213. stevilkn. Ljubljana, vtorek 20. septembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja Tflak dan, izTzemji ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogorskc dežolt^ za ćelo leto lfj ^1„ xh piti tata H gl., %z četrt leta 4 gl. — Za Lj ubij »no brez poSiljanja na dom za ćelo leto i.'l ^Id., *» eetrt leta li gld. 30 kr., za rn tnetec 1 pld. 10 kr. 'An pnAiljanje na dona ne računa 10 kr. za iiK:nec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e 3 e I e toliko vei, kolikor poštnitm iznaSa. -- Za gospode ućitotjt; na ljudskih Aolaii in ka dijakc velja znižana cena in sicer: Za Lj ubijano z:» ćetrt leta 2 pld. 50 kr., po poftti prejeman za četrt leta i gold. — Za o z u u n i 1 a ■• plaĆaje od četiristopne petit-vrste tt kr., će se oznanilo enkrat tiska, f» kr., će se dvakrat, in 4 kr., ft« se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fruukirati. — KokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolrasmovej hiŠi „^kulaliAka stolba". Op r& ▼ nifit.To, na katero »aj se blagovolijo pošiljuti naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „N»rodnej tiskami" v Kolmanorej hill. Našim državnim poslancem. Koliko let uže caka slovenski narod, da se mu izpolni jedna ali druga želja, da mu pridobe njegovi zaatopniki vsaj jedno obljubljenih mu pravic, za katere so a« v svojih vo-litvenih program'h potezovati obljubili. Ali ža-libog nijma naš narod do danes zaznamovati znatnega uspeha svojih poslancev. Ne smemo reci, da bi bili poslanci kedaj zamudili prilož-nost, potezati se za naroda pravice, naopjik vrlo so se borili vselej, kadar je bilo treba povedati ali vladi ali protivnikom našim, da tuđi živi narod, ki se imenuje slovenski, da je tuđi ta narod ud teleaa avstrijske države, in da ima kot ud pravico do življenju, kakeršno uživajo drugi narodi intega teleaa. Pod vlado Lasser-Auerspergovo se nijsmo mogli nadejati kacega uspeha, ni mi ni drugi Slovani, in. zadovoljni smo bili, ko smo čuli hrabre naše poslance zago var jati na$e pravice. In ko je nastopila nova vlada, pod katero so imeli razevesti nam „lepši dnevi", je zafiel narod upatt, da nam bodo poslanci prinesli ali za „ptičice" ali za „bob" ali „pirhe" to ali ono izpolnjeno željo. Snj so bile težnje naše vedno tako pohlevne! Ali seja za sejo, sesija za sesijo je prošla, in na Slovenskem vladajo po šolah in uradili še zmirom tišti zagrizeni neprijatelji in sovražniki slovenskega naroda, kakor pod vlado nemških „liberaleev". Kranjski deželni zbor je še zini roni tako zastopan, kakor si ga je želela nam vselej krivična in zoprna klika nemčurjev in Nemcev, in iz njega izišli deželni odbor še zmirom gospodari na Kranjskero, nastavlja njemu udane in ugodne uradnike, pospeSuje vse kar je ogromnoj ve-čini ali recimo vsemu prebivalstvu Kranjske protivno. Ražen tega, da je bil prestavljen neki slabo znan okrajni glavar, kateri bi se pa tako ali tako radi njegovega vsem družbemm po stavam protujočega obnašanja ne bil mogel držati na Kranjskem, nijsmo dosegli na na-rodnem polji čisto nič, na druga polja se pa naši poslanci do malega nijso spuščali. Res je, da tuđi drugi mogočnejši narodi nijso dosegli skoraj nič na narodnem polji, ali dosegli so to, da sp je jelo o njih težnjah govoriti, da je tuđi vlada morala začeti razmotravati njihove zuhteve. Čehi so dospeli tako daleč, dija. Ustuvoverni listi briihajo po svojej navadi ves svoj srd nti Belcredija in na Taaffeja, ker je ravno tega moža, prnvi(*:ncga, nepristran-skfga in za ta posel naj bol j sposobnoga ime-noval predsednikotn upravnemu sodišću. Avto-uoinistični listi pa se vesele tega imenovanja in odbijajo napade ustavovernih žurnalov. „Czas" govori o imenovanji Bnlcrodija tnko-le: „To fme-novanje bode gotovo ćela avtonomistićnn stranka z veseljem sprejela. Taartejev kabinet ima mej druginii tuđi to lastnost, da unio odločno, hitro in tajno delati . . . Poklič grofu Iielcrc.lija, biv šega ministerskega pivdsednika in moža, ki je udan pvtonomističnim principom in je z ii])i*avo popolnem znan, na čelo tako irnt'iutne in po-menljive institucije, kakor je, upravno sodišCe, pome,ni nekaj ugodnegit in je ob jedu em nova in sijajna zmnga od Taart'ejeveg;i kabineta in od zdanje večine reprezentirane smeri". Da bi se tuđi Kranjcem vremena zjasnila. Vedno le čakamo, zdihujemo, prosimo... Kako dolgo Se ? Listi iz iujine. XII. Firence, 30. avgusta 1881. Dragi prijatelj ! Evo me dakle, da Te popeljem malo ve6 okolo po Firenci, da si vsaj površno ogledava naravne in umetniške kra-sote divnega tega mesta. Da bi Ti hotel malo natanfineje opisovati vse zanimivosti Firence, napoluil bi lahko več ko deset tacih in tuđi še daljčih listov, a še bi preostajalo gradiva obilo. V zadregi sem, bi-li poprej govoril o naravnej vnanjej lepoti mesta, ali pa o mnogih in bogatih zakladih umeteljnih, zaradi katerib Firenco po pravici imenujejo italijanske Atene. Radi krasne svoje lege ob reki Amo, sredi tako zvanega Val d' Arno, okolo in okolo obdano s prijaznimi holmi in griči, obsejanimi s hiSami in vilami sredi zelenega drevja, ▼pliva to mesto nekako čarobno na gledalca ter &a prepriča, da po vsej pravici se imenuje „regina dell' Arno", „la vaga", „la bella" ! (krasna kraljica*). Nij se čuditi, da ntvno v tej rajskej deželi rodil se je velikanski pes-nik Dante, da so tu zagledali beli dan in se navduševali v svetem žaru umetnosti možje, kakor: Michel Angelo Buonarotti, Ben-venuto Cellini in mnogo drugih, kojih slavna dela umetnosti so Bvetovno znana in občudo-vana. NajlepSe uživati se da ta prekrasni panorama s kacega vzvišenega kraja, n. pr. s „Piazzale Michel Angelo" na konci prekrasne, bujnih razgledov polne, skoraj poldrugo uro dolge šetalne ceste „Viale dei Colli", ali pa iz terase gosti 1 niče „Aurora" v nasproti, na vrhu Fieaolanskega griča ležečem prijetnem mestu Fiesole. S primerno malim troškom pelješ se lahko tija in nazaj v hladu, kajti s pripomočjo modernih in cenih prevoznih sred- *) Mej vilami jo posebno omenitt Vi lla Pal-mieri, v katerej je dojanje Boccaciovega „Decame-roneu. V tej vili so boj da prebivali za Časa grozovite kuge, divjajoče v Firenci lota 1848., pripovedovalci ĐecameroDOvih noveL Pia. stev, kakor so posebno po velicih raestib Btramwaytt, je naglo in temeljito obiskavanje oddaljenejžih partij jako olahkočeno. Jedno najbolj obiskanih krasnih šetališč so tako imenovane „Cascine", (sirarije, bi se reklo po naše) ^ gostimi gozdiei raznovnstnega drevja, zoologičnim vrtom, gostilnicami in sploh z vsem, kar razveseljuje oko, a tuđi krepCđ grešno teld. Tu se zbira ob četrtkih in ne-deljah zvečer, ko igra tuđi godba, na tisoči ljudstva, in na stotine elegantnih ekvipaž vozi se gori in doli po širokem voznom drevoredu, podobnomu onomu v Duuajskem praterju, kakor sploh nanj spominti to netali^če v Hvojej celoti. Ražen tega nahajajo se mnogi javni vrtovi, mej njimi velikanski „giartliuo Boboli", in z drevjem obsajeni prostori, katerih bi niti treba ne bilo, krjti kamer se obrneš ven iz mesta v bližnjo okolico, povsodi je krasna in čarobna, in prav je imel pisatelj „romarskih pišem" rekoč: „Če je Italija večinoma zemeljski raj, je Florenca glavno rajsko mesto." O zgodovini Firence hoGem omeniti le Dunajski „Vaterland" govori o krani-flkeiu deželncm zboru ter pravi: „Mej tem ko drugi deželni zbori redno funkcijoni-rajo, se kaže, da se kranjski deželni zbor le tos ne bode sešel, in to radi tega, ker se sam razpusti". Potem pripoveduje „Vaterland", v dopisu iz Ljubljane, da hote vsi deželni poslane* udeležiti svoje mandate, in konca: „V tem slučaj i bi se se ve da ne moglo govoriti o zasedanji kranjskega deželnega zbora ob od-ločenem času in morale bi se stoprv razpisati volitve". Tako „Vaterland" ! Oorliltl doželtil zbor je uže skle lil svoje poslovanje 6. septembra. Razpravljale bo ae v celem zasedanji le bolj lokalne stvari, kakor: naj se deželni odbor poteza, da bi se po elementarnih škodab zadetim krajem od-pustilo neKiij davkov. Znamenito pa je, kako se je izjavil goriški deželni zbor o vpraaanji vlade zaradi vredbe administrativne službe. Poslanec dr. Abram je v imenu pravnega od-seka predlagal ii«j se sklene: „Na podlagi storjenih izkušenj in z ozirom na zdanje po litično vredbo meni deželni zbor, da nij ne potrebno ne želeti, da se la.stnemu delokrogu občin odtegnejo nekatera ali vsa policijska opravila ter prelofcijo v izročeni delokrog ali deloma tuđi v delokrog političnih oblastnij". Ta pred log se je sprejel brez razprave. Mnogo se piše in govori o zjediujcnji usta-vovercev v „ticmški Klub*4. Listi se na vso moč trudijo, da bi vse ustavoverce zjedi-nili v njem in tuđi ote Herbst je klical „nem-ške može" v ta klub. A vender jim ne gre prav po sreći. Kakor poroča „Schlesiache Ztg.u, so se teinu sklepu uprli ustavoverni poslanei iz velikih posestnikov. To nam jasno spričuje, da je ves krik in vik ustavovercev, da so jedini, le fraza, s katero hote svet slepiti. „Dt. Ztg." nam pripoveiluje, da seje zdru žilo nekaj ustavovernih mož, da „varu.iejo dr-žavljan*Uc pravice, ki jili dajejo osnovni zakoni". Ti možje bodo na dalje imeli nalog, „da se vsacemu omogoči svoje pravice braniti, svoboda volitev se mora braniti proti vsakemu vplivu od katere si bodi strani, proti omeje-nju tiskovne svobode po mnogih konfiskacijah se mora dati pred sodnijami postavim obramba". S tem t»mo mi tuđi prav zadovoljni, da bi res ti rao?je potezali se popolnem nepristransko za te pravice. Saj uam statistika konfiskacij kaže, da je v vsacem meseci konfisciranih več avtonomističnih nego ustavoveruih listov. In o svobodi volitve? Kđo si more želeti pri vo-litvah bolj svobode, kakor mi, saj cei svet ve, kake nezakonitnosti so se ravno pri volitvah v naš deželni zbor vršile — in vender še ob-stoji. Torej le naprej možje, a za vse jednake pravice. BolgarMki kuez izual je ukaz, s ka-terim se je od 21. aprila do l.julija obsojenim političnim zločincem amnestija dodelila. To kaže, da se v Bolgarijo vraća popolen mir, kaže, da knez nij reakcijonaren in da se prorokovane „revolucije" liberalnih opozicijonalcev nij bati. Tuđi finan cijel no stanje države je ugodno. Kakor porof-ajo bolgarski listi, oddajejo podauiki voljno davke in nij se bati nobenega naspro tovauje; davki se tuđi nikjer siloma ne izter-javhjo; državna blagajnica kaže, da ima letos v meseci juliji okolo poldrug milijon preo stanka. Da bi le vedno knez modro postopal in da bi se liberalni vndje v prevročem do-moljubji ne prenaglili, bode Bolgsrska kmalu moćna in ljuilstvo bode srečno. Iz Aten se poroča, da ie reSeno {(rsko* tursko mejno vprasanje. Delimicijska komisija je uže odSla nazaj v Carigrad. Irska deželna liga je 16. t. m. zboro-vala; pri zborovanji je bilo 1300 dflegirancev navzočnih. Parnell, ki je tuđi predsedoval, je oštro govoril proti zemljiščnemu zakonu, kateri zahteva, nnj se raziđe deželna lipa. Parnell je razvi! program lige in dejal naj bi ta bil: Odpravi naj se popolnem plafevnnje najem-iSČine. Sklenilo se je veft resolucij; mej temi tuđi, da se zahteva avtonomija Irske. Rszmere v K.ajlri še zdaj nijso vrav-nane, da ćelo ne ve so nič gotovega, ali bode v Egiptu intervenir; la kaka tnja država, fran-coska ali angleška. O tem vpraSanji piše „Re-publique fraingaise", Gambettin organ, da nij treba, da bi tu intervenirala Turčija, niti ne AnuleSka i»li Francoska. Ta list meni, naj bi se kedivu dal čas, da si s pomočjo zastop-nikov angleških in franeoskih zopet pridobi avtoriteto. Ob jednem pa nai bi kabineta, londonski in pariški, vstanovila iz Francozov in Angležev obstojefio vojasko komisijo v ta namen, da izplačajo odpuščenim egiptovHkim častnikom zaostalo plačo, da vojsko retbrmirajo in redu-cirajo. Mogoče, &< se bode to vprašanje za zd.ij resilo po besedah tetia lista, a pozneje gotovo priđe čas, da si vjame Egipet ali An-glija ali Francija v svoje mreže. Ali je ta čas blizu ali dalec, je težko dolomiti. Dopisi. Iz dlške 19. septembra. [Izviren dopis.] (Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico) se je včeraj dopoludne ustanovila. K /boru so prišli mnogi župani pa drugi ve-ljavni možje in po predlogu g. župana Bav-deka državnega poslanca in deželnega odbornika g. dr. Vošnj.*ka izvolili predsednikom zboru. G. dr. Vošnjak je razrožil imenitiio nalogo hra-nilnib in posojilnih zadrugr zlasti tuđi za kmet-sko ljudstvo, ter razjasnil pravila in delovanje teh zavodov. Zbor je odobri! pravila, kakor so bila predložena od osnovalnega odbora. Potem se je vršila volitev ravnateljstva in nadzorstva. k-voljeni so bili: g. Ločnikar Toma, Župan na Viči za ravnatelja, g. Knez Anton, žitni trgovec, za blagajnika, g. Bavdek Martin v Udmatu za preglednika, za namestnika pa g. Vinko Ogorelec iz Škofljice in g. Jože Zo-rec, župan na Dobrovi. V nadzorstvo so iz-voljeni g. pl. Wurzbach , c. kr. okrajni glavar, ki je tuđi pri stopi I zadrugi, g. Knez Jano z star. iz Šičke in g. Fran Oraersa, trgovec v Kranji. Zadružniki so podpisali precej do 30 deležev po 100 gold. Ravnateljstvu se je naložilo, da ima preskrbeti vknjiženje zadruge pri deželnoj sodniji in narediti vse priprave, da zadruga z novim letom lehko za-ćne avoje delovanje. Mi želimo temu narod-nemu zavodu najboljši uspeh, na čemer nij dvomiti po sestavi ravnateljstva in nadzorstva. Ustanavljajočemu zboru naše posojilnice so kot poslušalci prisostvovali tuđi nekateri gospodje iz Kranja i u z Vrhnike, da bi se informirali o osnovi posojilnic, ker nameravajo tuđi v teh dveh krajih oživotvoriti taka zavoda. * d€>žc>Ie 16. septembra. [Izv. dopis.] (Zopet nekaj o gospodu nadzorniku Pirkerji.) Uvodni članek v 205. številki „Slov. Naroda" od 10. t. m., v katerem se govori, kakšni naj bi bili nadzorniki ljudskih dol, mi je jako dopadel. V tem članku mej drugim tuđi stoji, da šolski nadzornik ne srne učitelja hujskati proti duhovščini. Tukaj mi je pa precej zopet moj „prijatelj" g. deželni šolski nadzornik Pirker na misel prišel. Tega gospoda je pred nekaj leti prišel obiskat učitelj z de-žele, pa g. Pirker ga nij nič kaj prijazno sprejel, da-si je bil ta učitelj „verfassungstreu". OČital mu je namreč, da — dobro izhaja z duhof&čiuo. Rekel nm je: „Ich hatte eigeotlich nichts gegen Sie, aber vvie ich hore, stehen Sie mit der Geistlichkeit auf gutem Fusse, und das ist nicht iu der Ordnung.u Učiteljr katerega uže aij več raej živimi, je na to g. Pirkerju prav mirno, se ve da tuđi po nemški odgovoril: Jaz nemam »ikakeršnega uzroka, da bi se z duhovnikom prepiral, temvec rad občujem ž njim, ne zato, ker je duhovnik, ampak ker je sploh inteligenten mož, a kate-rim se da kaj pametnega pogovoriti." To mi je pravil dotični učitelj sam, in on se gotovo nij lagal, kaj ti bil je poštenjak in mej učitelj-stvom zelo čislan; bil je še ćelo v prvo de-želno učiteljsko konferenco izvoljen. Po gosp. Pirkerjevem mnenji se mora torej učitelj z duhovnikom na vsak način kregati in prepirati, če je le-ta še tako dobra duša: potem nekoliko črtic. Uže za časov Sulle cvetoče rimljausko mesto Florentia počelo je igrati važno nalogo v svetovnej zgodovini še le v srednjem veku. Slavni zgodovinar Machiavelli, rodom Florentinec, počimlje svojo zgodovino Firence še le s 13. stoletjem, od prejšnjih ve-kov le malo poročujoč. Notranji boji in pre-piri raznih strank vznerairjali so, kakor skoraj vsa italijanska mesta, tuđi Firenco, posebno oni mej Guelfi in Gibhellini, pozneje pa mej strankama tako imenovanih „belih" in „crnih", mej katerima je bil vedni „ravs in kavs". K stranki „belih" pripadal je tuđi slavni pesnik Dante in bil z mnogimi drugimi obsojen od Guelfovskega sodišča v prognanstvo, niti nij več videl Firence. Najslavnejša doba v zgodovini Firence pa je ona vladanja rodbine De Medici, katera je povzdignola mesto do naj-višje stopinje slave in bogatstva. Pravi uzor prijatelja in pospeševatelja umetnosti bil je Cosimo de Medici, prvi veliki vojvoda, slavni mecenat vseh tačas živečih umetnikov prve vrste. Brundlesco, graditelj mogočnega glav- nega božjega hiama Florentinskega, imel je čast uživati intimno njegovo prijateljstvo, kipar Donat ello, stvoritelj klasične slikarije Maaaecio., slavna slikarja Fra Filippo Lippi in Fra Gio-vanni da Fiesole in mnogo drugih združil je okolo Bebe ter jim dajal prilike ustvarjati ne-umrjoča svoja dela. Slavno to dobo pretrgal je za nekoliko časa fanatični dominikanec Savonarola, ki je skozi tri leta po smrti Lo-renca wil magnifico" vodil državo in dal uničiti mnogo dragocenih del umetniških, ki so bila vsa sežgaua kot „anatema" najavnem trgu. Znosili so skupaj piramido 24 metrov široko, 6 metrov visoko iz slik, risarij, knjig in drugih umetnih del ter jih zažigali mej pobožnim petjem mno-žice belo oblečeuih otrok. Iz zvonika palače pa so se glasili zvonovi in trobente Signorie. A kmalu bil je konec tega fanatizma. Papež Aleksander VI., čegar dvor je Savonarola itne-noval „rimski Babel", pozval ga je v Rim, a ker ga nij bilo in se tuđi nij zinenil za pre-poved, da ne sme več pridigovati, bil je od papeža izobčen ali ekskomuniciran, kratko po tem v jefco vržen ter po sramotnem procesu z dvema svojima privržencema Fra Domenico in Fra Silvestro kot krivoverec in zapeljivec ljudstva obešen in njihova trupla sežgana. Po smrti zadnjega Medicejea 1. 1737. prišla je Toseana pod vojvodo Frana Štepana Lotrin-škega, soproga cesarice Marije Terezije, ter ostala pod vladarji iz avstrijske vladajoče hiše do L 1859, ko je pripadla k Italiji, koje za-Ča?no glavno mesto je bila Firence od 1. 1864. do 1871. t. j. do zasedenja Rima. Čeravno je mesto, ki dandenes Steje okolo 170.000 pre-bivalcev, vsled odstranjenja vladarskih dvorov izgubilo in postalo nekako bolj tiho in mirno, mora se reci, da, kar se tiče krasote in posebno umetnosti je Firence še dandenes kraljica Italije. Po pregovoru „dulcis in fundo" pridržal sem si, spregovoriti o umetniških zakladih še le na konci mojega pisma, se ve da le prav površno, ker prazno suhoparno popisovanje teh . divnih stvorov človeškega genija bi utegnilo le dolgočasiti, taka dela morajo se le gledati bo učitelj pri g. Pirkerji „eine tUchtige Lehr-kraftu. To je pedagog, da se Bog usmlli! Iz Trsta 14. septembra. [Izv. dopis.] (Kako sodi „Tribiine" o razmerah na Primorskem.) Vrli dunajski dnevnik „Tribine" je v št. 252, st. 2 prijavil jako zanimljiv članek o političnih odnošajih po primor-skej in dalmatinskej deželi, tuko da se mi primerno zdi podati ga Vašim čitateljem. Kaj živo in povse resnično so opisane vse politične razmere. Ćlanek se najprej čudi dozdanjej ustavovernej stranki, ki je znt»la k sebi pri-kleniti nekaj nemških poslancev (Rumunov, Rusinov in Italijanov) ter pravi, da ae ti trije življi zdaj pač morejo odločiti od ustavovercev, ki se bodo združili v novo stranko, nNemški klub" imenovano. Po tem pa odbesede do besede tako le govori: „Kar se tiče italijanskih pristašev usta- i voverne stranke, je njih neklonjenost levici državne zbornice poslancev jako sramostna, kaj ti Italijaui so se v dotičnih pokraj i nah mej tem tako obnašali, da se to nikakor ne sklada z avstrijskitn stališčem in tuđi nikakor ne priporoča njih prijateljstva z na šimi državnimi strankami. Po Nemčiji se razglašajo merodaj-nih državnikoT izreki, ki imajo dokazati, da tuđi mogočna Nemčija nikakor nij zato, da bi se italijanski živelj razširjal prek Soče in prek Jadranskoga inorja. Ćelo časopisi avstrijske upravno-svetniške stranke so razširjali on dun besede kneza Bismarka,ki jih je leta 1866. kot naj-hujši sovražnik avstrijski izrekel. Očitno in od-ločno se je takratBismarkizjavil zoper nesramne zahteve Italijanov, ki se bi bili radi prek be-neških niej polastili bližnjih avstrijskih pokra-jin; a ustavoverna nemško-avstrijska stranka pospešuje sama poitalijančevanje pokrajin ob jadranskem morji s Trstom vred z vsemi jej mogočimi sredstvi, ter tako sama pomaga italijanskim agitatorjern in rovarjem zoper Av-strijo. Navihani in prekanjeni Italijani so pre-cej dobro spregledali, s katero avstrijsko stranko bi naj laže rovali za svoje namere; prav dobro so spoznali popolno onemoglost nemakega življa ob jadranskem morji ter so sklenili prijateljsko zavezo z ustavoverno stranko, da bi tem laže skupaj spodbijali na Primorskem ob jadranskem morji svojim namerom od Slova-nov stavljene overe". „Oni veliki patrijotje avstrijski, ki so se v Ausseeju oklenili barona Depretisa, gledajo le na korist, ki jim kot manjšini v državnem zboru ima prihajati od nekojih poitalijančenih glasov, a mar jim nij, da s svojim početjem izročajo avstrijske pokrajini „mladej" Italiji, ki se nam neprestano huje bliža; za to pa ni talijansko agitacijo se ti patrijotje ne zmenijo, kajti ta nij na dnevnem rrdu le njim in velja geslo: „aprea nous le deluge*. Ko bodo Istrija, Trst in Dalmacija poitalijančene, pokazale se bodo same od sebe posledice tega poitalijan-ćevanja; baron Depretis in njegovi pristaši iz-mej levice s svojimi trz*škimi in Bajamonti-jeTimi prijatelji se bodo delali prav nedolžne, ko bode plačana druhal („canaille") a klicem „Zjedinjena Italija" se smijala „velikim avstrij-skim patrijotom", ki so zanjo delali ter v svo-jej kratkovidnosti in slepoti tega se spregledali nijao. Ta trenotek se brani stranka, kateri ime dandenaŠnji sapa raznaša, z rova-rijami svojih itulijanskih bratov v Zadru. — — — Uže pred šestimi tedni je poročal neki dopisnik iz Spleta, da je vse časti vredni Bajamomti (matador italijanake stranke v Dalmaciji) z ustavover3kimi voditelji na Dunaji se dogovoril, kako hočejo ustavoverci skupaj in povaodi demonstrirati v dežetoih zborih zoper zdanjo miroljubno vlado. Jednako demonstracijo je zadojič v i »trske ra deželnem zboru v Poreci nameroval dr. Gonstantini, pravi voditelj italijanake klike v Pazinu, kjer ga ćelo c. kr. uradniki podpirajo pri njegovem rovanji zoper Avstrijo in jej veruo udane Slo vane. Avstrijsko misleče ljudstvo, Slovani po ondotnih pokrajiuuh, se zanaaajo na moč in dobrovoljne vlade, ki bi rada st orila, mir mej narodi, a gorje! ko bi ljudstvo izgubilo to zaupanje v vlado, da jih če uspešno braniti surovih napadov, pomagalo bi si samo ter ne siloma iznebilo one druhali („canaille",) ki na hrvatskej Reki pobija okna, v Spletu za-ničuje naše časnike in mirne meščane v Trstu pa vkljubu navzočnosti nainestnika Depretisa „en gross" irredentizira, t. j. kliče po odre-šenji in zjedinjenji z Italijo. Zato Čestitamo ustavovernej levici državuega zbora". Tako — dunujska „Tribtine". Komentara pač nij treba dostavljati tem besedam, tuđi bi bilo — zaradi si. državuega piurdniStva — nevarno obširnejže govoriti o teh razmerah, ker bi moral nehote vmes vpletati razne visoke osobe iz mej vladnega in ur^dnega aparata. Tukajšnje zdanje razmere pa je dovolj pojasnil zadnji — predvčerajšnji — moj dopis. Iz ljubljanskoga mestnega odbora. (Dulje.) Dr. pl. Schrev poroča v imenu združe-nega policijskega io ti'iančnega odseka o prošnji ljubljanskih mesarjev, naj bi .se odpravila tarifa za meso, in nasvetuje, naj se proSnja usliši in ministerstvo po magistratu naprosi, da pritrdi od pravi tarife. Mesarji bodo zavezani, da imajo v svojih prodaj« Inicah nabite cene mesa; mestnemu magistratu se pa naroči, da tište tri mesarje, ki bodo najceneje proda-jali meso, vsak mesee objavi po časnikih. Regali pravi, da je v principu za to, da tiirifd neha, a nij misliti samo na mesarje, nego tuđi na druge meSčane; če prošnja mesarjev trdi, da danea boljši kruh jemo, nego srno ga prej za tarife, to nij res; peki tako trduo »kup drže", da je veselje in njih alijanca napram občinstvu je nt'zrušna. Govornik ne boji, da bi še mesarji ne napravili kake zveze, in da bi bilo meso potem jako drago, zato bo on glasoval, naj se odpravi tarifa le za jedno leto. Grof Chorinskv je principijelno zoper od-pravo tarife za meso in želi vedeti, zakaj se bodo po ćasnikih objavljali le trije mesarji, zakaj ne več, uko bodo ceno dnja.lt meso. Dr. pl. Schrey odgovarja, da razglabanje izgubi vrednost, nko se jih več objuvlja po Časnikih. Peterca dvomi, da bode kaj bolj^, če tarfa neha; zdaj, ko obstoji je meso drago, potem bo še dražje. Dr. vitez Bleivveis nasvetuje, naj se magistratu naroči, da čez leto dnij poroča, kako se je odprava tarife obnesla. Govornik misli, d«. bode to neki Damoklcjev meč za mesarje in nekoliko tolužila za občin-stvo. Pri glasovanji se zuvrže Rogatijev pred-log in sprejme odsekov pred log z dostavkom dr. viteza Bleiweisa. Mesarji so tuđi prosili, naj bi se taksa za kLnje telet znižula od 50 kr. na 30 kr., potem da bi plačevali Je za jedno mestno ledenico, a rabili tuđi ledenico v klavniei, in naposled, da bi za klanje pripravljena živina 48 ur smela brezplačno biti v klaTiiićnih hlevih. Te prošnje se ne uslišijo. Pač pa se dovoli, da ostane bi« to v drobe i živine lastnina mesarjev proti temu, da ga od-pravijo o določenem času. Dr. Suppan potem poroča v imenu zje-dinjenih istih odsekov (policijskega in finan-čnega) o instrukcijah in plaćah klavničnih slu-služabnikov. Instrukcije se odobro. Plače na-svetujeta odseka za hišnika (huuumeister) 500 gld., za dva hlapca pa po 300 gld. in prosto stanovanje. Ko bi se imelo glasovati o in gledati opetovano z lastnim očesom. Namen j moj je le v spomin sklicati imena zavodov, kjer se nphajajo. Največji in prvi kinč v tem oziru je slavna „Galleria, degli Ufiici", velika palača polna umotvorov slikarskih in kiparskih v dveh dolgih koridorjih in blizu 30 manjših in večjih dvoranah. Slavna „Medicejska Venera", sliko Tiziana, ltaftaela, Michel Angela, Leonarda da Vinci, statuve skupine „Niobe", starinske in novejše skulpture, vsega je tu toliko, da je težko misliti si jednako bogato zbirko. „Galleria Pitti", kumor pelje pokrit moBtovž, hrani v 15 krasnih dvoranah zopet neizmerne zaklade slikarske umetuosti, posebno imenitne so velikanske slike na stropih posa-naeznih ^lvoran. „Accademia delle belle arti" ima znamenite zbirke, v katerih se kaže razvoj italijanske umetnosti. Michel Angelov „David", kflje^a je izgotoril v svojem 28. letu, ve-likans^ marmornast kip, ki tehta 180 centov, je pravi kinč teh prostorov, kamer je bil prenesen stoprav zadnji čas. Zanimiva je zbirka modernih slik v gornjih prostorih. Medicejska kapela pri sv. Lorenci brani najslavnejša dela Michel Angelo Buonarottija, ki je 14 let delal na njih, a še ne izvršil vseh. „Museo Fioren-tino" di S. Marco" s slavnimi freseo-slikari jami Fra Giov. Angelica da Fiesole in mno-giini drugimi. Jako zanimiva in obiskovdnja vredna so: „Museo Nationale", „Museo Etru-seo ed Egiziano", „Museo di storia nazionale" in mnogo manjih galerij: Buonarotti, Corsini, Strozzi itd. Mnoge cerkve hranijo bogate zbirke kiparskih in slikarskih del na platnu in posebno pa al freseo, ter je njih obiskanje prijatelju prave umetnosti jako mikavno. Impozantna po svojej velikosti in po svojej vnanjej krasoti je stolna cerkev „S. Maria del Fiore", vsa v pi-sanem raznobojnem mar morji, katere facada se zdaj zgotovi ja na novo. Svetovnoslavne so rroje bronaste duri v nasproti ležečej cerkvi sv. Janeza Krsnika — „il Battistero", posebno one pri glavnem vhodu, o katerih je izrekel Michel Angelo sdm, da so „porta degna del paradiso". Mnogo kipov nabuja se na javnih prostorih, potem v tako itnenovanej „loggia dei Langi" iu v „Pallazzo vecchio", od inenj ali večje umetnižke vrednosti. Javne palače odlikujt'jo se po svojej skromnosti v slogu, brez vsacega odvisnega vnanjega litipa in pre-obloženosti v ornamentiki. Na glavnih trgih „Piazza della Siguoria" in „del Duomo" in v glavnih ulicuh „Calzajoli" in druzih je življen-nje še dosti živahno, promet z omnibusi in tramway, posebno proti večeru oživljajoč se, včasih ćelo šumen. V zimskem času pa je posebno obrežje ob Arnu na solnčnej strani, kjer se spretnija množica tujcev, katerih je v tem Času vse polno. Toliko o Firenci. V par dneh podam se nazaj proti Bologni na deželo, od koder Ti bom pisal. Da si mi zdrav! Tvoj stari prijatelj Josip N o 11 i. teb predlogih, zbor nij sklepCen in Župan zaključi sejo, ki se je nadaljevala sinoči. (Dalje prih.) P. n. članom ljubljanskih narodnih društev. Od slavnostnega odbora za Štefan M o-drinjakovo svečanost v SrediŠči je ljubljanske čitalnice odbor dobil naalednji dopis: Slavui odbori Usojam si v imenu odbora za Štefan Modrinjakovo svečanost vabiti častite ude Blavnih ljubljanskih narodnih druStev, naj bi nas počastili dne 25. t. m. s številnim obiskom. Poštni vlaki pridejo s Pragerskega ob °/a12. uri predpoludne in zvečer ob Va^- Ul*i v Sre-dišče. Naj bi nam si. Čitalnični odbor nemu-doma prijavil žtevilo gospodov, ki hote priti 25. dan t. m. v SrediŠče, da pripravimo za nje stanovanja (brezplačno). Najbolje bi bilo, da gospodje LjubljanČanje uže pridejo v soboto dne 24. t. m. zvećer. Table d' hote v nedeljo bo po 1 gld. 20 kr. (a pol litrom izrrstnega starega ljutomerskega vina in kruhom vred). Imamo vse bolje urejeno, kakor je bilo glede pogoščenja lani pri Stanko Vra-zovej slavnosti. Prosimo tedaj, da nemudoma prijavite število gospodov naših gostov, da za-moremo prositi za znižano železniško voznino in da se gospodje gosti uže v nedeljo o polu-noći, če bi moralo biti z brzovlakom lehko vrnejo domov. Nadejaje se na kmalu cenjenega Vašega odgovora ostajem bratovsko pozdravljaje častite ude slavnih narodnih diuštev ljubljanskih ves uduni Vam sluga Ivan Čagran, slavnostncga odbora načelnik. V Središči, dne 15. septembra 1881. Domaće stvari. — (Deželnim glavarjem za Kranjsko) je imenovan g. Gustav grof Thurn-Valsassina, graščak t Radovljici. — (Kranjski deželni zbor.) Dunaj-Bkemu „Vaterlandu" se je poročalo iz Ljubljane, da bodo vsi narodni deželni postanci kranjski odložili svoje mandate. Iz „V". so to novost posneli vsi drugi dunajski listi in jo širili po svetu. Čudimo se Vaterlandovemu dopisniku, kako je mogel tako za gotovo poročati o stvari, v katerej poslanci se nijso sklepali končno. — (Odlikovanje.)Nj. veličanstvo pre-svitli cesar je podpreseduiku kranjske trgovinske in obrtne zbornice in načelniku obrt-nega podpornega društva ljubljanske ga, g. Janu Horaku v priznanje zaslužoega delo-vanja podelil zlati križec s krono. — (G. Ivana II r ibarj a predavanje) o zgodovini ČeSkega narodnega gledal'šča, ka-tero je predvčerajšnjim ob 11. uri v čitulničnej dvorani posluSalo izbrano občinstvo, bode pri-občil „Ljublj. Zvon" po polnem in še pomnoženo v slovstveno-zgodovinskem oziru. Zato Be ne bodemo tu globlje spuščali v poročilo in samo sploh omenimo, da bode g. Hribarjev izvrstni spis jako zanimal vse rodoljubne slovenske kroge, — (Kranjskatrgovinskain obrtna zbornica) je v poslednjej seji dne 1G. t. m. 8klenila: a) c. kr, deželnej vladi naznaniti, da pritrdi nacrtu postave o ustanovitvi prostorij za dražbe premičnega blaga (Auctionshallen); b) poslati prošnji c. kr. trgovinskemu rainister-stvu in zbornici poslancev zato, da se jasno določi, kđaj so trgovinski listi pristojbine prosti; c) ponoviti izjavo od 1. 1875.0 francoakej carinskej ali colnej tarifi; d) poročati c. kr. trgovinskemu ministerstvu o colno-političnih vpra-šanjih glede kranjskega obrta z železom iu s stroj i; e) izreci se za to, naj se preložita sejma v Idriji od sv. Barbare in Velikega če-trtka dne na 4. dan grudna in oziroma na Veliko sredo; f) podpirati prošnjo dunnjske trgo vinske in obrtne zbornice na trgovinsko mini-sterstvo zaradi reguliranja Dunava, in g) obr-niti se na vodstvo južne železnici zaradi dovo-Ijenja nižje tarife za moko in žita. — (Nedvedovo dvoglasno latinsko maSo) bodo peli učitelji v fcetrtek 22. dan t. m. ob priliki učiteljskega zborovanja ob 8. uri v mestnej farnej cerkvi sv. Jakoba. Prijatelji cerkvene glasbe, zlasti učitelji, so uljudno vabljeui. — (Javna tombola) predvčeranjim popoludne nij bila tako živahna kakor preišnje. Prodanih je bilo samo 4872 kartelj za 974 gl. 40 kr.; čistega utegne ostati kacih 300 gld. O podrobnostih zaradi pomanjkanja prostora danos ne mores o poročati. Đunajska borza 19. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni đrž. dolg t bankovcih . . 76 gld. 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 n 50 , Zlata renta.........93 „ 90 „ 1860 drž. posojilo......131 „ 40 , Akcije narodno banke.....825 „ „ Kreditne akcijo.......350 »75 „ Londo*..........117 „ 80 „ Srebro..........— , — » Napol...........9 „ 36 „ C. kr. cekini........5 „ 57 „ Državne maike.......57 „ 55 „ Oglas. Cestni odbor okolice ljubljanske naznanja, da bode momt pri l^užliittli (Kaltenbrunn) zaradi poprave od 20. septembra do 1. oktobra tega leta za vozove in živino zaprt. (537) 28FIktoliirov Moia ™, pridelanega iz finih domaćih in tujih vrst grozdja od leta 1877, 1879, 1880, a lu-ktoliter od 12 do 20 gld., ima na prodaj graš^ima Stari Btibnik pošta Metliku. PoskuAnjo so na zahtevanjo pošljejo Iranko. Već o tein ao 7.vć pri (5iiG—2) Staiiislavu 14laiel, oskrb niku graščine Rib niske. Pri pod. Trančo ^t-S. Vollka izbirka (531-2) vseh šolskih, pisnih, risalnih potre bščin in pisarničnih del. Pravi ržen kruh, Grraham-kruh (graški), najfinejši vanille, graški in cimetni suhar, opresnik, biscuit, makove in ore- hove rogličke {5B8_l} vsak dim Irl^nc prodaje Foderlova pekarija, v raestu, Lingarjeva ulica. SOOO gl,ci„ lehko na leto zaalužijogo«tilnl5arjl in knpdevalol. Brošurica fabrikacij voljii .'J {?ld.; dobi ac po postnem podvzsetji: F. Sohloiaer, Trat. (419—46) ty£~ Novo! Novo! 'VI i (Po sanitatnozdravniškem odobrenji in kemičnej preiskavi priznan kot popol- netn zdrav izdelok.) I Kerubska čajeva kava q (iziimitolj Ant. VVolonecz v Iglavi), pri- "^J dobljevana iz žlahnih čajevej kavi blizu ^ > sorodnih sadnih tvarin, daje izvratuo rc- < X dilno pijaco tor bo more z zrnato kavo £. ! z izvrstnira vspehom rabiti, ker to moćno "S oboljša kerubska kava. — Najbolj so £* i priporofia za bomeopatične namene, otro- g" Z kom in osobam, katerim zrnata kava kri ._ kvznemirja itd. — Pošilja so s povzetjem * v kartonih po Vi in V« kilograma, a ki- Jm logram 56 kr. — Prodajalci jo dobo pri- M merno cenejo. — V znlogi in pravo ima ^ trgovina 80 specerijskim blagom v Ljubljani. (4(i4—3) I 8^"" Novo! Novo! "^HS Grostilna z veonai potrebnimi prostori, posodo in orodjem ter tndi nekaj zemljišca se odda a 1. oktobrom pod ugodnitui pokoji za tri leta v nujciu. Gostilna ob-sroji užo 20 let in leži v vusi tik okrajne vozne ceste. NatunČneJHe se zvć pri lastniku Matevži Gtriicliiu (527—2) v Ilotedršici. 16. septembra: \\ N IP |T| fl fl Evropa: Bruckner iz Pole. ■ " ■'■vu ■**■■! — Ravnik iz Maribora. — Rank TT -r 5nn >.n s« «. s Čita ti tr? z Dunaja. - Blaž iz Reke. V LiJUiDljaill, Stari trg", Pri »Iona: Strle iz Travnika ima v zal°^ vse . . ^529~3) — Scheimpflu*, Šolmar z Dunaja. O/^lolT'/Ci I/Vill /TP — Panzera iz Trsta. OVJlolVvI/ ±VllJiy O^ Dunava! -"amIcuT^- kakor tudi vse dru^e šoIskc ^tre^in, ter jih dSc iz Reke & Pr'Poroča P- D- ^diteljein, učiteljem iu tlijakom. Bergerjevo međicinično mjilo iz smole fTheerseife), priporodeno po međic. strokovnjaki'.i, rabi se v največ evropskih đržavah se aijajniui vspehoui zoper izpusčaje na životu vsake vrste, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti USaj, nalezljivo hraste, zoper prbljaj na gluvi in bradi, pege, žoltine, rdefi nos, ozcbljino, potenjo nog. — i*c»rn mjilo iz Hiii«»le ter naj hd ]>azi na znano varstveno marko. Kot milojš« mjilo o«l »uiole za odstraiijeiije vseh nečisto slij na poli i zopor izpusčaje na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično iujilo z*i uiuivuiije in ltopauje pri VM»k«luu)t'j rubi služi Bergerjevo glicerin-mjilo od smole, iniejoče 35°/o glicerina tor fino di&i. Jeden komad velja 35 kr. z brošureo vred. — Glavno zalogo ima lekar G.IIKLL v OPITI V zalogi v vseb lekarnah ćele države. Glavno zaloge pa imajo: V IJ ubijani pri gg. lekar j ih J. Svoboda, G. P i c c o 1 i, W. Mayer in J. pl. Trnkoczv. V Kočevji J. Uraune. V Hriikem J. B^ime-ker. V Idriji J. Warto. V Krau|i K. Savnik. V Litiji iJoa. Beneš. V Kovem mestn D. Rizzo'li. V Rttdovljici A. RoblVtk. V Vipavi A. Koncčny. (22— hl) Izddtelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastuina in tisk „Narodne tiskarne"./