-' ■ " ■ ' - GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. - 69. ZtšTe na/ 30. a-v-^-cLsi33 1899. Leto VII Nekaj o molohu kapitalizma. ,,Življenje ljudi smatrajo tukaj manj važnim, nego visokoBti divi-f dend železniških akcij", tako je pisal ,N'ewyorški Herold'minoli petek, kterega gotovo ue more nihče smatrati, da bi bil „komunističen" ali celo ,,anarhističen" list Svojo \ trditev upira na istine, od kterih bodemo mi tukaj le nektere navajali in sicer, da železnice te dežele povprečno na leto več nego «»000 osob usmrte, blizu 36.00O pa je ranjenih. To so gotovo grozne številke, ali še bolj grozno nam je pri srcu, ako pomislimo, da je orjaški del teh žrtev pripisovati zločinskej malomarnosti železniških družb. Nesreča, ktero smo pred kratkem omenili in se je pripetila na New Jersey Central železnici pri Sea bright, ko je bil čez tir vozeči voz razbit, o osobe pa usmrte ne, ni napravila na urad nike železnice nikakega presenete-nja, samo z ramami so zmajevali: „Ni najti nikakega uzroka na svetu, zakaj bi moral kdo tam na razkrižju ponesrečiti", je odgovoril hladnokrvno superintendent železnice, ko so ga o tej zadevi spraševali. Ta nesreča se je pripetila, k<-r je gro-menje mimovoze«Vga vlaka motilo ljudi sede/e na vozu in čakajo, da mimo odpelje, v ietem trenotkujej pa drugi vlak prihrumel od na-sprotne strani, tega pa nesrečni ljudje niso videli, niti čuli vsled j ropota prvega vlaka in tako ravno temu prišli pod kolesa. Nevarnost na tem ravnem razkrižju so pa že davno spoznali. Celo na razkrižjih, ktere varuje ograja in to tik pred dohajajočim vlakom za-pro, se zgodi mnogokrat kaka nesreča. Pri nesreči pri Seabright pa ni bilo niti take ograje. Naravno pa je, da se na razkrižjih, kjer je cesta in železniški tir v enanej visokosti, mnogo osob ponesreči, posebno v krajih se živahnim prometom, in recimo mnogo tudi vsled lastne neprevidnosti. Toda nikakor se ne sme zato delati odgovorno občinstvo ; ker 6veta dolžnost železnic je, da kolikor le mogoče omeje nesreče, saj vse železnice vendar dobe dragocene pri vi legije od države. Skoraj vse države imajo postave ali naredbe, ktere prepovedujejo taka razkrižja, ali pa zapovedujejo te odstraniti, in sicer da, ali progo na tacih krajih tako globoko zgrade in čez njo most napravijo, ali pa progo tako vzdignejo, da ljudje pod njo Omejena tiskovna „prostost". Z Dunaja se piše: Ako vzameš v roke količkaj radikalen časopis, kaže ti kaj čudno podobo, namreč pralni prostori, celi predali so prazni in na belih prostorih je tiskana samo beseda: Zaplenjeno! Konfiscirano 1 Samo jeden dan je uradni list priobčil 53 Bodnijskih odlokov radi prepovedi razširjanja zaplenjenih časopisov. Da celo najmanjše in naj nedolžne j še tednike in strokovnjaške časopise sedaj za-plenjujejo. Konfiskacija v takem obsegu je v Avstriji neovrgljivo znamenje miuisterskega prevrata. Kolikor bolj kritične ao razmere kake države, toliko bolj kritični in nervozni so njeni državni pravdni-ki. Avstrijska tiskovna ,,prostost" je sploh kaj čuden spak, mi le navidezno nimamo nikake censure ▼eč, v isti ni pa stoje časopis pod bičem censorjeve samovoljnosti bolje, kakor pred petdesetimi leti. Po avstrijskem pravu se zamorejo namreč periodične in neperiodične tiskovine radi VBacega prestopka zapleniti. Zaplenjenje ni omejeno iamo na nektere posebno hade in hodijo in vozijo čez razkrižje. Seveda veljajo take odstranitve neprilik ali nevarna razkrižja denar, in zato železniškim družbam niti na um ne pride, da I * i spoštovale postave, ali pa to store na nezadosten način. ,,Herald" navaja potem prav zanimiv zgled. Samo v državi New-York je bilo med letom (1897-98) 102 osob usmrtenih in 113 ranjenih na raznih razkrižjih. V državi ni nič manj neg > 9000 prostorov, kjer železnice križajo ceste in to na ravnem, in 276 krajev, na kterih železnice s železnicami križajo. Postava, k t ra zapoveduje odstranitev takih križanj je od leta 1897. Ker pa država še celo del tacih stroškov prevzame, so morali potrebne novce v to še le dovoliti, in tako ju postava še le lani stopila v veljavo. Kot državni denesek so tak-j dovolili 3100.000 (za eno leto) in so f?eVrrda najpreje izdali državni železniški komisarji $10 000za ustanovit« v urada. Od onega časa so 36, reci in piši: na šestintridesetih razkrižjih z del in pričeli, in ako bodo tako počasi nadaljevali — za to bodo pa že družba skrbele — bode preje blizo 300 let minulo, predno bodo vsa razkrižja v državi odpravili. Pri vseh tacih de lih je pa vedna in ista manipulacija prava: spočetka saj na videz pru no prav marljivo delati. to pa iako dolgo traja, dokler pridnj.. državni novci, ti pa po uavadi romajo v žepe politikarjev. Potem pa tako dolgo ni nič čuti, dokler se ne pripeti kaka grozna nesreča in ta ljudi spomni, da je bila sklenjena postava proti takim razkrižjem. „Herald" meni, da naj bi, ako druzega nič ne pomaga, krive uradnike zatožili uboja. Kako naivno! Kako kratkih misli je ,,Herald !" Kako dolgo pa je tega, odkar so bili vodje New York Central železnice pod varščino dani zaradi uboja, do za tožbe seveda ni prišlo? Ne, ne, vedno ostane le pri tem: železnice so samo zato, da delničarji dobe, k' likor mogoče dividende. Kaj pa ljudstvo, to ubogo ljudstvo imajo pa. da ž njega bedake brijejo, in temu se tudi prav godi, zakaj pa voli take politikarje v važne za-stope, da.se puste mazati, kjer se maže pa dobro tiče in to posebno velja v tej deželi pri vseh zadevah, posebno pa pri železnicah. Slovenci! Ako pošiljate de nar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser e kakor stekli psi divjale in napadale Slovence in njihove slovanske goste, naskakovale ,,Narodni dom" in poskušale mirne ljudi pobiti in poklati. In zakaj vse to? Samo ker so se Slovenci in Cehi poslužili svoje, v zakonu utemeljene pravice, tiste pravice, ktero Nemci v Pragi in v Ljubljani zase reklamujejo, ktero dejanj ski uživajo v polni meri, in za ktere mirno in nemoteno uživan je skrbe državna oblastva z vso brezobzirnostjo, tako da se tudi najmanjši pregrešek kaznuje kot hudodelstvo. > Po dogodbah v Celju morajo ljudje dvomiti, da velja taisti zakon, ki daje Nemcem v Pragi in v Ljubljani popolno svododo, tudi za oas Slovence. O postopanju policije celjske in sploh o postopanju v varstvu jav-rriru in r° •'^oklif oVda-stev ne smemo piBati. Tudi golih faktov ne amemo navajati. Dočim uživajo nemški listi popolno tiskovno svobodo, tako da smejo pisati kar hočejo, da Bmejo celokupni slovenski narod na najinfamnejši način zasramovati, ščuvati in lagati kakor hočejo, je bil naš list zaplenjen, ker smo na najrahlejši način grajali celjsko policijo in okrajnega glavarja celjskega, '"parno pa, da se na drugem mestu izreče primerna beseda, če ne od strani slovenskih poslancev, pa od strani čeških poslancev, in tedaj se bo čula polna in neskaljena resnica. Konstatovati pa se mora, da so bili domačini Slovenci in njihovi slovanski češki gostje tolovajski napadani in pobijani, da je po celjskih ulicah divjal popoln punt, in da je nemčurs"ka svojat zakrivila celo dolgo vrsto najrazličnejših hudodelstev. Kako da se je to sploh prositi dovoljenja, ampak da se še le zapleni ko je tiskan. Ponosa, notrajne moči in ugledne resnosti pa si časnikarstvo nikakor ne pridobi pri taki policijski kontroli, pod ktero stoji kakor prostitucija. Malomarnost na jedni in demagogija avstrijskega časnikarstva na drugi strani je pred vsem pripisovati okolnost, da tu ni nihče odgovoren za to kar je pisal. Pri tem pa dostojni časopisi vsled tega sistema največ trpe, ker le te zaple-ujujejo, kajti obvarovani časopisi so sami na sebi pohlevni in tudi ubožni časopisi. Zaplenjenje napravi dnevniku štiri do pet sto goldinarjev škode, kajti za uničene časopise Be mora plačati časnikarski kolek. Torej je račun za politično dostojnost za zaplenjenje pri vsakem časopisu opozicije, najvišji. Da pri tem sistemu zaplenjenja ne kažejo nikakega zakonitega postopanja, marveč le uredbe političnega oskrb-ništva, je vidno. Thunova vlada v kratkem zaduši kritiko njenega slabega gospodarstva, ker jej je nadležna. Zakoni omogočijo v Avstriji vsako trinoštvo, prenašajo pa iBto le, ker se v mirnih časih, vsled malomarnosti strogo ne izvršuje. moglo zgoditi, o tem seveda zopet ne moremo govoriti, prepričani pa smo, če bi se kaj tacega zgodilo v Pragi ali v Ljubljanni, bi bile vse ječe prenapolnjene, dočim ni bil v Celju noben Nemec aretovan. Kako besno so divjali tevtonski junaki, kaže tragični slučaj, ki se je primeril v noči od sred.> na četrtek. Solicitator Bolha in učitelj Gostinčar .-ta po polunoči odšla iz ,,Nar. doma". Na potu ju je naskočila tolpa razgraječev in jn jela pretepati. V smrtni nevarnosti, da rešita svoje življenje, sta vzela revolverje in se ž njima branila. Krogija je zadela renegata napadalca Poljanca, potopnika fiirn-e \Vogg, in delavca Grabnarja. Poljanec je bil na smrt ranjen. Napadena Gostinčar in Bolha sta bila po neme n rs ki tolpi strašno razmesarjena. Gostinčar je sam na smrt ranjen in prav gotovo bi bila nemčurska tolpa oba ubila, da nista imela revolverjev pri sebi. Dogodbe v Celju so evropski škandal, a največji škandal je, da so se sploh mogle primereiti, da se niso v kali zadušile. Z njimi se je do skrajnosti razburilo javno mnenje, poostrila so se stara nasprostva in vzbudilo se je s podvojeno silo plemensko sovrštvo. Srd iu jeza polnita vsako slovansko srce. Celjski dan ostane vsakemu v spominu. Danes kriče in divjajo Nemci, pijani svoje zmage, a ne pomislijo, da se na svetu prej ali slej vse maščuje. ,,Sov. Narod." £ Po^nbonosui požar- S p a r k i 1 1, N. Y., 28. avgusta. Velik požar je vpepelil danes kon-vent sv. Neže. Pri katastrofi so bile štiri osobe usmrtene in trideset več ali manj hudo ranjenih. Ob 1. uri po noči, ko so vsi prebivalci zavoda mirno spali, je zapazil čuvaj plamen. Kakor hitro je mogel, tekel je v poslopje, kjer bo spale sestre in jih zbudil iz spanja. Nekoliko trenotkov pozneje je hud veter zanesel plamen ua poslopje, v kterem so spali dečki. Predno so prebivalci spoznali pretečo nevarnost, bila so izvzemši bolnišnice vsa poslopja v plamenu. Od minute do minute je naraščala nevarnost in vedno hujše je vsled vetra razsajal požar in še ni bil noben človek rešen iz plamena. Konečno je čuvaj vendar zbudil 50 v dormitoriju spa Zanimivo pa je kako sodijo avstrijski državni pravdniki o časnikih. Vemo se spominjati, iz lastne skušnje, da je ,,Slovenski Narod4' doslovno prevel kak resničen dogodek iz čeških ali hrvatskih listov, oni niso bili zaplenjeni, ,,Slov. Narod" pa, in to v enej in istej državi pri enacih postavah ; državni pravdnik se je pa pri razpravi zgo-varjal na cenzus čitalcev in prebivalcev in konfiskacija je bila p o-t r j e n a! E uako se godi z ,, Arbei-ter Zeit." na Duuaju, drugi listi smejo prosteje in ojstreje pisati, ta pa ne, ker je delavcem namenjena. Dunajski, Graški in Tržaški listi več slobode in ,,usmiljenja" uživajo pred državnim pravdnikom, nego mali provincijonalni listi, in tako se zakon glede časnikarstva v Avstriji vleče kakor kavčug, ali vosek, b kterega lahko napraviš spaka, ali pa lepo podobo. Dokler bodo avstrijski listi odvisni od birokraške ,,slabe" volje in pod policijskim nadzorstvom kakor vlačuge, ni pričakovati, da bi narode vzdramili k prostosti. Breme so jim pa politični kolek in visoka poštnina. To so prave more, ktere tečijo liste, Koledarje in knjige v Avstriji. vajočih sester, ktere bo kričaje hitele iz poslopja. Toda kmalu so se zopet zavedle in s klicom „ogenj ! ogenj !" so planile nazaj v poslopje skozi dim in ogenj, da rešijo otroke. Prizor, kteri je sedaj sledil, ni možno popisati. Iz zvonika se je glasil zvon, med tem pa se je čulo kričanje otrok, kterih se je polastil divji strah, ko so izvanredno prebujeni, ugledali plamen, kteri je švigal visoko proti nebu in razsvit-ijeval temno uoč. V zavodu je bilo ta čas 130 dečkov v starosti od 2—14 leta. K sreči so bili večji izvežbani v vedenju pri tacih neaoečah in le tej okolnosti je pripisovati, da ni več ljudi zgorelo. Dečki so namreč takoj uvideli, da je kl jub dimu na mostovžih še rešitev po stopnjicah mogoča, zadeli so mlajše na svoja hrbtišča in hiteli skozi dim in vročino*na prosto Njim so sledile sestre z ostalimi otroci v naročju. Malo, da niso omagali šibki dečki pod težkim bremenom. V drenju so se nekteri na stopnjicah spodtakmli, padli ali pa se valili navzdol in se pri tem več ali manj hudo poškodovali. Nezmenivši se za nevarnost, so se vrle sestre zopet podale v goreče poslopje in še le, ko so preiskale vse sobe, mislile so na lastno rešitev. l'oda med tem časom jim je plamen zapri izhod in ostalo jim ni druzega, nego poskakati skozi okna, ako so hotele rešiti svoje življenje. Skoraj vse so se več ali manj hudo poškodovale. Komaj so bile vse redovnice v varnosti, začula se js od ust do ust strašna vest, da sta še dva otroka oc;? l.t v poslopju. To je slišala 161etna Tereza Murphy, ktera je pri rešitvi otrok izdatno pomagala, in planila v goreče poslopje iskat pogrešanih otrok. Ni je bilo več nazaj. Razun Tereze zgorela je tudi neka priletna pohabljena ženska. Dve deklici 6, oziroma 7 let stari sti od strahu umrli. Poškodovanih je šest redovnic in kakih 30 dečkov. Kako je ogenj nastal se morda ne bode nikdar dognalo. Zavod sv. Neže je bil pod vodstvom redovnic 3v Dominika, kjer so sprejemali sirote. K zavodu je spadalo devet poslopij. Da je bilo toliko sester navzočih pripisovati je okolnosti, ker so redovnice hotele danes voliti novo opatinjo. Prouzročeno škodo cenijo na S150.000, poslopja pa so bila le za polovico vrednosti zavarovana. Vsi prebivalci so izgubili vse imetje, med temi tudi duhovnik dragoceno knjižnico. Z desetimi milijoni bodo začeli ,, Retail Butchers Protective Association" je te dni v New Yorku imela izvanredno sejo, pri kterej so pretresovali načrte, kako bi me- 1 . Ako . želite najboljše zahtevajte Superior Stock pivo ktero ==' . . je izvrstno glede čistosti. Naprodaj povsodi. boscb mm co., LASE LINDEN, - - XI0H. TCntered as second clas matter at t ne New York, N. Y. Post office October 2. 189H »GLAS NARODA". List slovanskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, za pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ čstrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako =-«do in soboto. »GLAS NARODA"' („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in oaobnoBti se ue natisnejo. De;.ar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pij spremembi kraja naročnikov oroeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda'5, 109 Greenwich St. New York City. sarji na zatoku kupovali živino, ktero bi pot^m tukaj kiali. S^je se je udeležilo kakih 50 osob. Posvetovanje je trajalo tri ure. Družba je dobila veliko število pisem od živinorejcev iz zatoka, kteri so pri volji tukajšnjim mesarjem prodajati živino. Prostor, kjer bodo postavili klavnic-j še ni izbran, pač pa so že Bklenili, da bode kapital nove družbe določen na £10,« K)0.000. Nekte-ri veliki kapitalisti so pripravljeni kupiti delnice. Krompirjevi hrošči na Long Islandu so se podali na potovanje. Ko so vse krompirjevo perje uničili, iščejo novo polje za opustošenje. Na njihovih potovanjih ne lezejo po prašnih cestah, marveč izbrali so s» bolj priiežno pot, marveč tir Long Island železnice. Te dni je bilo na tiru toliko hroščev, da so postala kolesa pol-ska in se niso nremikala iz mesta in morali so vlij^istaviti. Strojevodja in kurjač sta morala z metlami očistiti tir predno ao zamogli dalje voziti. Trust za pokopališča je najnovejša* cvetka na kapitalističnem polju. Newyorški in kubanski kapitalisti se hočejo združiti v sindikat z £2,000.000 kapitala, da bodo nadzorovali vsa pokopališča na Kubi. Zastopnik projekta je sedaj na Kubi, da bode pridobil zemljišča in privilegije za trustove namene. Odvetnik sindikata se je te dni glede omenjenega projekta takole izrazil: „Namen družbe je monopolizirati pokopališča na Kubi. Gotovo bode treba premagati nektere težave, kar pa izvršitev načrta n« bode oviralo. Potrebna zemljišč® bode-mo pridobili v soglasju z španskimi zakoni in se podvrgli pogojem, ktere bode stavila vlada Zjed. držav. Kubanec .John Eugenijo Marx, bogati posestnik tobačnih nasadov v Havani ta načt toplo priporoča Že smo kupili kakih 200 akrov obsegajoče zemljišče nedaleč od Havane in povsod na otoku bo-demo napravili velika pokopališča." Družba se bode bavila tudi z izdelovanjem rakev in nagrobnih spominkov, postavila krematonj, gradila električne železnice itd. Z dinamitom razstrelili. -Bingham p ton, N. Y., 28. avg. Krdelo oboroženih mož zasleduje roparsko tolpo, ktera je minulo noč na Postoftice v Nneonti z dinamitom razstrelila denarno blagajno in uplenila $500. Rop so izvršili kmalu po noči. Nesreča v opekarni. Cat ski 11, N. Y., 26. avg. V opekarni "Washburn & Co. v West Catskill je danes popoludne več delavcev zlagalo opeko, ktero so mislili potem žgati. Nenadoma se je sklad zrušil skupaj in zasul več delavcev. Našli so že tri trupla in še vedno iščejo dalje. Tomaž Itzli-na so že živega izvlekli izpod razvalin, toda umrl je uro pozneje. Zahtevajo višjo plačo. Philadelphia, Pa., 28. avg. V Manayunku je sedaj zelo živahno, kajti delavci so spoznali, da so njih bosi v stanu plačati boljšo plačo in v nekterih tovarnah so že stavili dotičn zahteve. Pred štirinajstimi dnevi po zahtevali ,,Piecer Bovs" v Hey A: Sons Progress Mills povišanje plače za pet odstotkov, kar so jim pa odklonili. Nato so morali dotični oddelek tovarne zapreti. Pred nekteri mi dnevi so morali tudi drugi delavci zahtevati višjo plačo iu ker jim iste niso dovolili, šli na štrajk. Delo je sedaj v tej tovarni ustavlj no, pa tudi v petih druzih predilnicah počiva delo, kerdelavci zahtevajo večjo plačo. V šestih druzih tovarnah so bili delavci vspešni dosegli zahtevano višjo plačo. Velika škoda vsled nevihte. Gaston, Pa., 27. avg. Velika nevihta je prouzročila včeraj "večer grozno opustošenje. Velikanska voda je prodrla jez kanala pol milje pod Philipsburgom. Deroča voda je odneh a Ilagerthovo pilo, ktero cenijo 7000, in napravila še mnogo drug škode. Popravljanje kanala, kt ; 4a itna Lehigh Valley železnica v najemu, bode stalo $10.000. Toda i. samo voda, ampak tudi strela, ktera je med nevihto udarila v v< skednjev in jih užgala, je napravila veliko škodo. Delavni čas podaljšali. Reading, Pa., 27. avg. Reading ž 1 ^znična družba je včeraj večer vseh svojih tukajšnjih delavi ah naznanila, da se bo jaka D. P. Fried lui.derja na Noble cesti i o čakala kdaj se bode prikazal. Toda Friedlfinderja niso mogli nikjer najti. Boje se, da je svoje sleparsko del vanje premestil na drugi kraj. Pravijo, da j«3 vzd seb^j 830.000 do S!<>0.000, ktera svota je bila čeloma lastnina večjih ruskih cerkev v Chicagu. Svojo hišno opravo je Friedliinder pred svojim odhodom prodal. Pričeta zgradba podila. Chicago, 111., 28. avg. Grozovita nesreča se je pripetila dan»s v našemu mestu, pri kteri j« b^lo *est osob usmrtenih, več druzih pa hudo poškodovanih. Jekleni okvir pričete stavbe kolizeja na Wabash Av. se je podrl in šest pri zgradbi po-slujočih delavcev je bilo na mestu usmrtenih. Tri može še pogrešajo, sedem pa je hudo poškodovanih. Kdo je kriv nesreče, poskušala bode dognati preiskava. Toliko pa je že sedaj znano, da so glavni krivci arhitekti in kontraktorji. Slednji pravijo, da je bilo ob času nesreče 35 delavcev pri zgradbi. Ako je temu tako, potem je še več delavcev pod razvalinami pokopanih. Naravnostni uzrok je bil baje ta, ker temelj stavbe ni bil na trdni zemlji in je velikanska teža železnih stebrov vse iz svojega stališča premaknila. Škoda znaša baje $40.000. Veliko rojev osa. Washington, 27. avg. V ne-kterih parkih in rezervacijah Wash-ingtona so se vgnejzdile podzemeljske ose v tacih množinah, da se otroci ne morejo več tam igrati. Te vrste ose so se v tem kraju sedaj vprvič prikazale v velikih množinah. Park obiskujočim ljudem je postala mala živalica zelo nadležna akoravno posamezne ose niso nevarne ako jih človek primeru pusti. Gorje pa otrokom ako dražijo ose, cel roj se jim vsuje v glavo. Pik posamezno ose ni hud, pač pa nastanejo lahko nevarne posledice, ako bi pičilo človeka večje število osa. Plemenska vojska v tJeorgiji. Savanna h,"Ga., 26. avg. Ves dan je ljudstvo nestrpno čakalo na novosti iz Darieu, kjer je včeraj na novo izbruhniIh, plemenska vojska. Ob S. uri je dešlo poročilo, da j« šerifova četa obkolila hišo Delage-iovih bratov in zamorsko posadko prisilila, da jim je izročila oba morilca. Pozneje pa se je poročalo, da so izročili samo Henry Delag^la, morilca pomožnega šerjfa Towna. Ves dan so krožile po mestu ne-verojetne vesti. Najpreje se je govorilo, 1000 dobro oboroženih zamorcev se je vtrdilo v močvirju, in da so pripravljeni bojevati se do zadnjega moža. Iz Darieu se je potem poročalo, da so zamorci močvirje zapustili in hieo bratov Dela gelov zasedli. „Liberty Guard" od sosednega Liberty countyja, kteri seje pridružilo nad 100 meščanov, je odkorakala prebivalcem v Darieu na pomoč. Polkovnik Lawton je razun tega pričakoval vsak treno-tek prihod petih sotnij milice iz Georgije. Kakor hitro je ,,Liberty Guard" svoj county zapustila in moških prebivaleev ni bilo doma zbrali so se tam zamorci in sklenili odkorakati proti Darieu, med tem časom ko je moško prebivalstvo tega mesta odrinilo v boj proti tolpi Delagelovili bratov. V Liberty countyju je približno petkrat toliko zamorcev, nego belo-poltnih prebivalcev. Ker mnogo zamorcev ima velike farme, mislijo, da jim ne bode manjkalo živeža, ako jih bodo v istini morali oblegati. Da slednje nikakor ni izključeno, je razvidno iz tega, da je polkovnik Lawton pozno zvečer brzo-javil governerju naj mu pošlje šotore v Mcintosh county, kamor je med tem časom dospel del milice. Ker morajo šotore šepopreje dobiti iz Havane, je razvidno, da se ni nadejati brzega udušenja nemirov. (irozen čin starca. Shelby vili e, Ind., 29. avg. Grozen prigodek je razburil prebivalstvo vse okolice. L. Burkherr, premožen toda prenapet farmer ne daleč od tod se je včeraj večer prepiral se svojo ženo, ktera je nato iskala zavetja pri sosedu. Ob 2. uri zjuraj se je v Burkherrjevi hiši pripetila močna razstrelba in istočasno so bile razvaline v plamenu. Burkherr je hišo z dinamitom razstrelil, razvaline zažgal in se potem s samokresom usmrtil. Mož je bil 68 let star in petkrat oženjen. Gozdni požari na zatoku. Cheyenne, Wyo., 27. avgusta. V bližini Lamarie parka razsajajo že deset dni velikanski gozdni požari Bati se je, da razširjanje uničevalnega elementa ne bodo mogli zabraniti, ako ne bode dežja. Požar je že opustošil velik del gozda. Tudi lansko leto so obiskali tukajšnjo okolico opustoševalui gozdni požari. D e a d w o o d, S. D., 27. avgusta. V bližini mesta je predvčerajšnjem nastal uničevalni gozdni j>ožar. Nek drugi požar je v okolici Spearfisha že uničil pet štirjaških milj gozda. Dvestokrat pičen od kač. Jacksonville, Fla., 20. avg. Silas Fohrman se je domišljal, da mu ne škoduje pik klopotače, ker se ni nič manj nego dvestokrat brez strahu izpostavil nevarnosti kačjega pika. Konečno je postal tako drze; , da seje proti vstopnini j-d-nega dolarja izpostavil in vsakdo j*1 lahko glediil, kako so ga pikale kače, ne da bi mu kaj škodilo. Naposled pa se je le pokazala resničnost starega pregovora, kdor se v npvarnost poda, v nevarnosti konec stori, kajti danes se poroča, da so nje gova zdravila proti kačjem piku, na ktere sh- je tolikanj zanašal, zgubila svojo moč. Mož leži sedaj vsled kačjega pi' posameznosti o divjanju viharja še ni bilo moč izvedeti. Zopet nesreča na železnici. T a m p a c a, Mex., 27. avg. Sem je dospela vest o grozoviti nesreči na Cardenas diviziji mehikansk*1 centralne železnice. Težka gorska lokomotiva je na strmi železnični progi pod Cardenaeom skočila iz tira in se zvrnila Čez 1000 čevljev visoke pečine. Strojevodja (Ameri-kanec), kurjač in dva Mehikanca s > padli z lokomotivo vred v globino in bili na mestu usmrteni. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 2-j. avgust. ..Politische Correspondenz" pravi, v Evropi so čuje vedno več glasov, da bi Filipine zamenili za zatočno-indiške otoke. Dotična peticija dobiva sedaj mnogo podpisov in sicer celo od Amerikancev, kteri so sedaj na P' tovanju iz Manile v London. Dunaj, 26. avg. Da razmere na Filipinali niso nič kaj sijajne, kaže sledeči brzojav iz Manile, kte-rega je objavila ,.Politische Correspondenz" : „Ravnokar so odposlali na angleško vlado v Londouu peticijo, s ktero priporočajo zameno Filipin za britiška posestva v zatočni Indiji. Peticija je-podpisana od rnncgo-brojnih Evropejcev in mnogih Amerikancev na Filipinah." Ako je vest v peticiji resnična, potem so se najbrže na Filipinah bivajoči Evropejci in a meri k an ski trgovci prepričali, da amerikansko vojno gospodarstvo razmeram na otočju ni kos. Petrograd, 26. avg. Sedaj ni več dvoma, da je v Astrahanu iz-bruhnjena bolezen prava kuga. Mnogo obolelih osob je umrlo. Vojvoda Oldeaburški, predsednik odbora, kterega namen je, delovati proti razširjanju kuge, je v spremstvu izbornih zdravnikov odrinil v Astrahan. Tam bodo na mestu izvrševali zdravniško pomoč, oziroma se natančneje poučevali o bolezni. Shanghai, 26. avgusta. Po sem dospelih poročilih se kuga v Nju-Tschwaugu še vedno širi. V poslednjih štirih dnevih se je vsled kuge pripetilo triinsedemdeset smrtnih slučajev. Oblasti v Shaughaju urejajo posebne previdnostne uredbe, da bi nalezljivo bolezen omejili. Vse iz severa prihajajoče ladije se morajo podvreči strogi preiskavi, kar se do sedaj ni godilo. Pariz, 26. avg. ,Echo de Paris' pravi, Nemčija in Švedska sti sklenili pogodbo, vsled ktere se Nemčiji pripozna pravica, da v slučaju vojske sme rabiti švedske pristane. Cairo, 26. avg. General Kitchener je danes izročil prometu novi most preko reke Attare. ktera se steka v reko Nil. Most je zgradila neka amerikauska tvrdka, radi česar so angleške tvrdke, ktere so zahtevale veliko daljši obrok, zelo hude. JL o n d o n , 26. avg. ,,Evening News" popisuje svečanost pri odprtju novega mostu preko Attare in dostavlja, daje treba še počakati ako se bode most, kterega so vsi angleški inžeuerji zavrgli, ^amogel ustavljati valovom. London, 26. avg. Birmiughan-ski poročevalec piše ,,Financirs News", da amerikanski agent Bkuša v osrednjih deželah kupiti železo in jeklo za Zjed. države. D .lje Be poroča, da je v Glasgowu naročenega 40.000 ton jekla in tudi drugod po Evropi hudo kupujejo omenjeno blago na amerikanski račun. Shanghai, 27. avg. Britiška tvrdka Jardine, Metheson A' Co. v Hakowu ima zemljišče v pokrajini, ktera spada pod rusko oblast. Ptadi tega zemljišča bi kmalu nastale mednarodne neprijetnosti. Rusi so že večkrat poskušali zemljišče zapleniti, kar so jim vselej zabrauili. V petek je tvrdka po navodilu bri-tiškega konsula svoje zemljišče ogradila, med tem ko so konzularni konstablerji varovali delavce. Ko je bila ograja skoraj gotova, prišl je krdelu kozakov na pozorišče iu pregnalo delavce. Nato je o dogodku obveščeni kapitan britiške topni-čarke „Woodcock" izkrcal 15 pomorščakov in nameril svoje topove na ruski konzulat. Toda do vojske ni prišlo. Pomorščaki še vedno varujejo imetje britiške tvrdke in top-ničarka ,,Esk" je dobila povelje iz Shanghaja odriniti v Koukow. Oporto, 27. avg. Odkar je izbruhnila kuga v tukajšnjem mestu zbolelo je 51 osob na tej nalezljivi bolezni in IS osob je umrlo. Mnogo ljudi je zapustilo me.-to. Madrid, 27. avg. Dr. Vicente seje ravnokar povrnil iz Oporte in pravi, da je položaj v tem mestn nevaren, ker se je bati razširjanja kuge. Neki vojak španskega kor-donaob meji, kjer zavračajo Portugalce, je bil "d nepoznane osobe ustreljen. Bukarest, 27. avg. Vsled izbruha kuge v Astrahanu je rumun-ska vlada postavila zdravniški kor-don ob ruski meji. Johannesburg, 27. avgueta. "jetnike, kteri so bili v tukajšnji trdnjavi zaprti so na skrivnem prepeljali v Potchesstro m, da bi jim v slučaju vojske z Anglijo ne bili na poti. London, 27. avgusta. ,,Daily Mail" se iz Lorenzo Marques brzo-javlja, da so tam straže podvojili, ker se boje, da se ne bi Boerci polastili orožja in streljiva, kterega so portugalske oblasti nedavno zaplenile. Vojaki z golim orožjem patrulirajo po cestah. Mnogo osob so zaprli, ktere °o biie na sumu, da so zapletene v zaroto za zaplenjenje vojnega materijala. London, 27. avg. Kakor dopisovalec ,,Standardu" iz Johannes-burga poroča, je upiranje ,,Volks raada". glede razveljavljen j a dina mitnega monopola, uničilo vse upanje ohraniti mir. K a p g i a d t, 2S. avg. Kakor se čuje, je trr^nsvaalska vlada Angliji naznanila, da Bo rci gled^ razsodbe prepira ostanejo pri svojih slednjih ponudbah, in da nič več ne odnehaj o. Britiški kolonijalni minister Chamberlain je baje to že v soboto vedel, ko je imel govor v Birming-hamu. P r a e t o r i a, 28. avgusta. Glede Chamberlainovega govora v Bir-minghamu je rekel predsednik Krii-ger: „Naj časopisi pišejo kar hočejo ; ne vem, ako so Chamberlainov govor pravilno objavljali. Ako govori naravnost proti meni, ga poslušam in vem kaj i mam Ogovoriti." Kapstadt, 2S. avg Skupščina seje danes bavila z uredbo kabineta, ktera Oranje državi in Tr*nsvaalu omogoči, dobivati vojni materijal preko pristanov Kap kolonije. Prvi minister Schreiner je prečital brzojav predsednika Stavna Oranje države, v kterem zanika, da bi ljudo« vlada nameravala držati se agresivne politike. Več govornikov je pripomnilo, da je med Oranjo državo in Transvaalom obstoječa pogodba škaudal itd. Premir Schneider je skušal razburjene duhove pomiriti, češ, da bode v slučaju vojske med Anglijo in Transvaalom, Kap kolonija ostala nepristranska. Iz spisov zbornice je razvidno, da so preko Kap kolonije velike množine vojnega materijaia v Transvaal prepeljali. St. Etienne, 28. avg. Kose je daues šestnajst rudarjev vozilo v rov Couchard rudnika pri Hante Croix, se je utrgala žična vrv dvi-galnega koša in ljudje so padli v globino, kjer so na mestu mrtvi obležali. Carovnistvo. {Povest i/ bolgarskega življenja.) PftlfOi mi kJe drug^j dobi? rUlG' III I sed^J za $40.95 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred $41,15? FB. SAKSEK & O., 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zato svoto v staro domovino. Pred tridesetimi leti je bilo. Boša-naje bila takrat lepa vznesena žena. Nje mož je bil krznar in bil v trgov-skej zvezi z Marseillom, francoskim pristaniščem. Mnogokrat je bil na potovanju, da si je nakupoval kože. Bošaua je dobila mnogokrat po-sete moških, in nje s isedinje so raz-ičn^ s t v\sri o njej govorile, toda nobena si ni upala ji kaj o tem povedati. Kako tudi, saj bi se jim lahko kaka škoda pripetila, saj je bila čarovnica ali copernica ! Ako je kakej sosedi zbolel kak otrok, ali se jej sicer kaj hudega pripetilo, potem je bila Bošana edina, ktera je zamogla kaj pomagati. Kar je ona rekla, se je moralo zgoditi. Saj je bila tudi zelo svoje-glavna : vedno je svojeglavna bila, nikdar ni za las odstopila, raje bi bila umrla. Nje mož ni hotel pri krstu njenemu otroku dati imena, kterega je ona želela, zatoni hotela otroka hraniti in uboga stvar je umrla. Žeue so svprila svoje može pred njo in matere svoje sinove kakor prod kugo. Kft v kterega je svoje oči uprla, onega je zapeljala in ga tirala v močvirje in sramoto, da so ljudje pred njim bljuvali. Necega dne je dospel v mesto zdravnik, mlad, lep Grk. Bošane malo dete si je nogo obžgalo in šla je po zdravnika. Preiskal je rano, namazal prilepek in ga na rano pritisnil. Petem je dete vsak dan obiskal. Toda rana se ni hotela ozdraviti, bila je sleherni dan večja in večja. Zdravnik je podvoji i svoje obiske, včasih pa ostal pri njem vso noč. Po mestu so krožile razne govorice o novem zdravniku. V obče so mislili, da rano navlašč ni hotel ozdraviti, samo da je imel priliko večkrat k Bošani priti. Vsakdo je vedel to, vs »kdo pripovedoval, toda v obraz se jej nihče ni upal povedati. Samo Gregor, sin njenega svaka koneeno ni mogel več zadržati, ker so mu njegovi tovariši to Vedno predbacivali. Drzen je bil ter šel k Bosni in jej rekel : ,,Teta ! Ali prepoveš temu Grku pohode, ali pa obema kosti polomim." Bošana je obledela vsled srda, toda raje je pogoltnila, kar je name-vala reči. Gregor tudi ni nobene besede več govoril in odšel. Pest je za njim stiskala in sana sebi rekla : ,,To ti bode gotovo še žal!" Gregor seje hotel zaročiti s hčerjo Ahmaekina. Četrtek je bii in v soboto bi moraia biti poroka. Bošana je zvedela to: s poroke ne bi smelo nič biti, zato je že hotela skrbeti. Oblekla se je in odšla v prod:ijalnico Dimčo Etropolčeta. Xa cesti je slučajno nasproti prišel Gregor. Ko ga ie ugledala, se je glasno pričela smijati: „Ha, ha, ha! Gregor Dragančev namerava v soboto večer obhajati poroko?" Dimčo Etropolčeto je bil lepši in bogatejši kakor Gregor. Bošna je stopila k njemu v prodajalnico in predrzna kakor je bila, seje vsedla k njemu, prijela ga za roko in pričela pripovedovati: ,,Dimčo! Ali veš? Greg'r se bode p« »jutranjem oženil z Gergan AhmaCkinovo hčerjo. Tcda ona neče prav nič o tem čuti. Daues sem bila pri njej. Mnogo se joka in ima velik strah pred njim. ,,Ali z Dimčo se omoži-ti", je rekla, „ali umreti!" Dimčo je napravil preseneten obraz. ,,Da, tebe ljubi in se bode usmrtila, ako se ne poročiš ž njo. Objela ine je in t;iko lepo prosila: ,,Ljuba gospa Bošana ! Skaži mi to dobroto in mu povej: Pojutranjem bodem z Gregorom zaročena, v vodo bodem skočila." Pomisli vendar Dimčo kak greh bode počival na tvoji duši ! Gorgana je vendar lepa, marljiva in prijazna, poleg tega je nje cče še tako be gat kakor malokdo 1" „Da — toda ne vem... samo enkrat sem jo videl. . . na svatbi Gi-■ko\va... in pri vsem tem, kar sem še čul..." jtcijiil Dimčo popolnoma nerazumljivo in zmedeno. ,,Pusti vendar vse kar si čul in videl in brzo se odloči, zadeva-je j Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip P^zdikc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 10-5, Ely, Minnesota; II. ,, Joiin Globokak, Box 302, Ely, Minnesota: Blagajnik: Matija Agnič, Bex 2t>6, Ely, Minnesota. PREGLEDOYALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, EI3-, Minnesota; John PbeSibn, Box S'86, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 201. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI : K društvu Rojstva Kristusovega, št^v. 10, v Belle Vernon, Pa., Matija Klemenčič. Društvo šteje 13 udov. K društvu svetega Jožefa, štev. 12. Pittsburg, Fa., John Celarič, ,, „ ,, „ Andrej Ceserman, ,, „ ,, ,, ,, Matevž Drašier, „ „ ,, ,, „ „ Alojzij Hrovat, „ ,, ,, „ ,, John Jelovčan, „ ,, „ „ „ John Kikel, „ „ ,, „ m Peter Oblak* „ „ „ „ „ „ Aleš Oman, „ ,, ,, - ,, ,, ,, John Rozman, „ ,, „ „ ,, Andrej Sirca. ODSTOPIL: Od društva sv. Jnžda, št F. 12, Pittsburg. Pa, Dominik Sterniša. Društvo šteje 34 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo jo „GLAS NARODA"* nujna!" j« nadaljevala Bosna in pri tem napravila hud ol raz. ,,Kaj vem jaz! Pusti, da zadevo malo premislim.. . moram vendar malo preudariti. . . ali ne morejo še malo počakati?" „0 čakanju ni besede. Takoj grom tja in jej povem, da jo bodes vzel in zadeva j«' končana!" Prijazno ga je ušipnila na lic % ga še enkrat pog^eilaia prav srpo p j-tem pa odšla. Dimčo je hotel št! nekaj pov»-uati. ali bila že na ulici. Vs.-del 6e je na zaboj in ni za mogel razumeti, kar se je ravnokar godilo; dozdevalo s« mu je kakor bi sanjal. Večkrat se je pač bavil z mislimi na ženitev, tudi na Gergano je mislil, toda da ga ona ljubi in namerava zaradi njega po svojem življenju seči, to m mogel razumeti. Premišljeval in premišljeval, toda razumeti ni zamogel. Pri tem pa se mu je v duhu prikazala uežna podoba Ger-gane, kmalu pa srpogledoča Bašana. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti- Zopet cene poskočile paruikom. Hamburg Paket družbe je cene zvišala iz New Yorka v Hamburg za navadne parnike od 827 nh -S28, za brzopaniike od $2S na $30; Bremnerski Lloyd pa zs vožnjo v Bremen iz New Yorka t*. navadne pamike od S2S na S30, z ti brzoparnike pa od $30 na 833. Posebno dragi so vožnji listki iz Hamburga ali Bremena v New York, ze brzoparnik zahtevajo sedaj 80S »jO Pri nas je pa dobiti vožnji listek ir Ljubljane v New York s hrano v Baselnu, Dell in Parizu za 840-S0: med tem ko velja iz Ljubljane d' New York Čez Hamburg ali Bremen z brzim parnikom $45.90. # * * V odbor društva sv. Jožefa vClevelandu, O., so bili izvoljeni : Anton Jančar, predsednikom ; John Prime, podpredsednikom ; Fr. Butala, I. tajnikom; John Butala. II. tajnikom; .Jože Prime, blaga j-uik; pregledovalci računom pa: Frank Sadar, John Vidmar in Jakob Jančar. * * * Mala pomota, a velik učinek. M i noli četrtek smo dobili od rojaka Novaka iz Clevelanda, brzo-jav, da naj pogledamo za Andrew Wyko, novci glede; tudi smo dobili brzojavno nakazanih -t 15. Iskali smogs) po vseh uradih naselbinskega urada, uradnik je na vse pretege kričal ime: Wyko, a ga ni bilo. V ponedeljek nam je gospod Novak 10pet brzojavil kaj je z Andrew Ar ko in $15, a sedaj smo videli napako, kt^ra se je dogodila pii ! rz'iavu, ta j odšli v urad nasel-binske oblast in žalibog zvedeli, da je bil Andr \v Arko v soboto v Evropa n 7. a j poslan. Torej zaradi poenot' dveh črk tako škodo in neprilik<»! ★ * * C "dalje lepše! Z Iga pišejo „S)"V. Nar tu'-: Dne 7. avgusta je pr š - dej-utncija konzumnega dru-t v a na Igu, obstoječa iz dr. Mau-rii ga, Goljskega župana, nekega Pirca in meš^tarja Strumbja iz-Ign v iarno cerkovnisče, katero so s tlako sezidali ižanski, a ne goljski larani k občinskem tajniku ter mu v imeuu župnika odpovedali stanovanje, če ž, da se bode preselilo k >neumno društvo v farno cerkov-11 išče; istotako se je baje zgodilo farnemu organistu. Oba sta naj--nirn ;ša človeka, ki ne storita nikomur niežalega, ampak izvršujeta v p In'•» zadovoljnost svojo službo. Kako s prisvaja ta četvorica v imeuu c le fare stanovanje odpovedati, ko den niti faran ni, a drugi gotovo niso bili od farauov pooblaščeni, ker cerkovnišče je vseli faranov in ne župnikovo tem manj pa dr. Mauringa. Sicer pa bi bilo sezidano cerkovnišče za cerkovnika in organi s ta, ne pa v ta namen, da preobrača v njem neslani Mauring svoje kozolce ter da lovi v njem v konsumno društvo iz cerkve prihajajoče farane. Ali puste Ižanci res, la jim pleše ta mož po glavi? * * * Tatvina. Gosp. Schreya hlapec je 5. avg. s ponarejenim ključem odprl Schreyevo prodajalno v Prešernovih ulicah v Ljubljani in ukradel iz nje večjo svoto. V nedeljo so ga redarji ujeli in upeljali v zapor. Ukradenega denarja so dobili pri njem le malo. * * » * Uradna agitacija. Tržaški uamestnik grof Goess, ki je pred kratkim na goriških tleh vrgel slovenskemu narodu v obraz besede, da ne bo nikoli ravnopraven, hod zdaj v spremstvu Garibaldi uca Mauronerja in drugih tacih ireden-tovcev po tržaški okolici, kjer agi-tuje za laško stranko tržaško. Res, kar počenja ta gospod, presega že vse meje in mi smo le radovedni, kako spregovorč o njem slovenski poslanci v državnem zboru. * * * Požari. Dne 4. avg. užgalo Be je gospodarsko poslopje J. Fenster-la na Jesenicah, ktero je bilo pred kratkim novo postavljeno, ter je zgorelo do tal. V njem je bilo okreg 104 centov mrve in veliko orodja. Nevarnost za druge posestuike, kte-rih je okrog 10 tik tega poslopja, je bila velika. K ognju sta prihiteli jeseniška in tovarniška požarna bramba s Save, kteri sta oteli dru- ^a poslopja. Ogenj so zauetili otroci — V Vapovljah v kamniškem okraju je 4. avg. začelo goreti pri posestniku Janezu Gašperlinu. Og^nj se je hitro razširil in u pepeli I več poslopij. Skoda se ceni na 11.000 gld. — V Tominjah pri Trnovem je strela užgala hišo Jos. Jagodni-ka. Ogenj je napravil 2500 goldinarjev škode. * * * Učitelj GostinčarizGriž pri Celju, kteri seje moral braniti z revolverjem pred trumo nemških napadalcev in bil 6koro ubic, je bil na lici mesta aretovan. Zajedno je bil tudi aretovan tajnik žalske posojilnice, Ruicher, k tereni so pa včeraj popoldne izpustili. Gostinčar je rodom Ljubljančan, sin znane ljubljanske branjevke, vrl učitelj in odločen narodnjak, kteri vživa najsplošnejše simpatije. * * * Za Celovcem — Beljak. Celovčani imajo svoj „Bismarck-ring". Vsako bitje ima nekaj, naj kar je ponosno. Velblod je ponosen na svojo grbo, bik na svoje roge, osel na svoje ušesa, Celovčani pa 11a svoj Bismarckring. Be!jačani nečejo zaostati za Celovcem in so svoje Šolske ulice prekrstili v „Bis- marckgasse". Slava! * * * Županska kriza v Trstu. Mej tržaškim županom in mej takozyano mastno delegacijo je nastal konllikt. Župan je, ne da bi bil komu izobč. sveta kaj povedal, popolnoma samooblastno suspendiral upravnika MilJatovicza, ko je zasledil defravdacijo v znesku 24.-000 gld., ki jo je storil Millatovicz, ter je slednjemu dal toliko časa, da je pobegnil v Ameriko in šele potoni vso stvar naznanil drž. pravd-ništvu in financi. Delegacija je 15. julija, ko je izvedela za omenjeno defravdacijo, sklenila, naj se začne posebna preiskava. Župan pa je ta sklep razveljavil, vsled česar je nastal konflikt. Sodeč po izvajanji laških listov, se mestna delegacija nikakor ne uda. LTdati se b moral tudi župan ali pa bo moral odstopiti. * * * Pozdravljanje vladarjev. Cesar Viljem ima močno desnico ter stisne rad svojemn pozdravi jivcu roko tako močno, da si isti ne želi v kratkem monarhovega rokovanja, kajti še dolgo se spominja njegove roke. Če je stis-.il cesar komu pri dvorskem kr gu roko, se šalijo gospodje : ,,Veličanstvo je napravilo nepozibljiv vtis". — Rnzun kralja italijanskega nima nobeden vladarjev navade dajati roko. — Avstrijski cesar da roko le svojim najimenitnejšim prijateljem ali pa suverenom, samo odlični generali in ministri mu smejo dati roko.Mal poklon ter ljubezniv nasmeh je vse, kar dobi od Frana Josipa I, vsak drug človek v odzdrav. Vendar pa umije cesar vsako leto 12 starčkom v zam >nje svoje ponižnosti na dvorcu n^ge. Car Nikolaj daje svojo roko le vladarjem. Člene svojega sorodstva pozdravlja s poljubom na čelo. Ruski ceremoni-sti na cesarskem dvoru so bili v veliki zadregi, ko je imel car sprejeti predsednika Feliksa Faurea. „Monsieur" Faure bil je le stroj ar, zategadelj ne bi bilo umestno, da bi n a dal car roko. Tedne dolgo sta se posvetovala dvorni maršal ter hišni vodja predsednika Faurea. Iznati sta morala nekak srednji pozdrav mej poljubom na čelo ter rokovanjem. Končno je umiril car posvetujoča se dostojanstvenika s tem, da je Faurea objel ter ga pritisnil k svojim preom. Poljubil ga pa ni. * * * Kmetska blagajna. Iz Ba-biuegrede poročajo : Alojzij Babič je prodal na semnju v Djakovu 24. jul. dve kravi za S2 gld. Prišedši domu je hotel denar skriti na varnem kraju, zategadelj ga je skril v raztrgane opanke, ki so ležale za pečjp, v sveti si, da ondi ne bo denarja nihče iskal. Zatem je šel na svoje delo, ne da bi prej kaj omenil svoji ženi. Nesreča pa je hotela, da je prišla 27. julija neka ciganka prosit miloščine. Tedaj Be je spomnila žena, da ležč neke nerabljive opanke za pečjo že dalje časa, in jih je podarila prosilki. Ko je pri- šel Babič domov, je bil ve? izven sebe, ko ni denarja več našel za pečjo. Na njegov krik.mu je žena pov^- 1, da je podarila opanke neki cigauki, ktero bo začeli povsod iskati. Našli so jo v vasi Beravci in v n'enem ž^nu tudi še nedotaknjene opanke, v kterih je bil še ves denar. Ciganka je napravila velike oči, ko je videla, kako velik zaklad je nosila nevede v svojem žepu. Babič pa ni več skrival denarja v raztrgane opar.ke. marveč si je poiskal bolj varen prostor. * * * Dvoboj W o 1 f a s K r z e p e-k o m. Nemško-uapredni deželni poslanec in kmetski voditelj Krze-pek je v nekem listu izjavil, da se je dvobojeval Wolf doslej le s takimi možmi, ki so bili že naprej spoznani telesno nesposobnimi in v dvobojevanji neizvežbanimi. "Wolf je vsled tega pozval Krzepeka na dvoboj, ki se se je vršil v nedeljo dopoldne. Posl. Wolf je bil v tem dvoboju silno tepeu, dasi se branil poraza uprav besno. Takoj pri prvem naskoku gaje usekal Krzepek s sabljo preko leve nosn« strani in lica ter mu presekal tudi žilo na čelu. Ze vsled te rane bi se bil moral dvoboj prenehati, toda Wolf se ni hotel udati. Pri drugem naskoku je dobil posl. Wolf zopet precej veliko rano na desnem licu. Dobil pa je tudi poslanec Krzepek malo rano pod desno roko in na levi roki. Wolf je naskočil na to še dvakrat, dasi je bil ž* ves krvav ter je bil strašen videti. Končno pa je omagal, ko je dobil preko glave sila hud udarec, Wolfa, ki se ni hotel pobotati z Krzepekom, so prepeljali najprej v njegovo stano-vauje ter ga položili v posteljo. Ker pa ni njegove žene doma, so ga prepeljali v bolnico. Wolf je bil toraj popolnoma premagan, in Krzepek je dokazal svojo trditev. Krzepek je bil nedeljo popolud-.e že v Pratru, zvečer pa seje odpeljal domov. Naznanilo. V/ 9 Vzdih stare samice. „Vse kolesa ri! X: čudr, da gospodje več ne mislijo, da bi šli k poroki!'* Pueblo, Colo., svoj 8ALOO.Y, v kterem točiva n aj b olj š e pivo dobro vino, fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši prostor tukaj ; samo dve ulice (*li streefa) od Union kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črkami napisano The Grove^> Z odličnim spoštovanjem Andolšek in Plut, gospodarja 306 So. Union Ave., Pueblo, Colo. Lisfuiea uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora, biti denarna pošiljatev registrirana. Vsem rojakom naznanjava, da ktere imamo v naši zalogi in jih "lOD' odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. ,, „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, SI. v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ ,, v usnj. vezana, 80 ct. Presvetosrce Jezusovo, zl.obr., SI.10 t, ,, „ v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 05 ct. ,, v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. yi ,, ,, vmsnje vez. ,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „ ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Svet".« pismo, 0 zvezkov, $5. Stari testum* nt, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), o5 ct. Slovarč« k angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Blehveis Slovenska kuharica #1.SO. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvttina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga IS ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino IS ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovuik, 1. in II. del, 50 ct. Močni baron llaubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto prip'.-veciek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 10 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. v „ stara ,, 14 ct. Naš dom 1. in II. z v., 20 ct. Pagliaruzi I., 11. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskili pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. _ Ave Marija, 10 ct. Iz proste roke jpirocLs^j v Kandiji, Novega mesta. FVi Kondatu, poproje pri Strum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1S'.»0. je bila vsa hiša predelana i a je s^-daj tudi priprav a za prodaja Inico pol p g krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kašeo, 3 kl^ti, ledenico, skedenj in pod. 2 senici. 2 konjska 1-ieva. 3 svinjake, drvarnico, shramb z? vozove, listnico, velik Vit nri hi~ za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gola. Dalje prodam veliko kmetijo. velik travnik na\kter^m se na kosi 24 voz mrve, vs.* pri domr j > r i bc -nišnici usmiljenih bratov, 40 o: a ->v njiv 111 2 kozolca, vse streh« s pokrite z opeko. ( in a 12.O00 gold. ^ tiri dele h o s t e. vrerioi 220( gold. Vse skupaj prodam za 2!->.20( gold. Prodam tudi domačijo p -^-he-kakor je kupcu na voljo. : zrot prodaje je ker sem samec in nemnu dedičev. Naslov je naredit:: John Konda, Kaudia, štev. 3 pošta Nov. M^str, Kranjsko, Avstria. Hisa na prodaj V NOVEM MESTU. Na prodaj je pod zelo ugodnimi pogoji enonadstropna hiša, v kterf j je sedem sob, poleg nje vrt, gojzd in njiva. Več pove lastnik FRANJO MOŽINA, Novo Mesto, Kranjsko. Francoska parobrodna družba Kje je? e ■j ! JERNEJ MRAK, doma iz Novomeškega okraja, pred tremi l~ti je bil v Carbon Hill, Pa.,in v.Jolietu, 111., od onega časa pa nisem več čul o njem. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj to blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Frank Mrak. Box 21, Mount Iron, Minn. (10 s) Kje je? ŠTEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič-, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njpgov naslov bi rod zvedel : Mike Pe ruš 1 č, Black Diamond, Wash. (30. ag.) Zahvala. Podpieaui izrekam mojo srčno zahvalo Jngnslov. Kat. Jpdnoti v Ely, Minn., za tofcno izplačanjo dvesto dolarjev o slučaju smrti moje nepozabljive žene: objedneu. vsem Sioveiicem prav toplo priporočam pristop k Jug< slov. Kal. Jednoti. (lormania, \V. Va., 2S. avg. 1S9P. ANT0X TURK. l>eklo sprejmem takej v službo, seveda mora biti poštena in lepega zadržanja. Oglasi naj se pri: Joseph Stukel, 209 Indiana Str., Joliet, 111. Vina na prodaj. Dobra 1 udeča in črna vina po 40 d«> 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mien. prodaja izvrstno meso razne vrst**, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so SlS^ kranjske klobase, n^c Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNS BR UK (Avstria). Parniki oupijujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludiie iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: '2. sept. 9. .. 16. 23. 30. Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno svežr pivo, dobra vina in whisky ter imac. vedno v zalegi lipe smodke. V obilen obisk prip ročaje se rojakom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. jj " v- oct. •Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zoj*et dne 1. -avgusia odprl svoj ter točim izvrstno =vež^ PIVO, dobro VINO iu WHISKEY kakor tudi imam v zalogi tine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis 14. „ 21. „ do Havre ve- La Touraiue La Champagne La Gascogue j La Bretague ; La Touraine La Normandie I La Champagne 1 La Gasccgny Prvi razred kajite ljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay Mich. , in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. 1 i:.£iMipuJugpi S MesMtelsiinvtioMKtn ji m gj luiuuuui! 1 » ilulVjlllliUUlU g obrestuje vloge cd prvega piiliodujega meseca, HI PO 4:0jo HI m u m ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hraniiuici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pofiljepo kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Narod: ") posreduje tudi za Slovence. IBM ululuiOlulCIO Vsem Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA eBA JS^ICA.^) CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street Allegheny, Pa. < Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravi j a: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOZ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ir-.mi IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. . Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,. F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu r o s t o in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, oney Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje g« gprejmo proti Bgodnim pogojem. & Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-■ ki 2> 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne y6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Usio^ILj isce. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati 65 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, I1L Spričevala: Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen Ž njimi, ter so Se sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko TeJak imam harmonike le pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa ie j>et let. M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba 3Ee Sest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj boljSe kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz ie na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasa za $30. Mike Klobučar, Joliet, I1L Mat. 1 rankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal sanje $45 in Se danes imajo lepši glas kakor najboljše U stare dežele; dosedaj ie niso potrebovale poprave. Math. Frankovich, Calumet, Mich. — Silvester Strametr, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harinorsike i/delaue po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti gsi vsake) godbi na lice, trobente ali piiČalL G. Straunec. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih ZEšiisrTino-, krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinj*-za čas ko duhoven obišče boluika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila $(5, a sedaj jo dam za S4.25, Bamo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps nr se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi ene povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elin Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. ^.iqjpuinnjjJMijipji« .j-. # ZMIa^bJbL, IE^et:psol=L na ELY, MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z rezini kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje §in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni t ^saloon. H^ v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, iina vina J|_ in whiskey ter imam vedno v zalogi line s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! "S'" -s* "•- - ^ ir -Š- " -lifer. ■-= # # m * # KNAliTH. NiO ia nnuii3D 4 KUEHNE No. 11 Willia'u Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjicn, dolžna pisma. Jzposinje in izterjnje zapušr ie in dolgove. I *■ £ 4 j Slika prtdstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in ciane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo... $13.50 . in na 15 kamnov samo . <*' j Na zahtevanje se razp siljajo ce-ljj|'niki frankovani. " ' Poštena postrežba in ainstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob StonicJi, 89. E. MAI^gON STREET, CHICAGO, ILL Podpisani priporoča vsom Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel JFlorence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y, Vedno bodem toč;l razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-Bko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bod:;m kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. I Mestna hraoilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|o || brez odbitja novega rentnega davka. jgj Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- JjjgJ nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". M ..........S............ _ ........ Bi Bi & m B B B S B B B B B cDe&Os EdLino slovensko podjetje! Pozor Slovenci! Co. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prevornje listke za najboljše parnike ponajnižjihcenah. Dobro }x»učimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi aH tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredu-iemo. ga pustč naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo iti prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne d r n ž • e in železnice po Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovino denarje bodisi .ca zasobne osobe ,:li hranil nicepo najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Sl-.hrni teden odpošljemo po 10.000 do 15.000 goldinarjev i« množina stori, da lahko ; i ceni delamo. Vsak, potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YOR.K.U, ker premnogokrat se /g< li, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake železnične zamude ali ne gode Samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem n svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s p miki iz stare domovine sem v Ameriko ; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepučjn sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New York, med tem, ko mi /a našo potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj p. slan. torej po če:au si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovauia in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odjx>11 jemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. foraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : FR. SAKSER & CO- („GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. Kdor j«»tuje v rej železnici pride, najin itd., ker i/ teh krajev v« Ni:w ^ .irk in ]>o kterej staro domovino naj nam brzojavi dohoil v New YuKK in po kte-da brzojavi i/ IU fkai.k ali Oswegk, MoNTKEALA, Chica«e ii ■ redno v New York. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj prid«; v železnici, tla ga naš človek pride počakati ; z malo svotico si do- larje prihrani. Vedno ij vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. A? »:. « .V A , A .y* v-yJ^ wy«1 GA w^A G?J HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik br.GJVAN POME sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str.y KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega družtva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjili kakor tudi vnanjii Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojeu v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka s^boi^d postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obidče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na o i -rt si30i3±3ZL.© Dr: G. IVAN POHEK, nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in'bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem I se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poBlali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro «Ti*r>i prijatelj in rojak. Karol Blaži na, Canion Ferry, Mont. Dr. G. J VAiV JPOHBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju Žensk in otroki v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY. cool IOIuMO! lulululu