5
Obrtnija.
Vpliv vapna, gipsa in cementa na železo.
Železo se rabi vedno bolj pogostoma pri raznih zgradbah in stavbah. Celo na kmetih poseže zidar rad po železnih vezeh, nosačih in traverzah, a v mestu uporabljajo železo pri vsaki stavbi v toliki meri, da je pač opravičeno, če spregovorimo nekoliko o tem, kako vplivajo naša najbolj navadna stavbinska vezila, vapno, gips in cement, na železo, če ga porabimo brez vsacega varstva pri zidanji.
Železo, ki je vdejano v sveži apneni mort, se v kratkem močno premeni in sicer posebno kovano železo, mej tem ko se lito železo bolje obdiži. Vpliv svežega vapnenega morta se kaže najprej na površji železa, kjer se hitro napravi močna ruja. Ta ruja pa ne ostane na vrhu, temveč sega vedno globlje proti sredini železnega dela. Zanimivo je, kako se narede krog železnega objekta iz ruje in morta cele skorje, ki se pri najmanjšem pretresu rade odluščijo in odpadejo.
Te skorje vlečejo iz bližnje sosedščine vlago in mokroto nase, s tem pa dalje uničujejo železo. Sedaj tudi razumemo, zakaj da se ves proces tako hitro vrši in zakaj da se drobneji železni deli v svežem apnenem mortu v kratkem času popolnoma v rujo spremene, ali kakor pravimo, da jih ruja popolnoma sne. Pa tudi pri debelejših objektih, pri katerih ruja ne sega še do jedra,
se je sredina čudno pretvorila. Tako jedro je na videz še zdravo železo, a postalo je toraj manj trdno, krhko in lomljivo. Le tam pa tam more uže oko to spremembo zapaziti, ker dobi dotično železo razločno kristalično sestavo.
Poleg teh prikazni opazujemo tudi še, da postanejo vsled ruje železni deli debelejši in obsežnejši, tako da se sosednji zid razpoka in celo kamenje razruši.
Tako so na pr. opazovali, da so težki rezani kameni, ki so bili napačno vezani z železnimi cveki in kljukami, zalitimi z vapnenim mortom, zlezli iz svojega stališča, in jih je bilo treba vnovič vzidati in pritrditi.
Manj znano je, da ima tudi gips podoben, če tudi manj energičen vpliv na železo. Tak slab vpliv se kaže posebno tam, kjer je sosednji zid vlažen ali sploh, kjer mokrota lahko sega do gipsa. Potem opazujemo jednake prikazni, kakor pri vapnenem mostu in treba je iste previdnosti pri uporabi železnih delov, ki so z gipsom obdani in pritrjeni.
S kako silo se tudi v tem slučaji javlja povečanje prostornine, dokazuje nastopni slučaj: Pri dvoriščnih vratih, katera so imela kamenite vereje (bangarje), so zgornje in spodnje steklo s svincem zalili in pritrdili v vereje, srednjega pa z gipsom. Čez nekaj časa se je sredi verej odluščila kamenita školjka, ne da bi bil kak vnanji povod. Odpadli kameniti kos je odkril zagipsano steklo in pokazalo se je, da se je okrog železa naredila več milimetrov debela skorja, ki se je rada luščila proč in ki je bila značajne rujave barve. Ker niso vrata na srednjem steklu skorej nič ležale, je brez dvoma samo železni zarujaveli čep prouzročil, da se je kamen razsul. Kamen je bil popolnoma zdrav, brez žil, a moral je od-jenjati, ker se  je prostornina železnemu steklu povečala.
Naravnost nasprotne pa so v tem oziru lastnosti čistega cementa. Cement varuje železo proti ruji. Celo v vodi se železa, ki je zalito s cementom, ne prime ruja in zato sega previden zidar vselej, kjer je le mogoče, po cementu. Tudi tenka prevlaka železa s cementom uže zabrani rujo in zato je priporočati, da železo vsaj s cementom prej prevlečemo, predno ga vzidamo ali zagipsamo.