrajinski odborniki odobrili izplačilo 4 milijonov 2:0 000 lir za razne račune podrejenih ustanov in odobrili prispevek živinozdrav-niku dr. Ivanu Gaspardisu iz Vidma za 50-letnico službovanja. 18 hsoč lir za pomoč nejemnikom GORICA, 29. — Za sodne stroške, ki jih bodo morali plačati slovenski najemniki za tožbo, ki jo je proti njim naperila ustanova Tre Venezie, so darovali: Stekar Anton 500 lir; N. N. Gorica 500 Ur; Viktor Vižintin 500 lir. Doslej je tajništvo Demokratične fronte Slovencev zbralo 18 tisoč lir pomoči. dimniku. Ker niso plamenov takoj opazifi, je zgorelo nekaj metrov stropa. Hitra pomoč gasilcev je omejila škodo; ven- j dar znaša približno 10 tisoč lir. ' Saje so povzročile še en požar in sicer v Ul. Rabatta 22 v stanovanju Marije Rojčeve. Skoda je tukaj neznatna. tJhito in cilallo Pii mol,) hi dnevnih! Prapolno iškega sveta sovodenjske obči- Orožniki s Stare gore so od-! 2a. Poso.jil°: °. katere™ Kakor ta dekleta iz Trčmuna, iano tudi ostale Benečanke prenašajo bremena v oprtnjakih. krili skladišče skritega orožja Orožje je bilo skrito v kraju Oborče v občini Prapotno. Našli so avtomatično puško z 250 naboji, revolver za streljanje raket, 10 ročnih bomb, naboje za strojnico «Breda» in nabito avtomatično puško s 40 naboji Skrite dražje je bilo v dobrem stanju. Orožje je prišlo na dan zato, ker se ga je skušal previden človek iznebiti in ga je izpostavil na prometnem kraju. Sovodoje Pokrajinski upravni odbor je pod predsedstvom podpre-fekta dr. Henrika Buona sprejel na zadnji seji sklep obcin- ZASEDANJE POROTNESA SODIŠČA V BENETKAH Okoli štirideset prič »e odloženem procesu Homel-lnrlan Ovržfcne izpovedi, da je hotel Furlan ubiti Komela zaradi širjenja «protiitalijan ske propagande* - Glavni vzroK je daje Furlanova ljubezen do Kome,ove žene V predilnici izvo’ili novi notranji komisiji GORICA, 29. — V začetku februarja bodo v predilnicah v Podgori in v Ronkah volitve notranjih komisij, ki bodo tudi v bodoče branile interese zaposlenih in nezaposlenih delavcev tekstilne stroke. Volitve bodo vodile posebne volilne komisije. Zato so se te dni sestale tri sindikalne organizacije: Delavska zbornica. Zveza italijanskih delavcev in Svobodni sindikati. Izvolili so sledeče člane volilne komisije podgorske predilnice: Bianca Marega in Soave Mirifico za UIL, Amlet Ceccerini in Ema Valle za CGIL, Valentin Ma-nun m Artur Marini za ClSL. Volilno komisijo v Ronkah pa bodo tvorili sledeči predstavni-ik sindikalnih organizacij: Er-minio Vanon, Gigliola Giochet-t,i Alberto Morendi in Bian ca Ietri. GORICA, 29. — Proces proti Komelu in Furlanu je že dolgo časa predmet splošnega zanimanja v najem mestu. Iz Gorice so proces prenesli pred beneško porotno sodišče. Vse je kazalo, da bo obsodba izrečena ob koncu tega meseca. Državni tožilec pa je dodal še zahtevo, naj obtožbo razširijo tudi na tožiteljevo ženo Josi-pino Komel in dva nemška državljana, zaradi «umora po naročilu«. Proces so odložili na prihodnje zasedanje. Kakor je znano, je vložil 47-letni Venceslav Komel, lastnik gostilne v Tržaški ulici v Gorici tožbo proti 47-letnemu mehaniku Adolfu Furlanu, njegovemu uradniku Dominiku Volpiju in 2o-letnemu šoferju Umbertu Lucidiju, ker naj bi pripravljali njegov «namerni umor«. Iz obtožnice je razvidno, da je vsa stvar dokaj zapletena in da se je tudi časovno precej časa pripravljala Ko je naklep dozorel, so pripravili načrt, ki so ga 6. junija 1951. leta uresničili. Šofer Lucidi se je namrej z avtomobilom Fiat 1500 zaletel v Komela, ki se je v družbi z Leopoldom Medeotom peljal na kolesu Pri rtesreči se je Me-deot samo laže poškodoval,, medtem ko je Komela vrglo v zrak s tako silo, da je nezavesten obležal na tleh. V bolnici so ugotovili zlom desne ključnice in vej drugih ran, zaradi katerih se je dolgo ča- Adolf Furlan je namreč vdovec z dvema hčerLama in se je zal ubil v Komelovo ženo Josipino. In ker mu je bil Venceslav Komel napoti, se ga je skušal cdkrižati na zgoraj opisan način. Svoj čas so zaradi preiskave proces prenesli na 26. januar t. 1.. Ta dan so pred porotno sodišče v Benetka i poklicali številne priče, da bi pripravljen zločin osvetlile z vseh strani. Najprej je stopil pred sodnike obtoženi šofer Lucidi, ki je v veliko začudenje prisotnih zanika! svoje prejšnje trditve, ki jih je izrekel pred preiskovalnim sodnikom, in dejal da na dan ncaroče ni bil pijan, ampafc da je šel z denarjem, ki mu ga je dal Furlan, v Trst in se z novim avtomobilom vrnil v Gorico Tu je srečal Furlana s kolesom, ki mu je dejal; «Caj Komelu lekcijo«. Izvršil je Furlanovo željo. Vendar pa je šofer dejal, da mu je bilo zelo žal, ko je videl Komela nezavestnega na tleh. Povozil ga je da ne bi še nadalje ((razširjal protiitalijanske propagande«. Furlan mu storjenega dejanja m plačal. Tudi Furlan je sodnikom dokazoval. da je bilo njegovo sovraštvo do Komela političnega izvora in je zato že 1.1951 naprosil dva Nemca da bi povozila Komela, vendar sta ga samo pretepla. V pretepu so j k Jugoslaviji, je prišel v Gorico. Furlan je večkrat prihajal na njegovo stanovanje Zato je pričel sumiti, da prihaja zaradi ljubezenskih odnosov z n egovo ženo. Po zahrbtnem pretepu je z družino zapustil Furlanovo hišo. ker je zaslutil, da je vse skupaj Furlanovo maslo. Med štiridesetimi pričami so bili tudi poročnik prometne policije in gospodar garaže, pri katerem si je Lucidi izposodil avto. Pričala je tudi dvajsetletna hčerka Ivanka Komel. Dejala je da sta bila njen oče in Furlan prijatelja, dokler se nista sprla zaradi ljubosumno-| sti. O ljubezenskih odnosih med materjo in Furlanom ni nit' vedela. 45-letna Josipina Komel pa je pred sodniki zanikala sleherno zvezo j Furlanom in dejala, da je bil mož vedno ljubosumen. l*ar je povzročalo stalne prepire. Očividec nesreče cestar Dominik Corsini je videl, kako je avtomobil s srede ceste naenkrat zapeljal na desno proti kolesarjema. Prebrali so tudi pismi žen tistih dveh Nemcev, ki sta Komela pretepla, v njiju je bilo napisano, da sta ju Furlan in Volpi večkrat obiskali in da je Furlan hotel v odsotnosti moža objeti gospo Kuntz. Prečitali so tudi izjavo bivše lastnice Komelove gostilne, ki je nudilo procesu nov material in zaradi katerega so proces prenesli na prihodnje zasedanje. Prejšnja gostilničarka Ivanka Nanut je napisala, da ji je Komelova v nekem razgovoru zaupala, da je zaljubljena v Furlana in da jo nič na svetu ne bo od njega odtrgalo. Upala je celo da bo mož zaradi bolezni umrl in da se bo poročila s Furlanom. Javni tožilec dr Palminteri je nato zahteval, da prenesejo proces na prihodnje zasedanje, ker bodo obtožbo razširili na Josipino Komel in verjetno tudi na oba Nemca, ker ju okoliščine obremenujejo. Tako bomo dočakali, da bodo o procesu Komel-Furlan, o katerem zadnja lefa v Gorici mnogo govorijo, razpravljali še na tretjem zasedanju beneškega porotnega sodišča Predsednik porotnega sodišča; Conti, svetnik; Pace, državni tožilec; Palminteri. zapisnikar; Fant. Volpia zagovarja odvetnik Fornari; Furlana odvetnik Pevetak in odvetnik Poilucci, Lucidia pa odvetnik Pascoli. smo svoj čas pisali, ki naj bi ga izplačala pokrajinska hranilnica za gradnjo ceste Jero-nišče-Matajur. Ker je upravni postopek s tem zaključen, upajo, da bodo čimprej pričeli z delom, da bo tudi v Matajur posijal žarek civilizacije. Zgraditev nove ceste bi tudi mnogo pripomogla k dvigu zimskega športa. Ahten Tudi sklep athenske občine je pokrajinska uprava sprejela. Dodelili bodo denar za pokopališki zid v Malini. Podbonesec Gospodinja Alma Cencig se bo poročila s čedadskim trgovcem Petrom Salvadorjem in s preselitvijo v Čedad zapustila svoj rojstni kraj. Ravenca Prejšnji dan se je sestal ob- „llinamo“ in „Vienna“ izgubila z „l\lacionaluin“ in „Botafu!^,,ll, MONTEVIDEO. 29. — Pred I štiri tekme, od teh dve v Grad- 50.000 gledalci je klub «Na-cianal» iz Montevidea premagal zagrebški «ttnamo» s 3:1. Tudi «Bctafcgo» iz Ria de Janeira je dosegel uspeh proti Evropejcem: premagal je dunajsko «Viem-no» z 2:0 (1:0). Stanje Lucentinija, znanega nogometaša «Fiorentine», ki je v bolnici zaradi močnega zadetka z žogo v glavo na treningu predvčerajšnjim, se zboljšuje. Nadaljnji prijavljena za Sestnere Zapadna Nemčija bo poslala na mednarodni smučarski teden v Sestrieru naslednje tekmovalce: žens’.:e Marianno Seltsam, Evi Lamg, Ossi Rei-chert, Lia Leismueller (kljub temu, da je izjavila da ne namerava več tekmovati!) Hildo X' , • . , . . . c* v c* »cv, icAmuvan:; iinuu tlZuJu ' Je ruaZPr^lj.al ,° Quast ‘er moške Bennija Ober- STPUl miVi unra?amiU > ** številnih vprašanjih. Odobrili so nujni sklep občinskega odbora in proračun za leto 1953 ter poslali pokrajinski upravi nov pravilnik dela uslužbencev Nadalje so imenovali preglednike obračuna za leto 1952 in odobrili davek na zasedena javna zemljišča. Kos opeke na roko GORICA, 29. — Rešilni avto Zelenega križa je danes zjutraj pripeljal iz livarne Safog v mestno bolnico Brigata Pavia 32-letnega Karla Gregoriča iz Podgore. Gregoriču je padla debela opeka na palec desne roke in mu ga zmečkala V bolnici so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč. Ozdravel bo v 20 dneh. K I N O •Neznanec«, VERDI. 17: Pidgeon. VITTORIA. 17: «Trinidad», R. Hayworth in G. Ford. CENTRALE. 17: «Kenguru», M. 0’Hara in P. Lawford. MODERNO. 17: «Demoni morja«, V. Mc Laglen in I. Lupino. muellerja, Henija Bierlinga, Willija Kleina, Pepija Schwai-gerja in Karla Zillibillerja. * * * Od jugoslovanskih tekmovalcev se je v Garmischu v smuku Tine Mulej plasiral na 12. mesto, Stefe pa na 26. V veleslalomu je bil Cvenkelj 19., Mulej je bil diskvalificiran, ker je zgrešil vratca, Stefe pa je padel in odstopil. * * S Skupina jugoslovanskih smučarjev bo 1. februarja tekmovala v Radentheinu v Avstriji. Tamošnjih skakalnih tekem se bodo udeležili Langus, Gorišek, Finžgar, Adlešič, Krznarič in Zalokar. Hokej - za 10 kg papirja Kot poroča list «±-race» iz Prage, bodo za vrsto hokejskih tekem vstopnice na razpolago samo proti «plačilu» v naravi — in sicer 10 kg starega papirja. Pri na;avi vstopnic bodo imeli prednost otroci. cu, v Švici pa šest tekem v raznih krajih. Hokejska zveza Jugoslavije je odobrila turnejo pod pogojem, da se moštvo «Mladosti» okrepi z ne^aferimi igralci * * Hokejisti zahodnonemškega kluba Fuessen so. premagali reprezentanco Avistrije 12:4 (1:1. 5:2, 6:1). X ZDA in Kanada sta odpovedali udeležbo na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo v dneh od 5. do 16. marca v Zuerichu. predlaga, da bi nekatere S!* izvzeli iz olimpijskih iS^ samezne prestavili iz zimske olimpjske igre ter stili tekmovanja v vseh iP*. v katerih se bore moštvi gionalne igre (sredozeB« vseameriške) naj bi bipf fikacija za olimpiado. P* govem bi morali organiz>r j; j i žličke ^ Hrvatsko slovenska boksarska liga Pretekli i teden so v Zagrebu uspešno zaključili pogajanja c ustanovitvi Sloven ko - hrvat. ske boksarske lige. Delegati boksarskih zvez Slovenije in Hrvateke so ee zedinili, da bo liga štela 7 članov, in sicer: Jedinstvo iz Zagreba, Mladost iz Osijeka, Radnik z Reke, Jadran iz Pule, Odred iz Ljubljane in mariborska kluba Branik in Železničar. Prvo kolo bo med 8. in 15. februarjem. Najzanimivejše bo brez dvoma srečanje med Odredom in Branikom v Ljubljani in Železni čarjem in Radnikom na Reki. V Osijeku ee bosta sestala Mladost in Jadran, medtem ko bo Jedinstvo prosto. ZAOREB, 29. — Hokejsko moštvo zagrebške «Mladosti« je bilo povabljeno na gostovanje v 'Švico in Avstrijo. V Avstriji bodo Zagrebčani odigrali CUDEZI DVAJSETEGA STOLETJA Prenesene Dianine A. za planinski p es GORICA, 29. — Znanstvenikom odbora SPD se je posre. čilo prenesti planine v plesno dvorano pri «Zlatem pajku« v Gorico. Pri izvedbi tega načrta sodelujejo slikarji, umetniki, gozdarji, zemljemerci in arhitekti pod vodstvom odbora in nadzorstvom skrbnega gospodarja. da bodo člani SPD in njihove družine čim lepše preživeli družabni večer, ki jim ga prireja Slovensko planinsko društvo v soboto, 31. januarja t. 1. Kdor si hoče o. gledati to čudo, naj gre po va. bilo k tov Šuligoju, Čermelju ali Bregantu. Nesreča pri Učenju stroja GORICA, 29. — Pri čiščenju stroja si ie danes popoldne okoli 14,40 ranila levo roko 17-letna Miranda Leban, ki je zaposlena v tovarni piškotov «Ri-gatti« v Ul. Faiti G3. Lebanovi je zašla roka med zobovje stroja, ker ga je hotela osn i-žiti. V bolnico Brigata Pavia so jo pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa in ji obvezali rano na levici. Ozdravela bo v nekaj dneh. Dva pož ra GORICA 29. — Danes zjutraj so se vnele v poslopju protituberkuloznega zavoda v Ul. Duca d'Aosta št 53 saje v sa zdravil in že danes ni po- ' Komela samo laže poškodovali polnoma okreval Policija je kmalu ugotovila, da je bila nesreča pripravljena, ker so okoliščine to potrjevale Kmalu so šoferja Lucidia zaprli. Med izpraševanjem je Lucidi lz.avil, da ga je do dejanja pripravil in zato ni imel za potrebno, da bi proti njima še nadalje sodno ukrepal in je tožbo u-maknil. Kasneje se je Furlan poslužil Lucidija. Furlan je tudi zanikal, da bi ga na Josipino Kome) priklepalo kaj več Furlan, ker je Komel «slab ita-1 ka.ior poznanstvo, čeprav so lijanski državljan« in da mu 1 Komelovi stanovali v GENERAL MAXWELL TAVLOR začel razgovore v Tokiu General Col ins se je vrnil v Tokio s potovanja po korejski fronti Clark in Tovor bosta odlete o na Korejo DRUG POŽAR NA «QUEEN EUZABETHj je zato tieba pripraviti »dobro le'.cijo». Nadalje je izpovedal. da ga je povozil v pijanosti in v upanju, da mu bo za plačilo Furlan daroval tovorni avtomobil in nekaj denarja. Tudi Furlan je policiji priznal, da se je hotel maščevati nad Komelom, ker naj bi bil vedno ((protiitalijansko usmerjen«. Zanimivo je. da sta tako govorila pri policijskem izpraševanju m zanikala te izjave pred preiskovalnim sodnikom. Izjave prič in sama obtožba pa so razkrile tudi to nerešljivo uganko. Izkazalo se je, da gre za dobro pripravljen iumur po naročilu«. TOKIO, 29. — General Max well Taylor, ki ga je predsed-njego- Eisenhower izbral za vodi- vem ?®novanju predno so se telja operacij 8. armade v novi preše i i v r a^ o ulico | korejsi5j politiki, je danes pri. Sledile so še druge prKe. ki j šel v Totio in pričel razgovore so izpovedale da so v ozadju j z zavezniškimi poveljniki na pripravljenega pos usa umora , Daljnem vzhodu. Na letališču ljubezenski razlogi in nikaka j Haneda ga je sprejel poveljnik politična nasprotstva med Fur- j glavnega stana general M. lanom in Komelom, kakor sta Clark, višji častniki mornarice, skušala Furlan in Lucidi prikazati. Civilna stranka Komel je pred sodiščem govoril o odnosih s Furlanom. Dejal je, da sta se seznanila v trgovskih poslih in da sta 1.1949. skupaj stanovala. Komel je dejal, da se ni nikoli ukvarjal s politiko in da so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče skupaj z mnogimi domačini z Ajševice. Ko so vas priključili Prometna nesreča na Korzu Italija Podčastnik italijanske vojske Arhimed Nobile iz Tista je padel i motorja in nezavesten obležal GORICA, 29. - Korzo Italia, je večkrat nema priča števil, nih prometnih nasreč. Tudi da. nes okoli 12,45 se je v bližini stavbe številka 30 pripetila prometna nesreča med avtomobilom «Fiat 1100» iu motor, nim vozilom. Ni mogoče dolo. fiiti vzroka, ki je dovedel do trčenja. Motorist je bil pod Častnik italijanske vojske Ar himed Nobile iz Trsta. Zaradi močnega sunka je odlete! i motorja in obležal nezavesten na tleh. Šofer avtomobila ((Fiat 1100» GO 606«, 66-letm Zaccaria Luppieri s Korza Ita. lia 28 sa ni pri nesreči peško doval. Ljudje, ki so se zbran pri nesreči, so poskrbeli za prevoz motorista z zasebnim avtomobilom v mestno bolni, co k Sv. Justu. Zdravniki so ugotovili, da si je ponesrečenec pretresel možgane, prebil čeljust, polomil nekaj zob tei poškodoval po obrazu. Na kraj nesreče je privozila tudi prometna policija za morebitne ugotovitve. Avtomobil in motor sta se precej poškodovala. letalstva in vojske. General Taylor se ni zadržal v razgovoru s časnikarji, ampak se je takoj vkrcal na ladjo generala Clarka in odplul v glavni štab. General Taylor se bo sestal tudi z generalom Lawtonom Collinsom, povelj_ nikom glavnega stana vojske, ki se je danes vrnil v Tokio s svojega potovanja po korejski fronti. Generala Clark in Taylor bosta konec tedna odletela na Korejo, medtem ko bo dosedanji poveljnik 8. armade Van Fleet prihodnji teden zapustil svoj položaj. Predvidevajo, da je general Taylor prinesel s seboj splošen načrt Eisenhowerjeve strategije, da zaključi dolgo vojno. Zdi se, da ta načrt izključuje sleherno novo ofenzivo Zdru. Ženih narodov. Veliko pozornost je vzbudila včerajšnja izjava državnega tajnika Johna Fosterja Dulle-sa, da bo Eisenhower našel način, ki bo sovražnika prisilil, da bo spremenil mnenje in se odločil, da ne bo prineslo nadaljevanje vojne nobene koristi. Iz VVashingtona poročajo, da se bo poveljnik glavnega stana general Collins vrnil v soboto s svojega potovanja po Dalj. nem vzhodu in da bo takoj imel tiskovno konferrnco, na kateri bodo dozdevno razprav. ljali o vprašanjih napada. Ne predvidevajo nobenega odgovora pred prihodom generala Collinsa. Sovjetska agencija Tass navaja vest severnokorejske a-gencije, da so na zahodni ko. rejski fronti znova našli na snegu muhe in rake, ki so bili okuženi in ki jih v teh krajih niso nikoli doslej opazili. Agencija poudarja, da gre za »ponovno bakteriološko vojno na Koreji«. I?k jučilev kominfornrstov iz slranke Mapam TEL AVIV, 2». - Na sinočnjem sestanku Je' svet levičarskih socialistov organizacije Mapam z 228 glasovi proti 22 izključil iz stranke predstavnike ekstremistične skupine ki jo je vodil Moše Sneh, ker «vodi kominformistično politiko v Izraelu«. Sneh je izjavil, da bo ustanovil novo stranko, ki bo čim tesneje sodelovala s kominfor-misti. C bsežne poplave v Novi Zelandiji VVELLINGTON, 29. - Obsežne poplave so v prejšnjih dneh popolnoma prekinile promet v južnih predelih Nove Zelandije. Ogroženo prebivalstvo oskrbujejo s pomočjo padal, medtem ko vojaški oddelki rešujejo osebe, ki jim je ta povodenj preprečila, da bi se pravočasno rešile na varno. Čeprav še vedno dežuje, močno upajo, da se bo stanje kmaJu popravilo. Sabotažna dejanfa na p rekooceanskih para hih? Vladna anketa je po drugi svetovni vojni ugoto/ila vrsto sabotažnih dejanj v britanskih pristaniščih in na vojaških la ijah LONDON, 29. — Na prekooceanski ladji «Queen Elizabeth« je danes nastal po 24. urah drugi požar. Tokrat so se na mostu «C» vnele cunje, ki so jih delavci uporabljali za snaženje parnika. Požar so takoj pogasili in ni povzroči'1 nobene škode. Lastnik družbe «Cunard Line« je dejal, da dogodek ni resnega značaja. Požar na prekooceanskih parnikih «Empress of Cana-da» in «Queen Elizabeth« je močno razburil pomorske kroge. Policijski poveljnik v Southamptonu, ki je bil dve uri na ladji, je dejal, da ni mogoče izključiti, da je požar nekdo namenoma povzročil. Tisk na vidnih mestih objavlja vest o požaru in ga stavlja v zvezo s sabotažo. Medtem pa je minister za transporte nekaterim izjavil, da je uvedel anketo o požaru na ladji «Empresis of Canada« in da njene uspehe ne bodo sporočili javnosti. Po drugi svetovni vojni so bile sabotaže v britanskih pristaniščih zelo pogoste. Tako je vladna anketa 1. 1951 ugotovila, da je bila eksplozija na 9 ladjah natovorjenih s strelivom v bližini velikega pomorskega oporišča v Portlandu posledica sabotažnega delovanja. Poleg tega so ugotovili na številnih britanskih vojaških ladjah nesreče zagonetnega izvora. Iransko-sovjetski spora?um o ribolovu odpovedan TEHERAN, 29. - Sporočili so, da so pripadniki narodne fronte včeraj napadli «hišo miru«. Številne pripadnike kominformistične stranke Tu- deh so ranili. Poleg tega so zažgali veliko dokumentov, ki so jih našli v poslopju. Hussein Fatemi je danes izjavil, da perzijska vlada ne bo obnovila ribolova v ruskem predelu Kaspiškega morja. Obenem je dejal, da bodo o ruskem predlogu za nakup ribjih konserv govorili najprej pred parlamentom. Perzijsko odločitev bodo sporočili sovjetskemu veleposlaniku, ko bo imel razgovor z ministrskim predsednikom Mosade-kom. Iransko-sovjetski sporazum o ribolovu so podpisali 1. 1927. Žalovanje Tunizijcev TUNIZ, 29. — V Tunizu so razširili v arabščini napisan letak, v katerem pozivajo vse Tunizijce, naj jutri zapustijo delo in se zberejo v mošejah, da bodo počastili spomin žrtev pri rtu Bon. Tunizijski nacionalisti poudarjajo, da so s svojimi operacijami pripadniki tujske legije povzročili smrt številnih oseb. Pred veliko avtomobilsko dirko v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 29. — V nedeljo bo avtomobilska dirka z i veliko nagrado «Ciudad de Aires«, ki se je bodo udeležili evrops’;i in argentinski avtomobilski prvaki. Dirka bo na krožni progi, ki je dolga 4706,95 m; dirkači bodo morali prevoziti 65 krogov, skupno 305.950 km. Tekmuje lahko kakršen koli stroj; Za znamko Ferrari bodo vozili Ascari, 23-letni Anglež Mike Hawthorn, ki je postal ljubljenec deklet u Buenos Airesa ter Villoresi in Farina. Ascari bo vozil nov «4.500», ki doslej še ni bil pre-iz' ušen na nobeni dirki in ki ga hoče Ferrari preizkusiti, kako se bo obnesel. Havrthorn bo vozil stroj z motorjem 2.E00 ccm, enako kot Villoresi ter Farina Za Maserati' bodo nastopili Fangio, Gonzales, Galvec in Bonetto. Seveda pa bodo nastopile še druge znamke. Pri prvih poskusih se je odlikoval Hawthorn, ki je dosegel najboljši čas. Za njim so se zvrstili Bonetto, Fangio, Manzon (Gordini), Marimcn (Ferrari) Oalvez, Bucci (Alfa Romeo) itd. di druge kvalikacijske^ za pridobitev pravice o° ležbe na olimpjiskih >Sr‘' predpisati norme, k> bi) ^ rali udeleženci izpolni. si hoteli pridobiti Pra'%1 tekmovanja. Končno da ženske ne bi več na olimpiadah ter da li število udeležencev 2 ko posamezno discipli80. zveza JUS sprejela PonU^eP Odbojkarska vije je ške federacije, da se rodni dvoboj moških skih reprezentanc Ture* Jugoslavije odigra Turčiji. S Volitve v Zuerid111; za staoioa proti sto| ZUERICH, 29. K nedeljo bodo volivci 'ji ga kantona z glasova11) ločili o zidanju noV?la. nega stadiona. Zueris* na bi morala za zidaV^jJ vati poldrugi milijon brezobrestno posojil0 ’ ^ frankov in pa potreba0^ ^ šče. Ustanovila se )e.,aJje* posebna zadruga za z* ^ ‘ vzdrževanje stadion,8,. j«* naj bil sposoben spre)e . Stroški so skoraj 9 »uW stran*8 gledalcev, nani na frankov. Demokrati in (kominformisti) so se ( za gradnjo stadiona, ^ ko sta se evangelska ^ stranka in neodvisna j izjasnili proti načrtu, stranke — radikalna, stična, krščanslcos0 , kmečka, obrtniška. in-.*6' ska — pa so prepustih jim pripadnikom sV0' glasu. Uspeh Rossolintf . Na mednarodnem šah1^-turnirju v Bevervvijku p zozemsikem je v moj^15® pini zmagal brez pora? solimo (Francija), ki )e gel 9 točk v 11 partija*1-jo: 0'Ke01y (Belgija) 1 ‘( Euwe, Donner, Kramer , zemska), Toran (Span‘) f 7, Fuster (Madžarska) V Sche't-:ngs (Nizozemska) pol itd. Di/oboj za prvokc | med Botuinikom n To'mnfl . I Dvoboj za na lov sprejela predlog jugoslovanske ^ Ta i man a^J zveze, naj bo mladinsko sreča- Botvin kom in T • - ^ Atletska zveza Grčije nje obeh reprezentanc 27. septembra v Novem Sadu. Olimpiada brez žensk? Novi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Ave-ry Brundage je posal pismo vsem olimpijsikim komitejem, v katerem predlaga reorganizacijo olimpijskih iger v duhu antičnih tekmovanj. Brundage Moskvi, Prvo igro pj’ mojstra prekinila, dru? je na predlog Botvin> vj čala z remijem. rt3 A V prvi polovici M. jugoslovansko šahov®*^ jin zentativno moštvo igra‘ ^ ^ ‘lijansko reprezentanco prezentanco Zapadne jfji) Na mednarodnem tu.1 v j 15. marca do 15. aPrl ^ „ del Plata (Argentina) ,ai^ deloval tudi en JUŽ° šahovski mojster. ItijUcrclisii prvii Požig knjigarne v Jeruzaiemu JERUZALEM, 29. — Pred dnevi so neznanci skušali zažgati v juruzalemskem mestnem središču veliko knjigarno. Ker se jim takrat načrt ni posrečil, so ga nocoj uresničili, Knjigarna je popolnoma zgorela. Prodajala je samo sovjetske knjige in publikacije. Policija meni, da so požar povzročili pripadniki desnice. Od leve na desno: I7-letna Gundl Busch (NemiS>> osvojila dirugo mesto na tekmovanju za prvenstvo \ * umefnem drsanju; Carlo Fassi (It.), mofki prvaK Osborn (Vel. Brit.) ženska prvakinja Evrope drsanju. Tekmovanje je bilo v Do rt in u n Odgovorili uiedum STANISLAV MtNKU - UKEIJNISI V(> ULICA MONTbCCHI Si 6 Ul naa - Telefon Številka 9H-8UH in 14 u3a - polu, predal 502 - IIPKAVA ULICA SV KKANC1SKA St. 20 - Telefonska Številka 13 A» - OUI.ASI od 8.30 li ocl 15 18 - Tel 73-38 - Cene oglasov, fca vsak mm višine v Sirim » stolpcu trgovski 60 finančno upravni ,00 osinrlnce «0 lir - Za KLRJ za vsak mri Širine l stolpca r» vse vrste oglasov po 10 dtr, - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podnijn Gorim lil S Pelliro I II Te1 33 82 - Rokoolsl sp ne vračajo 2)0 pol'etna 1700 celoletna 3200 Ur. Fed IJua. repub Jugoslavija: Izvod 10. (neseino _ ^ | NAKOCNINA Con* A: rneseč'ia 350 četrtletna 900, ' »v« ij«<*. 'tliuu UURUJIdVIJIt, lt*VU »V, *•’------- an ’ J postni tenoti račun za STO ZVU Za.otmlvo trž-Skega tiska Trst U 5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemsk*1/ ff* Ljubita,,a Trg revolucije 19 tel ^0-009 lekočl račur, pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 - Izckija Založništvo iriaSkega nska '> zoi