Političen list za slovenski narod. itr poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gldl, z» pol leta 8 gld., za četrt leta 4 g:ld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administracij i prejema», velja: Za celo leto 12 gld., za pol let» 6 gld., za četrt leta t fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gldp 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6; poleg „Katoliške Bukvame". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrst»: 8 kr.. če se *.isk» enkrkt: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredttifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeiuši nedelje in praznike, ob */»f>- uri popoludne. isltev. V Ljubljani, v torek 16. avgusta 1892- ILetiiilc XX. I. slov. katol. shod. Slovesno se je minoli četrtek završil tretji avstrijski katoliški shodi v Lincu. Ondi je podpredsednik shodu, kanonik Klun, naznanil zborovalcem, da tudi Slovenci koncem tega meseca prirede katoliški shod v Ljubljani. Vedno bližje je torej čas, ko bo bela Ljubljana pozdravljala v svoji* sredi verne Slovence od. blizu in daleč ter na slavnostnih zborovanjih katoliškega shoda kazala svetu svoje katoliško lice. Priprave za ta* shod je dovršil glavni pripravljalni odbor s ppmočjo lokalnih odborov, razdeljenih po raznih slovenskih pokrajinah. Sedaj ima vse delo v rokah odsek za vnanje priprave, ki ima oskrbeti vse potrebno, da Ljubljana tudi ob tej slavnostni priliki pokaže svojo starodavno znano gostoljubnost. Glavni, pripravljalni odbor za I. slovenski katoliški shod. jer kot zastopnik vernih Slovencev, vsikdar zvesto udanih namestniku Kristusovemu, svetemu Očetu, sporočil v Rim papežu Leonu XIII., da tudi Slovenci osnujejo katoliški shod, kakoršne sploh Leon XIII. ob mnogih prilikah priporoča vsem katoliškim narodom. Ob enem je prosil pripravljalni odbor shodu papeževega blagoslova, ki naj bi spremljal delo katoliškega shoda. — Na to svoje pismo je prejel dne 13. avgusta odbor milostno pjsmo, doposlano prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu kot pokrovitelju za I. slov. katoliški shod. Pismo slove: Prevzvišeni, in prečastiti gospod! Prejel sem pismo, poslano, ml nedavno od Tvoje prevzvišenostl, ter nemudoma izročil sve-temu Očetu priloženoudanostne pisanje*- katero je oblegalo sporočim o shodu slovenskih katoličanov, ki se bo sešel v kratkem v ljubljanskem mestu. To sporočilo jo bilo jako ljubo ,sv. Očetu, ki upajo« da bo. ta shod veliko pripomogel v prospeh katoliške / stvari med Slovenci Zato prosijo sv. Oče zborovalcem božje pomoči in jim milostno v ljubezni podele prošeni apostolski blagoslov. Ko naznanjam to z veseljem Vaši prevzvl-šenosti, izražam ob jednem čutila svojega posebnega spoštovanja in prosim vse dobro od Boga. Tvoji prevzvišenostl V- Rimu, II. avgusta 1892. preudani M. kardinal Rampolla m. p., papežev državni tajnik. Prečast. gosp. Jakob u Missia, škofu ljubljanskemu v Ljubljani. Potrjeni z blagoslovom božjim se bomo gotovo s tem večjo radostjo udeležili katoliškega shoda v Ljubljani, v trdni nadi, da bo delo, katero blagoslavlja Bog sam po svojem namestniku, gotovo obrodilo najlepših sadov za slovenski narod. Načrti resolucij. V naslednjem objavimo konečno vrejene resolucije, kakeršne bo predlagal po svojih poročevalcih pripravljalni odbor na katoliškem shodu in o katerih bodo zborovalci v posameznih sekcijah razpravljali in sklepali: Sekcija I.: Šola. Ker se dobra ali slaba bodočnost Slovencev opira na dobro ali slabo vzgojo naše mladine^ izjavlja I. slovenski katoliški shod v tem oziru naslednje: I. Glede ljudske šole. 1. Katoliški stariši so po vesti dolžni, svoje otroke vzgajati in podučevati po načelih sv. katoliške cerkve. Ker pa ne morejo sami zadostno vzgajati in podučevati svojih otrok, in ker imamo z druge strani v Avstriji prisilno državno šolo, zahteva I. slovenski katoliški shod za katoliške otroke katoliške javne ljudske šole in katoliške učiteljsko pripravnice v smislu izjave avstrijskih škofov v gospodski zbor-niči • dne 12. marca 1890. 2. Prvi slovenski katoliški shod zahteva, da najvišja uprava postavi ljudsko .šolo in učiteljske pripravriice na edino prhvo peda-gogično-didaktično podlago materinega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni in šolski zakoni, da je torej učni jezik na Šolah, Slovencem namenjenih, slovenski. Zato katoliški shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti za male šole, kakeršni se nahajajo zlasti po slovenskem Koroškem ter smatra vsako drugačno vredbo ljudskih Sol kot nepostavno. Katoliški shod nadlje zahteva, naj visoka šolska oblastva v vseh deželah, koder bivajo Slčvenci, to je p.o Šfajar-skem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, iz pedagogiško - didaktičnih vzrokov skrbe tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. 3. P, 'vi sl&venski kHtdtiški shbd izreka željo, naj deželhizhbri, kateH zastopaj^ kraje slovenskih volilcev, prenaredijo — kot'nekak prehod do boljšega — naše šolske postave v takem smislu, kakor so si jih priredili vrli Tirolci; dalje naj se poskrbi,' da bodi podilk v ljudskih šolah praktičen ter nam vzgajaj dobrih gospodarjev, vrlih gospodinj in pridnih delavcev; osobito pa naj se vredijo ljudske šole tako, da se, kjer le možno, delijo otroci po spolu zaradi nravnosti in primerniše razdelitve učne tvarine. 4. Dokler se nam pa naše opravičene zahteve ne spolnijo postavnim potom, snujejo naj se katoliške zasebne, zlasti redovne ljudske šole ter naj 'se v prvi vrsti ustanovi slovensko katoliško učiteljsko semenišče v Ljubljani in, ako možno, tudi slovenska katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda, katera se v ta namen toplo priporoča, ter z drugimi radovoljnimi darovi in prispevki zadevnih deželnih zastopov. 5. Vsem redovnikom in redovnicam, ki delujejo za krščansko vzgojo slovenske mladine, LI STE Ki fiičonpv zvon. Priobčil H. Majar. (Dalje..) Brez zvonu ne „bi vedeli, koliko jo ura, ne bi zuali pravi čas prispeti k službi božji. In ta glas naj umolkne za zmiraj ? Ne izgovarjajte se, da ste revni; našit predniki so postavili zvonik, pripravili zvon vanj, oni tudi niso bili jara, gospdda, siromašni kmetje so bili, kakor vas večina. Učiti vas hočem, kako delajte, treba vam je le srca in ,volje< Kader- greš iz vinograda, t naloži kamen, če si velik, zadeni velik'kamen,, če si maj-hen, pa majhen. Gredoč z voaom mimo potoka, naloži polna p«8ka. Apna-6e bo našlo, dobrotnikov ne bo manjkalo. Gospod pravi.: „Pomagaj si sam in jaz ti bodem pomagal." Naš milostivi gospod škof je tudi obljubil, da ,bo pripomogel, kar bo v njegovih močeh. Delali bomo vsi skupaj; jaz tudi« od? loživši kelib, bom gledal, da primem za deIo besih,, pomagaj graditi hišo božjo na zemlji. Ljudje so stikali glave, šepetaje si. Župnikov govor je bil'kakor zlato; s svojim govorom je postavil temelj zidanju. Čuditi se je, da dobremu starini ni ušla niti besedica očitanja zoper onega,> ki so ga vsi poznali začetnika vse nesreče. To je pridržal sam sebi, da bo namreč potrebno sam povedal CičonU. Uprav zato je bil danes prišel. Peregrin je imel za Cičona govor pripravljen, razdeljen na dva dela: v prvem ga je hotel nagniti, naj obilno donaša za stavbo, v drugem pa mu je hotel odgovoriti črezmerno pitje; drugi del je b(l vsekako potreben, če ga je hotel ogreti za prvega. Župnik je tako umoval: če ga ne spravimo iz „zlatega leva", kamor je Cičon navadno zahajal, pognal, bo, vse p^ grlu ; če pa „zlatega leva" popusti, bo dal, in pa mnogo, zakaj Cičon ima dobro srce. Župnik stopi v hišo brez hude misli-, brez ysake nejevolje, povsem dobrovoljno, pa dene: „Dober dan, Cičon! Neki račun imava danes malo pregledati, sev«da, kot dobra prijatelja, saj vest»." $ „O, že včm, kam merite!" odvrne mesar. „Pomirite se; vsaki nesreči se najde pomočka in tega bova poiskala." „Če kanite govoriti o zvonu, ne vem druzegi pomočka, kakor butati z glavo v zid. Zvon je ubiti in kar je ubito, je ubito. Vezati se ne da, krpati ne." „I pa to vsi vemo I Žal, da je tako!" Don Oičon je imel med drugimi slabostmi tudi to, ki jo imajo premožnejši po vaseh, nekaki gospodje, da ne taje možatosti pred župnikom, da so nekam samosvestni. rekel bi, napuhneni in kljub'-9 Ijivi, in da se ne zavzemajo radi- za stvari, katerih niso oni predložili. Kar se tiče zvona, bil je sklehil, da ne da ničesar, to pa zato, da ne bo videti, kakor bi bil on krivec. Zato je odgovoril: t „E, pa naj se drugi napravi. Kadar bo got6Vt takrat tudi jaz kaj utegnem privreči." „Dobro! Dajte, da vidimo. Vi ste izmed naj-premožuejših v vasi. . . „O tem ne govorite, don Piregrin. Praznik'je minol, nisem več prednik bratovščini. Bodi zdaj prazničar, kdor hoče." „No, to je lepo," udari krepkejšo struno Peregrin, „to je lepo! Vi ste škodo napravili, plačtij pa jo drugi." „Škodo? Plačuj? Plačujem naj, kar je črv za-■krivil? Za tako žival bom! plačeval?" izreka katoliški shod priznanje in zahvalo za tako požrtvovalno in vspešno delovanje; ob enem pa toplo priporoča n jihove šolske zavode. 6. Katoliški shod priporoča slovenskim učiteljem in katehetom ter vsem drugim vzgoje-valcem slovenske mladine, da naj si nstavo katoliško učiteljsko društvo. II. Glede srednjih šol zahteva katoliški shod: 1. Naj se državne srednje šole, gimnazije in realke tako preustrojč, da se ne bode na njih ne le nič podučevalo, kar hi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves poduk dejanjski povspeševala katoliško versko mišljenje in življenje naše mladine. Razun tega izreka katoliški shod željo, da se osnuje s časom svobodna katoliška gimnazija, združena z odgojilnim zavodom, s slovenskim učnim jezikom. 2. V poživljenje verskega duha srednješolske mladine naj se zopet vpeljejo vsakoletne duhovne vaje in naj se mladina pridno zbira v Marijine družbe ali kongregacije. H. Vsem Šolskim oblastvom, oziroma mestnim gosposkam in vsem mladinoljubom se toplo priporoča, naj skrbno pazijo na vedenje dijakov zunaj šole, posebej na dijaška stanovanja, da se bodo dijaki tudi doma versko-nravno vzgajali. III. Glede visokih šol. I. Ker ni upati, da bi se sedanje visoke šole kmalu preosnovale v verskem smislu, ali da bi se ustanavljale nove državne visoke šole. osnovane na podlagi katoliške vere, podpirajo naj Slovenci društvo za ustanovitev svobodnega katoliškega vseučilišča v Solnem Gradu, od katerega pričakujemo, da bode zasnovalo nekaj slovenskih vseučiliščnih stoik-. 2. Katoliški shod priporoča, naj se ustanovite za slovenske visokošolce na Dunaj i in v Gradcu posebni katoliški dijaški društvi po vzgledu dunajske »Avstrije« pod pokroviteljstvom odličnih slovenskih katoličanov. Bodočemu vednostnemn društvu pa. bodi skrb, v dogovoru s pokrovitelji imenovanih društev, za podporo slovenskim visokošolcem, oziroma ustanovitev potrebnih „zavetišč", v katerih naj se bi skrbelo za versko -nravni napredek slovenske akademiške mladine ter vzbujalo v njej in množilo katoliško mišljenje in življenje. (Dalje sledi.) Carina od italijanskih vin. Državnega zakonika zadnja številka je objavila ministersko naredbo o izvršitvi točke 5. končnega protokola III. k tarifu B trgovske pogodbe z Italijo, Po tej pogodbi ima italijanska vlada pravico, ako določi za uvožnjo vin carino 5 frankov 75 cent., da se od italijanskih viu, ki se v sodčkih po suhem ali po morju uvažajo v avstro-ogerske dežele, pobira carina 3 gld. 20 kr. per 100 kg. Italijanska vlada je znižala carino od tujih vin, in „ipso facto" stopi v veljavo 8 27. dnem avgusta carina pri uvažanju italijanskih vin. Ta naredba določa, da se morajo, pri uvažanju navadnega italijanskega vina pridejati spričevala, da so pridelki iz Lombardije, Benečanskega, Neapoli- „Tega ne pravim." Cičon nadaljuje pouosnejše: „Družiuski oče sem, to veste. Zvon je bil krivo obešen, les trhljen, tepci so ga vlekli na vse strani. Kaj morem jaz, če je zvon pal, kamor je pal? Jaz mu nisem rekel." „Ne trdim jaz tega; ne pravim, da ste krivi, niti, da ste nekrivi. Besedila, Cičon, se pač ne bo-deva. Veste, jaz sem bil celo prvi, ki sem govoril za vas. Vsa vas je vas krivila, a jaz krivde niti z besedico nisem podpiral. Rekel sem le: ,E, kaj hočemo, nesreča je. Hotel sem vam povedati, da čisto nedolžen tudi niste, da torej obilnejše sezite v mo-šnjico." Kar sem napačnega storil, to vem. Meni ni bilo treba prazničariti, bratovščini načelovati. To je napaka, to je nesreča, ki sem jo storil." „Tako ne smete govoriti," dene župnik nekoliko pogret. „Še tega se manjka, da mi kdo tako govori. Takih besed ne trpim, nisem človek za to I To veste. Cičon izprevidi, da je šel predaleč, zato okrene: „Nisem govoril, da bi kdga žalil! Bog ne priza-deni 1 Rekel sem le, da je bila nesreča, ker sem prevzel predništvo pri bratovščini, ko je dosti drugih." „Ne, don Cičon, ne! Napaka tiči drugje. Bra- tanskega, Sicilije in Piemonteškega. Ta spričevala morajo dajati avstro-ogerski konzulati v teh pokrajinah, ali pa dotično okrajno oblastvo, v tem drugem slučaju pa mora kouzulat potrditi spričevalo. Vsa vina pa morajo biti iz pristnega svežega grozdja. Carinski uradi se morajo prepričati, ali so prava vina in da pri 12 stopinjah R. toplote ne-majo alkohola nad 15% prostornine (piemonteška vina 12°/o-); vsebina kalcij-sulfata ne sme presezati 2 gramov v litru, gipsa (sadre) pri preiskavi vina ne sme ostajati. Carinski uradi dobč natančna navodila za take preiskave; če se pokažejo razlike v teh minimalnih mejah, morajo poslati po-poskušnje vin domačim vinarskim poskuševališčem, da kemiško preiščejo vina. Proti 20 gld. uvozne carine se morejo pustiti čez mejo na željo stranke ta vina, ki se pozneje preiščejo. Množine pod 100 kg pa se morejo proti carini 3 gld. 20 kr. brez preiskave pustiti čez mejo. Ministerska naredba torej jasno določuje vse pogoje za uvažanje italijanskih naravnih vin. Na eni strani varuje koristi vinorejcev in fiskusa, na drugi strani ne dela sitnostij importerjem, ker proti višji carini dovoljuje uvožnjo brez dognane preiskave in množine pod 100 kg proti znižani carini celo brez preiskave. Tako vladna pojasnila. Kakor čujemo, nakupili so avstrijski vinotržci že mnogo italijanskega vina in naša domača vina padajo v ceni, kar gotovo ne bode v korist vino-rejcem. Politični pregled. V Ljubljani, 16. avgusta. Notranje dežele. Vrejenje valute. Avs ro - ogerska banka je že začela nakupovati zlato, in sicer s prvega v manjših množinah. Pričakuje se pa v kratkem več zlata. Sedaj ga še nekateri bankirji drže, ker upajo zboljšanja cene. Ker pa ni potrebno, da bi banka hitro zlato pridobila, je vendar upati, da ga dobi še po ugodnih cenah. Pra&ak. „Politik" piše, da je z odstopom baroua Pražaka za Cehe izgubljena državnopravna pozicija v ministerstvu, katero so bili po večletnem prizadevanju dosegli 1. 1879. Minister za češke dežele se je tedaj imenoval, da so potem Cehi vstopili v državni zbor. Staročeški list pa piše, da naj na Dunaju nikar ne mislijo, da bi Cehe pridobili, da vsprejmo dunajske punktacije nepremenjene, če se jim obljubi, da se bode imenoval nov minister za Češko. — Nemški liberalni listi se pa nadejajo, da se Pražaku uaslednik še ne bode tako hitro imenoval. Ogersko. Kako se na Ogerskem postopa pri volitvah, pokazalo se je te dni v Szegedinu. Bila bi imela biti volitev. Oglasila sta se tudi dva kandidata. Predsednik volilne komisije je pa takoj spoznal, da ima opozicija večino, iu je odložil volitev, češ, da ni dokumentarično dokazano, da imata ogla-šena kandidata tudi volilno pravico. S tem se je volitev odložila in vladna stranka je dobila čas za agitacijo. Opozicija bode seveda v zbornici zaradi tega interpelovala vlado, ker predsednik komisije po po zakonih nema pravice preiskovati, ali ima kandidat volilno pravico. To je stvar dotične parlamentarne komisije, ki volitev tacega kandidata kar razveljavi. Vitanje države. Rusija. Ministerstvo notranjih stvarij j» aa-ukazalo, da imajo tisti, ki so lani dobili posojila iz državne blagajnice zaradi slabe letine, to posojilo letos povrniti. V plačilo se pa vzame namesto denarja tudi žito. Ker tudi letos ni v Rusiji posebno dobra letina, bode ta ukaz vsekako hudo zadel prebivalce nekaterih krajev. — O tem se je že mnogo govorilo, kdo bode soproga ruskega carjeviča. Imenovale so se že razne nemške, črnogorske in grške princesinje. Dolgo časa se je mislilo, da bode pruska princesinja Marjeta, najmlajša hči cesarja Friderika. Stvar se je pa razdrla zaradi verskih pomislekov. Sedanji nemški cesar ni maral privoliti, da bi princesinja pred poroko vstopila v pravoslavje. Sedaj se pa imenuje kot nevesta carjevičeva in bodoča ruska carica devetnajstletna princesinja Batilda, hči schaum-burg-lippskega vojvode Viljema in sestra virtemberške kraljice. Njen brat je bil šel k zlati poroki danske kraljeve dvojice v Kodauj, kjer je v imenu svojcev pozdravil rusko carsko rodbino. Turčija. Umrl je v proguanstvu turški maršal Sulejman paša. Pokojnik je bil rojen 1838. leta v Traciji. Vzgojen je bil v turški vojaški šoli. 1854. leta je vstopil v vojsko, 1862 1. je postal stotnik, tri leta pozneje pa batalijonski poveljnik. Pozneje je bil profesor in ravnatelj vojaške šole. Udeležil se je zarote proti sultanu Abdul Azizu. 1875. leta je postal divizijski general. Bolj znan je postal prihodnje leto, ko je zmagal večkrat Srbe, v»,el Djunis in Aleksinac. 1877. leta je dobil glavno poveljništvo v Bosni in Hercegovini. Bil je pa poklican na pomoč turški vojski v Rumeliji in prodrl s svojo vojsko skozi Cruo Goro. Na potu skozi Črno Goro zgubil je bil jako veliko ljudij. Pozneje je poskušal čez Šipkin prelaz priti Osmanu paši na pomoč, pa se mu ni posrečilo. V sedemnajstih naskokih je zgubil veliko tisoč vojakov. V januvariju 1878. leta je bila njegova vojska razbita pri Plov-divu. Po končani vojski so ga postavili pred vojno sodišče in obsodili v petnajstletno ječo in zgubo generalstva. Sultan je pa kazen premenil v pro-gnanstvo v Mezopotamijo. Mezopotamijsko podnebje mu pa ni ugajalo in je že dalje časa bolehal ter te dni umrl v Bagdadu. Nemčija. Konservativci so zadovoljni, da je odstopil minister Herfurth. O odstopu ministra notranjih zadev je bilo več povodov. V neki stvari se je bil spri z berolinskim policijskim predsednikom in je cesar razsodil proti njemu. Vidi se, da cesar še vedno osebno močno vpliva na notranjo in vnanjo politiko. Novi vodja ministerstva notranjih stvarij, grof Eulenburg, bode pred vsem občinski red izvajal v konservativnem duhu. Seveda velikih nad konservativci ne smejo gojiti, ker liberalec Miquel ima še vedno silen vpliv v ministerstvu. — Razstave v Berolinu ne bode. Pruska vlada se je izrekla proti njej in s tem je vsa stvar pokopana. V Berolinu se boje, da bi razstava ne zaostala daleč za ameriško in francosko, zatorej je pa rajši ne priredb. Nekoliko so pa tudi finančni pomisleki. Profesor Releau, kateri je veščak v industrijskih zadevah, pa opuščenje razstave v nekem berolinskem listu imenuje narodno nesrečo. Po njegovem mnenju se nemška industrija nikdar ne bode zadostno povzdignila, če ne bode nobene razstave. Srednja Azija. Rusija je imenovala tibet-skega potovalca Grončevskega načelnikom okrožju, katerega središče je Oš v ruski pokrajini Ferhana. Oš je blizu Pamirja in od tod se bodo lahko začele vojne operacije. Zaradi tega so pa nastavili tnkaj moža, ki razmere v vseh sosednih krajih dobro pozna. Rusi baje nameravajo Kitajcem vzeti Kašgar, tovniki so vas volili, vi ste volitev v&prejeli, jaz potrdil, in pravo ste storili, in denar ste dobro obrnili, tako pravijo vsi. Veste, kje je kljuka? Kljuka je v vinu 1" „Ce je kljuka v vinu, bodi," odvrne Cičon, zadet na najobčutljivejši strani. „Ce človek malo več pije, potlej tudi ne v6, kaj dela." „Takoisto je. Pa če človek pije, pa še ni opojen, to prav dobro ve, v kako nevarnost se podaja, in potlej je odgovoren za vse nasledke." „Tu ne gre za vino ali ne-vino; tu je govor o zvonu. Jaz nočem, da mi vas poreče: ,Aha, ob-obsojen si bil, zvon si napraviti moral.' Uprav zaradi tega se umikam." „Veste, Cičon, stvar je taka-le: Jaz sem vaš župnik, in kot tak vas spominjam na dvoje. Prvič prav dobro storite, če se pokažete velikodušnega do cerkve, že zato, da vržete pepela na ogenj; drugič bi bila svota v kratkem skupaj, ko ne bi zahajali v „zlatega leva"; ob enem bi ponehalo pohujšanje v vasi, pa tudi vaši opravki bi se bolje obnašali. .. „Moji opravki so moja stvar." „Ali vi pozabljate najboljšega opravka, vaše duše!" „Moja duša je moja stvar. „Ne, stvar je naju obeh. Dušni pastir mora govoriti resnico, kakor Bog zapoveduje. Ne bodite svojeglavni. Malo pomislite, pa bodete videli, da imam pravo, popolnoma pravo. Nočem vam ničesar nakladati, vse prepuščam vaši dobri volji." „O kaj pa! Troški na troške! Za praznik sem že toliko izmetal. Novih darov mi v misel ne jemljite. Don Cičon ne d& nič." Župnis videč slabo voljo, reče: „Tirjalca vam ne pošiljam v hišo. Delajte, kakor hočete. Vedite pa, da Bog tirja svojo čast. Vi morete storiti dvakrat dobro, ali pa dvakrat hudo. Volite." „Cemu pa drugi nič ne storč?" vpraša osorno ČiČon. „Vsi bomo delali, vsaki bo storil nekaj; ne dvojite!" ' i „Ce bo vsaki kaj storil, dobro, potlej mene ni j treba. Ne mešam se več v cerkev." „Tako? Nočete se več starati za cerkev? „Zlati lev" bo vaša cerkev? Dobro, dobro! Bog se bo vmešal v vaše zadeve. ..." „Ne govorite mi tega," dene don Cičon zel6 nejevoljen. „Bodite župnik, don Peregrin, a ne prerok." Župnik dvigne roko, prime se za sive lase na sencih, s prstom tresoč govori: „Poslušajte mojo prerokbo! Bele itnam lase, in s temi morem prerokovati. Ne govorim z vami več o cerkvi, dokler Afganom pa Šigean. Kitajci že slutijo, kaj da Rusi nameravajo in zatorej že zbirajo vojsko ob meji. Italija. Katoliki so zmagali z veliko večino 2000 glasov pri administrativnih volitvah v Neapolju. Ta svoj vspeh dosegli so s tem, da so šli složni v volilni boj. Vspeh v Neapolju bode dal pogum tudi katoliški stranki v drugih mestih, da bode z večjo odločnostjo nastopila povsod. Maroko. Pogajanja konzulov v Tangeru ostala so brez vsakega vspeh».' Francoski konzul se noče dalje pogajati, ker Španija ni za skupno postopanje. Položaj je pa v Tangeru vedno nevarnejši. Vstajniki dobivajo pogum, videč, da sultanove čete jim niso kos in da evropske države niso jedine. — Po Tangeru se govori, da so maročanski ministri dobili 50.000 frankov od francoskega diplomatičnega zastopnika, da niso podpisali trgovske pogodbe z Anglijo. To novico so pa morda razširili Angleži. Izvirni dopisi. Z Goriškega, 12. avgusta. (Prvi katoliški shod v Ljubljani i n „N o v a S o č a".) Da se bode rovalo proti prvemu slovenskemu katoliškemu shodu tudi zato, ker pri tistem ne bodo imeli naši „prvaki" prve besede, to smo dobro vedeli; ali da se bode nasprotnikom pridružila tudi „Nova Soča" na takšen način, kakor je to storila v svoji 31. in 32. štev. t. I., bi še tisti ne bili verjeli, kateri jo smatrajo še vedno za pravi „katoliški list". Zato torej, ker se „Nova Soča" in tovariši boje, da bi obrekovani napadeni duhovniki utegnili „zlorabiti" prvi slovenski shod v svoje strankarske namene na Goriškem, zato ker ta shod „ne le obrodi nikakoršnega dobrega sadu za deželo Goriško, marveč bo povod le novim prepirom" itd., „zato naj se gospodje v Ljubljani kar nič ne čudijo, da v narodnih krogih na Goriškem opažajo veliko nezaupnost in hladnost do prvega katoliškega shoda" itd. Tako piše „Nova Soča" v 31. štev. Ker se ne bode zgodilo, da bi nekateri zlorabili ta shod v svoje spleikarske namene, zato se pa vsi domoljubi po Goriškem, ki ne zajemajo svojih pojmov v „krščanski Ijube/ni" in krščanskih naukov iz predalov „Nove Soče", s:čno veselč tega shoda. S takšno pisavo omenjeni list največ le sam sebi škoduje, zato ga je neki njen naročnik imenoval za zdaj „malum necessarium", ali potrebno zlo, dokler ne dobimo boljšega. Velik del naročnikov plačuje j „Novo Sočo" bolj zaradi domačih novic, kakor zaradi njene politike, katere nikakor ne odobrava. Zato pa nas veseli, da je g. dr. J. Pavlica razposlal te dni krasno „poslanico Slovencem" po Goriškem v mnogoštevilnih iztisih, ki se je razdelila vsem, ki so dobre volje, da zvedo, kaj hoče prvi katoliški shod. Ista poslanica je ponatisnena iz „Rim. Katolika", stran 203—211. Komur ta krasni, z veliko bistroumnostjo pisani članek ne ugaja, temu ni pomagati. Ker nj mogla „Nova Soča" tega izvrstnega spisa prezreti, je iztrgala iz njega nekatere njej nevšečne stavke, da jih postavlja priprostejšim čitateljem na posmeh, kakor bi ne bili resnični in le narod sramoteči! Kako jej je pri srcu ta prvi slovenski katoliški shod, je razvidno iz iste 32. številke, kjer govori sami ne pridete k meni, in z menoj o cerkvi govorite. ..." V tem pride Cičonova žena, dona Kamila. Župnik dene, obrnivši se k nji: „Prišel sem, da govorim z vašim možem, ker gre za njegovo dobro ime, za njegovo dolžnost, ali on se odteguje z izgovori. . . ." „Oprostite!" pade v besedo don Cičon. „To niso izgovori. Vi ste, gospod župnik, ki človeka begate, in zdaj pojdete pravit vasi, da se izgovarjam." „O to ne! Povedal sem vam svoje mnenje, storil sem svojo dolžnost, pa med štirimi očmi, pri zaprtih vratih, in stvar ostane med nami. In da mi besed ne boste presukavali, ponovim še enkrat, vpričo Kamile: Vino je krivo, da se je zgodila nesreča. Zdaj si pa v glavo ubijate, da kar nič ne boste škode popravili. Videli boste, da uprav vino vas bo teplo." „Gospod župnik, to mu tudi jaz zmiraj pripovedujem", pristavi Kamila. „Ti pa le tiho bodi," odreže se mož. „Tvojega «veta ne potrebujem." Župnik se poslovi hladno, in trdno sklene, da ne stopi več v to hišo, dokler se grešnik ne poboljša. V skrbeh stopa proti župniji, ter jih ne pazi, ki ga pozdravljajo. (Dalje gUdi.) ob istem shodu še le na 3. strani in 4. predalu in to z drobnim tiskom. Druge veliko manj važne zadeve pa donaša na prvi strani v dolgih člankih. Tako n. pr. Spinčičevo zadevo premleva že par mesecev zaporedoma, da se nam mora že gabiti, ako-ravno priznavamo Spinčičevo požrtvovalnost za domovino. Očitno je, da se „Nova Soča" boji za svojo prihodnjost in poštenega peresnega boja. Da bi pa goriški „naprednjaki" oplašili one, ki so namenjeni v Ljubljano k shodu, raznesli so neverjetno vest, da ne bodo obiskovalci shoda varni življenja, ker utegnejo bombe (!) pokati, katere pripravljajo na skrivnem slovenski „radikalci" !* Ce tudi tega ne verujemo, vendar znači vskipeli žolč nekaterih liberalcev, katerih pa po mnenju goriškega „moniteura" nikjer ni! Vkljub vsemu temu od strani „neliberalnih liberalcev" bode šlo tudi z Goriškega razmerno veliko število duhovnikov in laikov na shod, kajti razposlana omenjena krepka poslanica je mnoge vnela za potovanje na prvi slovenski katoliški shod, in tako bode „Nova Soča" dosegla ravno nasprotno vspehe, kakor namerava s svojimi dražilnimi članki. Pa bodi dovolj o tej razposajenosti „Nove Soče". Pa tudi v vuanji politiki drugih držav ima „N. S." druge pojme in nazore, kakor jih imajo navadno krščauski domoljubi. Nedavno je namreč gra-! jala francoske škofe, katerim je pisal papež Leon XIII., da naj priznajo sedanjo republikansko državno obliko, a da tisti vkljub papeževi zapovedi nasprotujejo republiki! „Nova Soča" bi morala pač vedeti, da francoski škofje z duhovščino nikakor ne nasprotujejo republiki kot takšni, ampak le njenim krivičnim zakonom, s katerimi tiranizuje vest in vero francoskih katolikov, kajti priznanje francoske republike nikakor ne pomenja, da bi se morala cerkev udati brezpogojno njeni krivični postavodaji! *) To nam je popolnoma novo in morda le nespametna šala. Op. vred. Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina dne 28. julija 1892 v Postojini. (Dalje.) Tajnikovo izvestje slove : Slavna skupščina! Velespoštovane dame, častiti rojaki ! 1. Gotovo ni malenkostna zadeva, ki je zbrala danes toliko slovenskega sveta v tem širnoznanem trgu slovenskem. Privabila nas je vse vodilna zvezda, katera pripelje naš ljubljeni narod k pravi krščanski omiki, k večji samozavesti, k jekleni značajnosti in tako k lepši bodočnosti — ta zvezda je : dobro urejeno slovensko šolstvo na versko-uarodni podlagi. Nepoznalec slovenskih razmer bi se čudil — ko uprav to povdarjam — misleč, da imamo svoje šolstvo tako uravnano, kakor je to mej omikanimi narodi običajno ; a žal! moramo mu mi odvrniti: da našo zvezdo otemneva dvojni oblak, jeden se vzdiguje od jugozapada od naših sosedov ob Jadranskem morju, drugi privihra od nebotičnih gora naših severnih sosedov. V sredi mej temi orjaki giblje se naš čil žilav rod, delujoč i trpeč, le malo-kedaj se radujoč, ker je odkazan na svoje skromne moči, ker pogreša zaslombe zemeljskih niogočnjakov. Rod naš z vsemi silami teži za kulturo, a zavir mu je prestajati obilo. Vse te megle bi si rad prepodil in za to se zaupno ozira v take pomočnike, ki so mu že pred tisoč leti pokazali pravo pot k krščanski omiki in resničnemu napredku. Družba, ki se imenuje po prvoučiteljih slovanskih „družba sv. Cirila in Metoda", postavila si je nalog po svojih skromnih močeh dosezati na prosvetnem polju isti smoter, za kateri sta se znojila sveta blagovestnika — to je krščanska vzgoja in izobraženje slovenske mladine s pomočjo mile materinščine. Ker vsa slovenska mladež — osobito ob periferiji našega ozemlja — ne uživa že te dobrote, zato skuša naša družba, ki je bila osnovana uprav v obrambo naše dece, odpomoči temu preob-čutnemu nedostatku. To je pred očmi druž-binemu vodstvu, katero danes že sedmič stopa pred Vas, čč. skupščinarji in družbeniki, da Vas obvesti ob svojih naporih in sploh o društvenem gibanju. Ako vodstveni izvestitelj seže v zadnjo upravno dobo, ne kani Vam opisavati vsega, kar je bilo vodstvu prerešetavati, ker bi bilo za današnji shod preobširno. Upam, da čč- skupščinarje zadovoljim, ako načrtam družbino gibanje le v glavnih obrisih. 2. Lanska skupščina se je z nepričakovanim sijajem izvršila dne 26. julija v gostoljubnem Ka-; meniku; poročilo o njej najdejo čč. družbeniki v i „Vestniku" V. Pri tem zborovanju je bila izstopivša ( tretjina odbornikov zopet soglasno poklicana v vodstvo, ; kateremu je reševati društvene zadeve. V to s vrh o i se je v zadnji upravni dobi vodstvo sošlo k j e d -; najstim sejam, in sicer je bila: XLVIII. — oziroma 1. seja pretekle dobe — dne 5. avg. 1891; XLIX. dne 23. septembra; L. dne 4. novembra; LI. dne 2. decembra 1891; LIL dne 13. januvarija 1892, ki je bila seja ožjega odbora, in istega dne i potem LIH. plenarna seja ; LIV. dne 24. februvarija ; ' LV. dne 12. marca zopet seja ožjega odbora; i LVI. dne 11. maja; LVII. dne 25. junija in LVIIL j dne 13. julija. Tu so se reševale prošnje in vloge ter osobito zadeve družbinih šolskih zavodov, isto-tako so se odobrili koraki, ki jih je moralo pri nuj-nejših stvareh storiti društveno upraviteljstvo, kakor . sta v glavnih točkah že sproti objavljala čitajočemu občinstvu naša dnevnika in po njiju tudi drugi naši časopisi. (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 16. avgusta. i (Katoliški shod v Cirknici) Včeraj popoludne ob 4. uri se je vršil posebno slovesno iu spodbudno javni pripravljalni katoliški shod v Cirknici v prostorih cirkniškega župana g. Ivana Žitnika. Prostorna dvorana je bila v ta namen posebno ukusno ozaljšana s podobo papeževo, cesarjevo in dr. Jan. viteza Bleiweisa. Že davno pred določeno uro so bili prostori v dvorani popolno natlačeni; mnogo ljudstva pa je bilo še zunaj, ki bi se bili radi udeležili lepega shoda, pa neso mogli v dvorano. Predsednik shodu je bil soglasno izvoljen preč. g. dekan F. Kunstelj, podpredsedniki so bili izvoljeni g g. Janko L e b a n , nadučitelj v Begunjah, Franc O to n i č a r , občinski svetovalec, in M Završnik, občinski svetovalec. Zapisnikarja sta bila gg. Ivan B o n a č , trgovec v Begunjah, in Fr. Tratnik, trgovec v Dolenji Vasi pri Cirknici. — Po iskrenem pozdravu gospoda predsednika spregovori prvi g. dr. V. Gregorič ter na podlagi načrta resolucij, ki se predloži katoliškemu shodu, zanimivo pojasnjuje namen I. slov. katol. shoda. — Za njim je poljudno govoril g. A. K a 1 a n o katoliški zavesti ter z mnogimi vzgledi iz življenja pojasnjeval, kako častno je za katoličana, da se zaveda svojega katoliškega prepričanja; poudarjal je zlasti, da bodo splošno oni najboljši gospodarji in narodnjaki, katere prešinja živa katoliška zavest. — G. deželni poslanec Ignacij Žitnik je govoril o gospodarskih razmerah. Poslušalci večinoma kmetovalci so z velikim zanimanjem poslušali to poljudno narodnogospodarsko razpravo. — Po dovršenem redu se posestnik g. Ivan K o r č e v iskrenih be^ sedah zahvali lokalnemu pripravljalnemu odboru, zlasti gg. govornikom za vzorno osnovanje katol. shoda v Cirknici; izrazil je željo, naj bi besede na shodu govorjene padle kot seme na dobro zemljo ter obrodile obilno sadu. — Nato je gospod predsednik z navdušenimi slava-klici na papeža, cesarja in na knezoškofa ljubljanskega sklenil lepo zborovanje ob V» 7. uri zvečer. Uzoren red, ki je vladal na shodu, in veliko zanimanje, katero so kazali Cirkničanje za shod, daje jim najlepše spričevalo vrlih zavednih katoliških mož. Slava jim ! (Pripravljalni katol. shod na Vrhniki) vršil se bo v nedeljo dne 21. avgusta najbrže pri podružnični cerkvi presv. Trojice. Med drugim bodeta na tem shodu govorila tudi gg. poslanca KI u n in P o v š e. (Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) pri Novem Mestu, kjer se prične šolsko leto 1892/93 du<š 3. novembra 1892, izpraznjenih je pet deželnih ustanov in več mest i za plačujoče učence. Prošnje naj se pošljejo do 8. j septembra vodstvn omenjene šole na Grmu. (Osebni promet na gorenjski železnici) Ker je bilo v nedeljo in včerajšnji praznik jako lepo vreme, odpeljalo se je iz Ljubljane nenavadno veliko izletnikov po gorenjski državni in kamniški železnici. Z božjepotniki na Brezje je bilo do 7000 oseb. Zjutraj in zvečer sta vozila po dva vlaka. Promet j se je vršil sicer v redu, le o tem smo čuli mnogo pritožb, da državna železnica nima na razpolaganje več za ljudi primernejših kakor so takozvaoi vojaški vagoni. (Ogenj.) Z Vranskega se nam piše: Dne 14. t. m. predpolduem okoli 10. ure je nastal ogenj . pri veleposestniku g. E. Šavru v Tržci blizu Vran- j skega trga. Goreti je začelo v hlevu in uagloma je i bilo vse poslopje v ognju. Hvala vrlemu gasilnemu društvu pod vodstvom gosp. Ose ta, ki je ukrotilo divji element, da ni uničil vse vasi. Pomagali so i tudi drugi gospodje in ljudje z Vranskega. (Uboj.) Piše se nam iz Planine: V nedeljo, j 14. t. m.,' je šel zgodaj zjutraj logarski pomočnik i kneza Windischgriitia, Peter Kune, na lesičji lov j v Rakovski grič bliiu vasi Slivice, unške župnije, j V gozdu se jč najbrž sešel s kakim lovskim tatom, j kateremu je hotel vzeti puško in ga zgrabiti. A tat i i,-, | ' ( r . ■ * ! ' ' i je bil urnejši in ustrelil Kunea, ki je na mestu j mrtev obležal. Nekaj svinčenih zrn je šlo naravnost skozi srce. Zločinec je še neznan. Kune je bil zelo vesten paznik ia sicer reden in pošten človek. Morda ga smrt' i.i našla nepripravljenega. (Visoka starost.) Iz Kokre se nam piše: Tukaj \ je umrl 12. t. m. Gašper Koder, najstarejči mož v župniji. Praznoval je leta 1878 zlato, leta 1888 de-mantno poroto. Rojen je Bil 4. jauuvarija 1803. i (Veliko pohujšanje.) Včeraj, Velicega Šmarna j dan, so delali mestni delavci nov tlak poleg nove j mestne vojašnice v Travniških ulicah. Prav zraven : na nasprotni stj-at^i stpji, ee^ke(y, Jezusov,ega Srca, j kjer je bij ta dan velik shpd romarjev if rajnih krajev. V cerkvi, je bilf prfdiga, ljudstva pojna(cer-kev, tako, da jih je n^nogo moralo pri odprtij,vjra- i tih zunaj stati, da so slišali prjdigarja. Kakih 20 ! korakov,, proč so pa nov tlak delali: kurili, mešali, da je smrdelo in kadila se daleč okrog; vozili prst, žvižgali, peli, klejjin klafah na g)a£, da so ljufljft | pri vratih morali vse ob enen^ slišati, pridigarja in 1 te „krščanske del^vpe". Kaj si mora ljudstvo min si iti o ljubljanski mestni gosposki, ko vjdi tako gnu- ; sobo razdejanja na Gospodov d?p ?. Pred nekoliko meseci je b,il9 brati po časnikih, da, je prišlo ua vojaška oblastyp povelje, naj bolj skfbi za povzflig.o verskega čuta pri vojski; ta današpji prizor pa je mora} vse vojake v v^jri jako utrditi I Ljubljančan^ pa so gotovo še toliko katoliški, da kaj tacega ne bodo trpeli v mestu. Pričakujemo, da se najde ka-kov mestni odbornik, da spravi, to stvar na dan; če se ne bodo zgodilo, bomo vsaj vjdeli, kakošnega duha možje sede v mestni hi$i. — Naša društva pa, ki po svojih prayi]jh morajo skrbeti tudi, za katoliško prepričanje, naj store svojo dolžnost in poravnajo ta madež, kolikpr je mogoče, Vemo, da ne bode nobeden hotel odgovoren, biti,, a zadosti slabp je, če gospodar, ki . plačuje, nima toliko moči, d^ bi mogel svojim delavcem ukazovati. Pri vsej tej žalostni .dogodbi je bjlo tolažilno le to, da se, ti, mestni delavci bili, tujci, ker govprili so slabo nemško in nekako slovansko zmes, ker smo prepri- ' čani, da poštenih Slovencev bi ne bili spravili!,k ' delu na Velikega Šmarna dap. Meščanje pa naj poskrbe, da se ta nečast, Mariji storjena, dostojno popravi in nadomesti. —č. (Ponarejen petdesetak) je dne 12. t. ni. oddal neki neznan človek od 40 do 50 let v krčmi Ffanpa Jermana v Radomljah. Tujec govori italijanski in slabo slovenski. (Deželnozborska volitev na Koroškem.) Iz Celovca se nam piše: Liberalci se o kandidatu za de-želnozborsko dopolnilno volitev ne morejo,, zjediniti, dasi je „oče Laks", katerega so bili naprosili „bauernbundari)% naj izreče „odločilno besedo", koga hoče imeti za svojega naslednika, že spregovoril v tej zadevi I Najbrž bo prodrl trški župan Zikmundovsky, a ne brez nasprotstva 1 Odločiti hočejo o tem še-le ua dan volitve, pri posvetovanju, ki se ima vršiti pred volitvijo. — Kot jako značilno za koroške razmere v obče in za „delavnost" tako-znane „konservativne stranke posebej bodi mimogrede omenjeno, da glasilo te stranke, „Kiirntner Voiksblatt", doslej niti besedice ni črhnil o dopolnilni volitvi. Komentara ni treba. —rj— (S Koroškega) se nam piše: Dne 9. avgusta je utonil pri Kaplji v Rožni dolini v Dravi posestnik M. Dovjak po domač Repnjak iz Kaplje. Dovjak, ki je delal pri vravnavanju Drave, se je vozil po čolnu preko vode, a skočil predaleč od brega iz čolna, prišel na pesek, ki se je udri, ter se tako potopil. — Te dni so v Celovcu zaprli staro bera-čico zaradi beračenja na cesti. Pri beračici so našli za 99 gld. 37 kr. „drobiža", namreč krajearjev, desetič in dvajsetic. (Občinske volitve v Zagrebu.) V petek je volil drugi razred II. okraja. Izvoljeni so trije vladnj kaudidatje, ki so dobili po 124 do 131 glasov, opozicijski pa po 85 do 81. V soboto je volil prvi razred II. okraja. Od 41 volilcev jih je prišlo volit 39. Vladpi kandidat Matunci je dobil 20 glasov in je torej izvoljen, opozicijska kandidata Hirschl in Vo-jakovič in vladni kandidat Jonas so dobili po 19 glasov, torej bode med temi tremi ožja volitev. (Pri občinski volitvi) v Stražišču v kranjskem okraju je bil izvoljen županom Franc Šifrer, svetovalci pa Luka Smid, Franc Resman in Franc Po-renta. (Pevsko društvo „Lira") v Kamniku je minolo nedeljo praznovalo svojo desetletpico, katere se je udeležilo 30 članov „Slavca" iz Ljubljane, 34 članov društva „Hajdrih" s Proseka, 20 članov „BraJ-nega društva" iz Kranja in 6 članov društva „Adrija" iz Barkovelj. Pri dohodu so bili vsi pevci okrašeui s šopki, „SUvčeva" zastava z lep|m trakoaj, Koncert ie b:l ob 4. uri v g. F^eria regtavrpciji. Isti dan je v Kamniku zborovala zveza kranjskih gasilnih društev. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno. (Število zdravnikov v Avstriji.) Zdaj Avstrija broji 9095 zdravnikov, brez vojaških, in sicer ua Dolenjem Avstrijskem 2209, na Češkem 2013, v Galiciji 1038, na Moravskem 782, na Štajerskem 766, na Tirolskem 605, na Gorenjem Avstrijskem 521, v Šleziji 191, na Koroškem 141, v Dalmaciji 139, na Solnograškem 137, na Primorskem 134, na Kranjskem 118, v Bukovini 105, na Pred-darelskem 81, v Istri 76 in na Goriškem 59. (Vabilo) k veselici, katero priredi „Bralno društvo" pri sv. Juriju ob Ščavnici v nedeljo, avgusta t. 1., v šolskih prostorih s sledečim vspore-dom: 1. F. S. Vilbar: „Triglav". 2. Pozdrav.' 3. „Urno naprej", koračnica.. 4. Slavnostni govor. 5. L. Hudovernik: „Naša zvezda". 6. Deklamacija. 7. „Materino žalovanje", narodna pesen}. 8. „Dobro jutro", igra v 2 dejanjih, med igro sviranje z lokom. 9. „Slovo od doma". 10. Slučajnosti. 11. Prosta zabava v narodni gostilni. Začetek ob polu 4. uri. Vstopnina 10 kr. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Mqtod^ z^ Ajdovščino in okolico bo imela v nedeljo 21. t. m. občni zbor ob 4. uri. popoludne v prostorih rokodelskega društva v Ajdovščini. Dpevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Polaganju računov. 4. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi načelništvp, Telegrami. Pariz, 15. avgusta. Višjega Računskega častnika Meyerja so zaprli, ker je na sumu sokrivde goljufije pri vojaških dobavah. Peterburg, 15. avgusta. Po uradnih poročilih je včeraj umrlo za kolero v Peter-burgu 13 oseb, v Moskvi dne 12. t. m. dvei osebi. — Cesar je ukazal, da vsled bolezni, letos odpadejo večje vaje za posadki v Kuas* nemselu in Ustjihori. Novi Jork, 15. avgusta. „Herald" poroča iz Trinidad à, da so vstaši v Venezueli vzeli mesto Ciudad-Bolivar. Sao Paolo, 14. avgusta. Arabci so pobili kongiško armado pri Benakambi-» Le dva Evropca sta ušla. {'n«rU »v 11. avgusta. Ana Jager, hlapčeva hči, 19 dni, sv. Petra cesta 37, atroce. 12. avgusta. Matija Matjan, zasebnik, 86 let, Dunajska cesta 16, marasmus senilis. — Janez Rozman, delavcev sin, 2 leti, Karlovska cesta 24, jetika. Tw|'in pradeda gospoda Matije Mathian-a, za. mnogobrojno udal^žitev pri pogrebu in sza'iepe darovane vence izrekamo s "tem svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1892. Žalujoči ostali. <• "'" "• M ■ , i; - , tri T a» jBg|— _ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. — kr, Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........62 „ — . Windis«hgraeipve srečke, 20 gld.;. . . . 69 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 „ — . Akcije' Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2805 „ — „ Akcije južne Železnifee, 200 gld. sr. . . . 102 „ — „ Papirni rubelj.......... 1 „ 21 %■„ Laških lir 100 ........... 45 „ 85 „ •.•î*«d~V ittf itfitf? t.-iTt; dunajska 1> o r z Dni 16. avgusta Papirna renta 5%, 1 o % davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . Papirna renta davka prosta . . . Akcije avstro-oget-ske b&hke, 600 gld. . Kreditne akoije, 160 gld.. v1 . . London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.) V...... Cesarski cekini ...... ... Nemških mark }00........ 96 gld. 96 .' HA 100, 9sr 316 119 9 5 58 50 20 55 55 49 67 56 »S* 13. avB^»1j»v Ogerska zlata renta 4