TR.ST, četrtek 6. januarja 1955 PMHtiflSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. - Št. 5 (2934) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, 111. nad. — Telefon št. 93-808 in 94-638 Poštni predal 559 — UPRAVA UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico Ul., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. Poštni tekoči računZaložr Ljubljana, Stritarjeva 3- Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči računZaložništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trsi OBNOVITEV POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V RIMU PO PRAZNIKIH Gospodarska in socialna vprašanja prihajajo ponovno v ospredje Podpisan trg. sporazum Danes med Jugoslavijo in ZSSR L krizi britanskih železnic Scelba se je ponovno lotil urejevanja začasno odloženega vprašanja zemljiških pogodb, ki povzoča huda nesoglasja v vladni koaliciji Sl S»0 Vrenje med demokristjani pred volitvami odbora poslanske sku-! > obeh smereh v vrednosti 25 - - ... .... milijonov dolarjev. Jugoslavija; Pine - Tudi IRI m petrolejska politika je prišla ponovno o ospredje Vrednost izmenjave znaša 25 milijonov dolarjev MOSKVA, 5. — Danes je bil j obnovo in razvoj in organiza-v Moskvi podpisan trgovinski j cije FAO, ki se bodo pogajali in plačilni sporazum med Jugo-jz jugoslovanskimi predstavniki za dodelitev posojila, ki bo uporabljeno za napredek jugoslovanskega kmetijstva. bo izvažala meso, mesne kon- (Ori našega dopisnika) RIM, 5. — Po bočičnem in novoletnem premoru se politično življenje V Rimu spet Počasi vrača v normalni tir. Obnovila se bo tudi delavnost vlade, ki se bo sestala po jutrišnjem prazniku, verjetno 7. januarja. V soboto popoldne bo imel tiskovno konferenco minister za proračun Vanoni, ki bo podrobeje prikazal svoj načrt za gospodarski razvoj in za odpravljanje brezposelnosti v Italiji. Predsednik vlade Scelba se ie ponovno lotil kočljivega vprašanja zemljiških pogodb, ki še vedno razdeljuje stranke vladne koalicije. V. decembru je Scelba odstranil grozeči izbruh krize v vladni koaliciji z udobno odložitvijo vprašanja na čas po praznikih. Prazniki so mimo in vprašanje, ki predvsem deli liberalce In socialne demokrate, med demokristjani pa desno krilo od levega, prihaja spet v ospredje, prav tako ne-Prešeno. kot je bilo v decembru. Danes je imel Scelba več sestankov in razgovorov. Med drugimi je sprejel tudi ministra za proračun Vanonija in z njim očitno razpravljal o Podrobnostih gospodarskega načrta, ki ga bo Vanoni v soboto prikazal na tiskovni konferenci. Predpoldne je Scelba na Viminalu sprejel glavnega tajnika PSDI Mattea Mattotti-la in z njim razpravljal, kot na splošno sodijo, o zemljiških pogodbah. Sicer pa je Scelba v zadnjih dneh po raznih kanalih nadaljeval svoje poskuse, da se doseže sprava med nasprotujočimi si stališči in verjetno je, da bo še ta teden sklical že napovedano konferenco predstavnikov štirih strank. Obenem z zemljiškimi pogodbami prihajajo v ospredje tudi ostala vprašanja, ki so obvladovala politično življenje v zadnjih mesecih lanskega med njimi reform; u-ztahove IRI in vprašanje vlad- ne petrolejske politike, kot skrajšano imenujejo politiko vlade v vprašanju, kdo in kako naj izkorišča ležišča nafte in zemeljskih plinov v Italiji. Medtem še vedno komentirajo zadnji Scelbov obisk na sedežu demokristjanske stranke na Piazza del Gesu. kjer je ministrski predsednik, kot pravi uradno poročilo, «osebno izrazil svoja voščila veliki družini stranke« m kjer se je »dolgo in prisrčno razgovar-jal» s Fanfanijem, ki je «izrazil Scelbi naj iskrenejše želje vse stranke za uspeh njegovih dnevnih nelahkih naporov v službi dežele, njegove odgovornosti kot predsednika vlade in dela njegove vlade«. O-boje —: Scelbov obisk in uradno poročilo — razlagajo z željo, da se razpršijo sumi o dokaj hladnih odnosih med predsedstvom vlade in vodstvom demokristjanske stranke. V sami demokristjanski stranki pričakujejo precejšnjo borbo med raznimi tendencami. ko bo še ta mesec treba izvoliti predsednika in 19 članov odbora demokristjanske skupine v poslanski zbornici. Lani je združena opozicija skoraj dosegla uspeh, saj je njen kandidat Marazza dobil samo 7 glasov manj kot Moro, Iri ga bo zdaj morda treba nadomestiti z novim predesdni-kom. Zdaj se čujejo glasovi, da bo opozicija začela bitko z zahtevo; naj se spremeni pravilnik in naj se sedanji večinski sistem za izvolitev članov odbora (13 odborniških mest dobi večina. 6 pa manjšina) nadomesti s proporcionalnim razdeljevanjem. Predstavniki opozicije zatrjujejo, da bi pristanek na to zahtevo okrepil notranjo enotnost v skupini. Za spremembo pravilnika so predstavniki opozicije nabrali že 102 podpisa de-mokristjanskih poslancev. Predstavniki večinske Fanfa-nijeve struje ((demokratične pobude« pa zatrjujejo, da se jim ni treba ničesar, bati. Tako je izjavil novinarjem tudi podtajnik stranke Rumor. V sredo 19. januarja se bo ponovno sestala poslanska zbornica. V tistih dneh namerava predsednik zbornice Gronchi sklicati načelnike parlamentarnih skupin in z njimi urediti bodoče delo, predvsem pa disciplinirati diskusijo o zakonskem načrtu o ustanovitvi narodnega sveta za gospodarstvo in delo; to bi storili z že običajno metodo, da dodelijo vsaki poslanski skupini določeno število ur za njene govore. Včeraj je Gronchija obiskal Fanfani in mu prikazal demokristjanske želje glede urejanja bodočega dela poslanske zbornice. Gronchi dela med drugim de-mokristjanskemu vodstvu sive lase s sklepom, da ne bo več zavlačeval procedure za diskusijo zakonskih načrtov o zemljiških pogodbah, ki je bila v komisiji za kmetijstvo odložena v pričakovanju sporazuma med vladnimi strankami. -Seji predstavnikov parlamentarnih skupin bo v imenu vlade prisostvoval tudi minister De Caro. ki bo prikazal željo vlade, se pravi, naštel one ukrepe, ki bi jih vlada rada spravila pod streho v času zimskega zasedanja zbornice. Med njimi je tudi zakonski načrt o najemninah. Danes predpoldne se je sestalo vodstvo demokristjanske stranke pod Fanfanije-vem predsedstvom in v prisotnosti senatorja Zolija, predsednika glavnega odbora. Na seji so se med drugim dotaknili kočljivega vprašanja bolezenskega in starostnega zavarovanja za parlamentarce. Izrazili so mnenje, naj obvelja bolezensko zavarovanje, medtem ko bi s prispevki parlamentarcev samih, torej brez obremenitve državnega proračuna, ustanovili sklad, iz katerega bi v primeru potrebe podpirali biv- i serve, tobak, konopljo, sodo in Sporazum med FLRJ in ZOA Luce pri Duliesu ! za bombaž, surovo natto, ben- za dota pšenice la liomtt WASHINGTON, 5. — Vele- cin, rotacijski papir m druge j BEOGRAD, 5. — Danes je poslanico ZDA v Italiji Cia- j izdelke. ; foij y Beogradu podpisan spore Luce. je danes sprejel dr- i Sporazum sta podpisala so- j razum med Jugoslavijo in ZDA žavni tajnik John Foster Dul- vjetski minister za zunanjo tr-j o dobavi ameriških kmetijskih les in z njo razpravljal o ! govino Kabanov in vodja ju-! presežkov Jugoslaviji. Po tem političnih in gospodarskih ; goslovanske gospodarske dele- j sporazumu bodo ZDA dobavi- razmerah v Italiji. Predpoldne j gacije Mijalko Todorovič. le Jugoslaviji nadaljnjih 425 je imela Luce ponoven razgovor z namestnikom državnega tajnika za zahodnoevropske zadeve Livingstonom Merchantom. Predpoldne je veleposlanica Luce obiskala tudi Struvea Hensela. podtajnika za varnost v obrambnem ministrstvu. Pogajanja v Beogradu za kmetijsko posojilo BEOGRAD. 5. — 12. januarja bodo prispeli v Beograd za-| stopniki Mednarodne banke za tisoč ton pšenice in za 10 milijonov dolarjev bombaža. Dinarska vrednost pšenicp bo po sporazumu uporabljena za gradnjo cest v Jugoslaviji. Vrednost bombaža pa bo Jugo slavija plačala, ko bo to dovoljevala njena plačilna bilanca. 'Nevarnost splošne stavke železničarjev, ki bi ohromila ves železniški promet, je glavna tema angleške notranje politike - Pogajanja ministra za delo s predstavniki sindikatov in ravnateljstva železnic LONDON, 5. — Arbitražna komisija, ki po naročilu vlade preiskuje in posreduje v sporu med nacionaliziranimi železnicami in sindikatom železničarjev. je danes priporočila železničarjem, naj prekličejo napoved stavke in naj obnovijo pogajanja za povišanje plač. Komisija je nadalje sporočila, da se ji zdi primerna splošna preureditev plač železničarjev. Poročilo arbitražne komisije, ki jo je imenoval minister za delo sir VValter Monck-ton, zatrjuje, da trditev ravnateljstva državnega prevozniškega podjetja (ki upravlja železnice, nacionalizirane pod laburistično vlado), da mu finančni položaj in pravilnik za . delovanje ne dovoljujeta po-j višati plač. «hi veljavna v lu- Včeraj v Pekingu neuraden sestanek med Čuenlajem in Hammarskjoeldom Danes bo prvi delovni sestanek - Govorice o morebitnem potovanju ministra Edena v Peking - Pekinški komentarji o afriško-azijski konferenci PEKING, 5. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je danes prišel v kitajsko prestolnico, kjer so ga na leta' področij miiu in kolektivne t poslaništvom. Pri tem je ko-varnosti.« j mentator poudaril, da Japon- Na koncu pravi list. da mo- ska ne more mimo naporov, ra biti konferenca dostopna ki težijo po zbližanju azij- lišču sprejeli namestnik zu- tudi za druge države, ki niso j skih držav na podlagi proti- bile povabljene. kolonializma. Tudi japonski radio je da-j V Londonu use je medtem nes sporočil, da je zunanji razširila govorica, da bo bri-minister Sigemicu naklonjen tanski zunanji minister mor-udeležbi Japonske na afriško- • da P° konferenci SEATO v azijski konferenci. Radio je I Bangkoku obiskal tudi Pe-ražgovoru "so "bili navzoči tu-l pripomnil, da je ravnatelj za ; ki«2- Foreign Office je nam-di glavni podtajnik OZN Ah- azijska vprašanja v japon- j r«c objavil izjavo, ki pravi: skem zunanjem ministrstvu I ((Lahko potrdimo, da name-že stopil v stik z ameriškim rava Anthony Eden ob priliki svojega potovanja v Bang- nanjega ministra in drugi vladni predstavniki ter številni diplomatski predstavniki. Dve uri po njegovem prihodu v Peking je Hammar-skjoelda sprejel Cuenlaj. Pri med Bokhari, dva Hammar-skjoeldova svetovalca, namestnik m pomočnik kitajskega zunanjega ministra in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva. - i Po razgovoru je Cuenlaj se elane parlamenta ali dru- I priredil Hammarskjoeldu in rtne umrlih parlamentarcev, njegovim spremljevalcem sjjte- A. P. Adenauer in Mendes-France se bosta sestala 14. januarja Sestanek ho v ISaden Kadenu - .Pripravljalni razgovori v Bonnu - llolga seja francoske vlade - Burgiba za sporazum s Francijo o tunizijski avtonomiji PARIZ, 5. — v Parizu po- | giba, vendar pa imam vzroke, trjujejo vest iz bonnskin po-1 da lahko mislim, da bo na- oblaščenih krogov, da se bosta Mendes-France in kancler Adenauer sestala 14. januarja v Baden Badenu, ko se bo Mendes-France vračal iz Ita-lije. Danes zjutraj je prišel v Bonn šef kabineta Mendes-1'rancea, Jean Marie Soutou, ki se je razgovarjal s francoskim visokim komisarjem Boncetom in nato z ravnateljem za politične zadeve v nemškem zunanjem ministrstvu Blankenhornom. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da sta Soutou in Blanken-Itorn govorila o bližnjem sestanku med Mendes-1 ran-ceom in Adenauerjem ter o Busarju. Medtem se 3e izvedelo, da bodo razgovori med Mendes-Fianceom m Adenauerjem trajali en dan. V z -z' z njunimi razgovori se -Vajaj0 zlasti sledeča vPr®s?[ dja; 1. Spor o Posarju. zlasu 8'ede tolmačenja nekaterih določb; 2 priprave za konle fenco zunanjih ministrov zahodnoevropske zveze, na kateri bodo govorili tudi o PO" Earju; 3. pripravljalna konle-Jenea, ki bo 17. januarja v farizu v zvezi z agencijo za izdelovanje in standardizirale oboroževanja; 4. razvoj ‘ancosko-nemških gospodarjih in kulturnih odnosov, o katerem sta Mendes-France ln Adenauer že govorila v dktobru. čelen sporazum kmalu dosežen in da bo ščitil zakonite interese Francije in Tunizije. »Pod pogojem, da se ji ne odvzame njeno bistvo — pravi dalje izjava — ne dvomim, da bo uresničenje stare obljube o notranji avtonomiji tunizijsko ljudstvo sprejelo z zadovoljstvom. Na ta način bo vsem postalo jasno, da gre zgodovina naprej in da je tudi francosko-tunizijsko prijateljstvo dokončno.« Iz New Yorka pa javljajo, da je Saudova Arabija poslala predsedniku Varnostnega sveta OZN pismo, v katc-reh sporoča, da si pridržuje pravico zahtevati sklicanje Varnostnega sveta za proučitev položaja v Alžiru. Pred-stavmlc Saudove Arabije v OZN je izjavil, da je namen njegove vlade s tem preprečiti nadaljnje prelivanje krvi v Alžiru. Saudova Arabija namerava načeti to vprašanje pred Varnostnim svetom na podlagi člena listine OZN, ki določa mirno ureditev mednarodnih sporov. V pismu je tudi rečeno, da bo Saudova Arabija skušala neposredno posredovati pri francoski vladi, da pride do mirne reši- j tve. V Parizu so se danes nada-> ljevali tudi razgovori z li-1 bijskimi predstavniki in se bodo jutri zaključili. Kakor je znano, gre za libijsko za- opravile in glede izvolitve Samuela Ravburna za speakerja in senatorja Walterja Georgea za »začasnega predsednika« ni več dvomov. Predsedniki parlamentarnih komisij in njihovi člani bodo določeni v kratkem. Pri razdeljevanju predsedniških mest je glavni kriterij parlamentarna doba. Tako je gotovo, da bo senator Walter George poleg «začasnega predsednika« tudi predsednik senatne komisije za zunanje zadeve. Za predsednika zunanje politične komisije predstavniške zbornice bo nedvomno izvoljen demokrat James Richards iz Južne Caroline. Jutri bo na skupni seji obeh domov predsednik Eisenhower prebral svoje poročilo o »položaju Zveze«. RIO DE JANEIRO, 5. -- Sinoči sta se v Barra do Pirai, 150 km od Ria de Janeira, trčila osebni in tovorni vlak. Pri nesreči je bilo 11 mrtvih in 40 ranjenih. jem in kosilo, ki so se ju udeležili tudi številni kitajski visoki funkcionarji ter evropski diplomati v Pekingu. Poročilo, ki so ga danes dobili v uradu OZN v New Yorku, javlja, da bo imel glavni tajnik Hammarskjoeld jutri popoldne (po kitajskem času) prvi delovni sestanek s kitajskim vladnim predsednikom in zunanjim ministrom Čuenlajem. Veliko važnost pripisujejo v Pekingu tudi napovedani konferenci afriških in azijskih držav, na kateri bodo razpravljali o borbi proti kolonializmu. Današnji pekinški ((Ljudski dnevnik« piše, da ima «sklicanje afriško-azijske konference zgodovinski pomen, ker bo ta konferenca nudila ugodne pogoje in temelje za skupne sklepe o vprašanjih medsebojnega interesa«. List z veseljem ugotavlja, da so na razgovorih, ki so jih imeli ministrski predsedniki držav skupine Colombo v Bogoru. «odobrili indonezijske zahteve in borbo za neodvisnost maroškega in tunizijskega ljudstva«. List dodaja: «Jasno je, da je to odraz želje večine azijskih in afriških narodov in na splošno vseh miroljubnih dežel sveta.« List pripominja, da so sklepi, ki so jih sprejeli v Bogoru, pravični, in dodaja: «Vedno smo poudarjali, da dežele z različnim socialnim ustrojem lahko mirno živijo druga ob drugi brez vsake izjeme, poudarjamo tudi, da mora afriško-azijska konferenca, ki nikakor ne predstavlja izključnega regionalnega bloka, prispevati k razširitvi DAG HAMMARSKJOELD CUENLAJ kok na konferenco držav ma-nilskega pakta izrabiti priliko, da obišče nekatere druge države članice in nečlanice Commomvealtha. O podrob-nostin njegovega potovanja so še v teku razgovori z raznimi tujimi vladami in ni še mogoče podati točnega načrta obiskov, ki jih bo minister Eden napravil.« V zvezi s to izjavo se v diplomatskih krogih britanske prestolnice zatrjuje, da bi utegnil minister Eden obiskati tudi Peking. V krogih blizu zunanjega ministrstva pa izključujejo, da bi zunanji minister obiskal tudi Peking. Potrjujejo pa. da bo obiskal Novi Delhi. Karači in Colombo ter da se namerava ustaviti tudi v Rangunu in Kairu. Ni izključeno, da obišče tudi Singapur in Teheran. Februarja volitve na Japonskem TOKIO, 5. — yradno javljajo, da je japonska vlada sklenila razpustiti spodnjo zbornico 24. ali 25. januarja in razpisati splošne volitve za konec februarja. Točni datumi bodo določeni, ko 00 vlada slišala mnenje opozicijskih strank Ko je ministrski predsednik Hatojama 9. decembra prevzel oblast, je obljubil, da bo v najkrajšem času razpisal nove volitve Japonska demokratska stranka, ki je sedaj na vladi, je sporočila, da je pripravljena proučiti sleherni predlog za vzpostavitev odnosov s Sovjetsko zvezo. Stranka je določila sledeče točke svojega političnega programa: l. so- delovanje med Japonsko in ZDA in nadaljnje razvijanje tega sodelovanja: 2. sodelovanje pri akciji za popustitev mednarodne napetosti in u-vedba rednih odnosov s So- vjetsko zvezo; 3. razvoj trgovine s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko; 4. mednarodno nadzorstvo nad atomsko in vodikovo bombo ter miroljubna uporaba atomske sile: 5. povratek ozemelj, ki so prej pripadala Japonski; 6. pospešitev izpustitve vojnih zločincev; 7. okrepitev obrambne strukture Japonske, 'ako da ne bo obramba japonskega ozemlja odvisna od tujih čet; 8. sporazum z Anglijo za prenehanje nelojalne konkurence či podatkov, ki jih je zbrala komisija«. Obenem pa očita poročilo sindikatom, da niso ravnali prav, ko so zavrnili že skoraj doseženi sporazum o plačah in ko niso hoteli začeti novih pogajanj. O tem poročilu so razpravljali danes popoldne na sestankih pri ministru Monck- ..Galeb" vplul v reko Rangun Z GALEBA. 5. — Jugoslovanska eskadra je nocoj vplula v ustje reke Rangun, kjer so predsednika Tita pozdravili tajnik predsednika Burmanske unije, stalni tajnik zuna-jega ministrstva, poveljnik letalstva in poveljnik južne vojaške cone burmanske armade. Po kratkem postanku je jugoslovanska eskadra v spremstvu burmanskih ladij nadaljevala plovbo po reki Rangun navzgor. Predsednik Tito se bo jutri zjutraj ob 9. uri izkrcal na burmanska tla. Pripravljajo mu svečan sprejem. V pristanišču v Rangunu bodo predsednika Tita med drugim pozdravili predsednik burmanske unije dr. Ba U, predsednik vlade z ministri, predsednik parlamenta, predsednik rangunske občine in številni zastopiki vojaškega, javnega in kulturnega življenja. Nehru obišče Moskvo TOKIO, 5. — Pekinški radio javlja, da bo indijski ministrski predsednik Nehru v tem letu obiskal Sovjetsko zvezo. Radio je dodal, da bo Nehru odpotoval v Sovjetsko zvezo, ko bo indijski parlament zaključil razpravo o novem proračunu, t. j. aprila. PRI M ER D JI L-AS - D EPI J ER Si. Popovič demantira pisanje Assacialed Pressa Osnovni pogoj za koeksistenco je nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, je poudaril K. Popovič (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5/ — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je v brzojavki agencije «Tanjug» ugotovil, da so nekatere inozemske agencije, med njimi Associated Press in AFP, tendenciozno spremenile njegov odgovor na vprašanja o primeru Djilasa in Dedijera na tiskovni konferenci v Kalkuti. V dokaz te ugotovitve objavlja «Tanjug» uradni stenogram odgovorov Koče Popoviča, ki so jih agencije spremenile. En primerek uradnega stenograma hranijo indijske oblasti. Na vprašanje, kakšna je bila reakcija maršala Tita na sklep jugoslovanskega predsednika. da se izroči sodišču Vladimir Dedijer pod obtožbo, da je poskušal spodkopati vlado. in ali je Dedijer apeliral na maršala Tita, je Koča Popovič odgovoril: ((Predvsem ne vem za nikakršen sklep nekakšnega predsednika v Jugoslaviji, kot se to trdi. Drugič ni mogoče govoriti o nikakršni reakciji predsednika Tita, ker bi to dalo popolnoma napačen vtis, da se zdaj v Jugoslaviji sklepa brez soglasja in posvetovanja s predsednikom Titom. Kar pa se tiče osebnega sporočila, ki se tu omenja, mi ni nič znano«. Na vprašanje, ali je točno, Mendes-France je danes j htevo za umik francoskih čet Predsedoval seji vlade, na kateri je poročal v zvezi s svo-l’m bližnjim potovanjem v dalijo m Nemčijo. Vlada je odobrila tudi pri- 1 Poročila vladnega predsednika klede pogajanj s tunizijskimi j n alžirskimi predstavniki. Končno je vlada sklenila Predložiti skupščini nov načrt volilnega zakona. Sedanji zakon teži na strogo proporcionalnem sistemu. Nov načrt pa določa povratek k Predvojnemu sistemu, na podlagi katerega se poslanci volijo po okrožjih m ne po departmajih. V zvezi s francosko-tuni-zijskimi pogajanji je tri dni Po izjavi glavnega tajnika •stranke Neodestur Salaha Ben Jusefa, ki jc kritiziral potek 1‘ancosko-tumzijskih pogajanj, Predsednik te stranke Burgiba podal izjavo, ki jo objavlja «Fiance Observateur«. V izjavi je med drugim rečeno, rta se pri pogajanjih za av iz Ferrana. Začetek zasedanja novega kongresa ZOA WASHlNGTON, 5. - Danes opoldne se je začelo prvo zasedanje 86. kongresa ZDA. Novi predstavniki in senatorji so prisegli, da bodo častno in zvesto izvrševali svoje naloge in branili ustavo ZDA. Tako v senatu (ki ga sestavlja 48 demokratov. 47 republikancev in 1 neodvisni) kot v predstavniški zbornici (se-stavljeni iz 231 demokratov in 203 republikancev, medtem ko je 1 sedež trenutno nezaseden zaradi smrti) se še ni začelo pravo zakonodajno delo. Prvo delo članov kongresa bo tako imenovana ((organizacija« zbornic, se pravi, imenovanje »začasnega predsednika« senata (stalni predsednik je tonomijo Tunizije skuša od-j podpredsednik ZDA Nixon), Praviti na eni in na drugi 1 speakerja (predsednika) prediram sleherni vzrok nespo-1 stavniške zbornice ter pred-razumljenj. «Res je, da je po-1 sednikov 111 članov parlamen Italijanski sindikati in Vanonijev načrt Vse tri sindikalne organizacije zahtevajo sodelovanje delavskih organizacij pri podrobnem sestavljanju in izvajanju načrta RIM, 5. — Medtem ko podrobnosti Vanonijevega desetletnega načrta za gospodarski razvoj Italije še vedno niso znane, in bo treba počakati do sobote, ko je Vanoni napovedal tiskovno konferenco, na kateri bo prikazal svoj^ načrt, se pojavljajo v političnih, gospodarskih in sindikalnih krogih že prve reakcije. Obenem zatrjujejo v Rimu, da se veleposlanica Luce v Washingtonu že trudi, da bi za načrt dobila zagotovilo o ameriški pomoči. Na prve in nepopolne podatke o Vanonijevem načrtu so reagirale tudi že italijanske sindikalne organizacije. O načrtu je na primer včeraj razpravljalo tudi vodstvo C1SL in sprejelo tudi vrsto sklepov oziroma priporočil, k' jih pa še ni uradno objavilo. Glavni tajnik CGIL Di Vit-terio je v «Unita» objavil dolg uvodnik, v katerem na osnovi prvih fragmentarnih podatkov zavzema stališče do Vanonijevega načrta. Di Vittorio pravi predvsem da je zamisel o gospodarskem načrtu. basnost" razgovorov zaustavila I tarnih komisij. Vse priprave. ki bi »absorbiral brezpos-M . . . havdušenje, pravi dalje Bur-1 za to delo pa so stranke že | nost in premajhno zaposlenost I vec milijonov, brezposelnih ali z razvojem proizvodnje in s postopoma rastočimi investicijami v določeni in predvideni smeri«, sprožila CGIL že na svojem genovskem kongresu leta 1949. Takoj nato pa zavrača misel, da bi bil Vanonijev načrt kakor koli podoben koncepcijam CGIL glede gospodarskega načrta, ki bi ga Italija potrebovala, in prehaja nato na kritično obdelavo posameznih aspektov vladnega desetletnega načrta. Predvsem ugotavlja Di Vit-torio, da je zelo problematično sestavljati desetletne načrte, če se pusti nedotaknjena sedanja kapitalistična anarhija v proizvodnji, nato pa postavlja kot osnovni očitek, da Vanoni sploh ni analiziral pravih vzrokov italijanske gospodarske krize, da se ni vprašal, zakaj je v Italiji tolikšna stalna brezposelnost v industriji, medtem ko obstoječe industr.jske kapacitete niso polno izkoriščene in še zdaleč niso zadovoljene osnovne potrebe velike večine prebivalstva po industrijskih proizvodih. zakaj je v kmetijstvu le delno zaposlenih kmečkih delavcev in malih kmetov, medtem ko so ogromne površine neobdelane ali slabo obdelane, Italija pa mora uvažati velike količine kmečkih pridelkov. Di Vittorio odgovarja, da sta dva glavna vzroka gospodarske krize neizvedena a-grarna reforma in prevladovanje zasebnih monopolov v industriji pa tudi v gospodarskem in političnem življenju ciežele. Vanoni, pravi tajnik CGIL, pa s svojim zakonom' noče odstraniti vzrokov gospodarske krize, temveč samo olajšati njene posledice »z večjimi žrtvami delavcev, ki bi jim naložili desetletno «skromnost» v vso korist monopolov in veleposestnikov«. Namesto ukinitve latifundiz-ma in monopolov pa predlaga Vanoni desetletno »delno blokiranje mezd«, ki bolezni ne more ozdraviti. Zamisel blokiranja mezd pa je, pravi Di Vittorio, Ahilova peta Vanonijevega načrta, ker ne bo odpravila neravnotežja med rastočimi možnostmi proizvodnje 111 majhno možnostjo kupne moči notranjega trga. O Vanonijevem zagotovilu, da se bo za ceno določenega blokiranja mezd povečalo število delovnih mest za 4 milijone, pa pravi Di Vittorio, da bi bilo blokiranje mezd na škodo zaposlenih delavcev gotovo, zaposlitev odgovarjajočega števila brezposelnih pa dokaj negotova. Nato navaja Di Vittorio še en načelni ugovor. Zdi se, da predvideva Vanoni investicije tujega kapitala v Italiji; CGIL tem investicijam ne nasprotuje, «toda z izrecnim absolutnim pogojem, da se noben tuji monopol ne sme polastiti osnovnih ali važnih panog italijanske industrije«. Pri tem cmenja Di Vittorio željo ameriških petrolejskih družb, da si pridobijo monopol nad sicilsko nafto. Končno postavlja glavni tajnik CGIL še eno zahtevo: vsak načrt za gospodarski razvoj, ki bi zahteval nove žrtve od delovnih množic, »zahteva politiko razumevanja in složnosti z delovnimi silami in neposredno sodelovanje teh sil pri sestavljanju in izvajanju načrta«. Zahtevo po sodelovanju sin- dikatov pri podrobnem sestavljanju in izvajanju Vanonijevega načrta predstavljata tudi ostali dve sindikalni organizaciji. demokristjansira CISL in socialdemokratska UiL, ki v ostalem še nista javno tako podrobno prikazali svojega stališča do načrta kot CGIL. O stališču UIL je med drugim znano še tb, da v glavnem zagovarja Va-nonijevo tezo, da je treba dati zaposlitvi novih delavcev prednost pred izboljšanjem življenjskih pogojev že zaposlenih delavcev. CISL želi. da bi Vanoni pojasnil predvsem dve točki: breme izvajanja načrta ne sme prizadeti predvsem de lavskega razreda (Vanoni je dolžan pojasniti, v kolikšni meri bo to breme odpadlo nd premožne sloje) in sindikalni predstavniki morajo skupno z delodajalci in vladnimi funkcionarji sodelovati pri sestavljanju in dejanskem izvajanju načrta. CISL predlaga nadalje, naj o načrtu in njegovih morebitnih izboljšavah razpravljajo na tristranski gospodarski konferenci, ki bi se je udeležili predstavniki vlade, s.indikatov in industrijcev. da je bil nedavni proces proti zivljenjepiscu maršala Tita označen kot poskus, da se za-strašijo demokratični elementi. in kako komentira izjavo Djilasa. da želi demokratično diskusijo namesto inkvizicije, in da gospodarske težave v Jugoslaviji izvirajo iz pomanjkanja politične demokracije in svobodne diskusije, je Koča Popovič odgovoril: »Poskušal bom odgovoriti na vsa tri vprašanja hkrati: 1. ni mi znano. da bi bil proces proti človeku, ki se tu omenja kot Titov življenjepisec; 2. mi nikakor ne pripisujemo primeru Djilas - Dedijer one važnosti, ki mu jo poskušajo pripisati nekateri inozemski krogi in listi, in zato sodim, da so dosedanja pojasnila, ki so bila dana v zadnjem letu in zadnje dni v Jugoslaviji, popolnoma zadostna«. Na vprašanja, kako je mogoče politiko v Jugoslaviji v korist miroljubnega sožitja spraviti v sklad z obravnavanjem vsake notranje opozicije kot napad na varnost države, je državni tajnik odgovoril: »Mislim, da dobro razumem to vprašanje. Menim, da je osnov ni pogoi za miroljubno koeksistenco nevmešavanje v notranja vprašanja drugih držav. Tisti, ki propagirajo demokracijo svoje vrste drugim državam, bi morali po mojem mnenju to potrditi z ravnanjem v svojih zunanjepolitičnih odnosih z drugimi državami in ne zahtevati, da morajo druge države imeti njihovo stališče«. »Associated Press« je v vesti iz Kalkute trdila, da je Koča Popovič izjavil, da «so bili ti sklepi sprejeti brez posvetovanja s predsednikom republike«. Ta vest je služila inozemskim novinarskim krogom za tendenciozne trditve, češ da je v vodilnih jugoslovanskih krogih prišlo do nesoglasij, in za tendenciozna ugibanja o bodočem notranjepolitičnem razvoju v Jugoslaviji. Izjava Koče Popoviča, u-gotavljajo v Beogradu, potrjuje, da gre za navaden falzifi-kat. ki je bil zlonamerno izkoriščen za nadaljevanje gonje proti Jugoslaviji, ki bo škodovala samo pobudnikom te gonje. Svetovna javnost bo prej ali slej, ugotavljajo v Beogradu, kot se je dogodilo že v preteklosti, zvedela za resnico o jugoslovanski stvarnosti. B. B. tonu, ki je poklical jj sebi najprej predstavnike sindikatov, nato pa predsedstvo komisije. Popoldne se je Monck-ton še enkrat sestal s predstavniki sindikata. Pu razgovofu z ministrom Moncktonom je sekretar železničarskega sindikata Campbell izjavil, da je poročilo arbitražne komisije vsekakor u-godno za železničarje in njihove zahteve in dodal, da bo razplet sindikalnega spora odvisen od razgovorov med ministrom in raznateljstvom železnic. Popoldne so bili tudi razgovori med predstavniki železničarjev, ravnateljstva železnic in ministrom za delo. Po dveh urah so pogajanja odložili na jutri. Tajnik železničarskega sindikata je izjavil, da pogajanja niso bila prekinjena, da pa minister za delo doslej ni mogel najti zadostne osnove za sporazum, da bi »e predstavniki obeh strank lahko sestali pri skupni mizi. Železničarski sindikat, sodi da še ni dobil zadostnih jamstev, da bi 'ahko preklical sklep o stavki, ki bi se morala začeti 9 januarja. Na drugi strani pa zatrjuje železniška direkcija, da se lahko pogaja samo, če bo sklep o stavki preklican. Upajo pa, da se bodo pogajanja lahko jutri uspešno nadaljevala in morda tudi zaključila. Jutri se bo sestal ministrski svet in razpravljal o tem, ali vlada z denarno podporo prispeva k miriti poravnavi spora. Železničarji zahtevajo predvsem tedensko povišanje mezd za 8-I0 šilingov. Železničarski sindikat., ki je napovedal stavko, pripada bevanistične-mu krilu v «Trade Unionsih« in šteje 490.000 delavcev, (predvse.n težakov, delavcev, kretničarjev. delavcev pri vzdrževanju prog itd.), ki dobivajo najnižje mezde. Večina kurjačev in strojevodij pripada drugem sindikatu, ki šteje približno 70.000 članov in ki sicer prav tako včlanjen v «Trade Unionsih». ki pa si j$ nedavno pribtHrtfc priznanje ne-katerih žalitev. Izključujejo pa, da bi v primeru stavke železničarjev strojevodje in kurjači hoteli igrati vlogo stavkokazov. Ce v teh dneh ne bodo našli rešitve, bo v nedeljo 9. januarja prenehalo vse delo na britanski železnici. To pomeni. da bo docela zamrl železniški promet na omrežju, dolgem približno 50.000 milj (80.000 km), da se bo ustavilo 19.000 lokomotiv, 40.000 potniških in več kot milijon tovornih vagonov. Anglija, kjer je leta 1825 prvič na svetu začela voziti parna lokomotiva po železniški progi, bo morda zdaj doživela eno izmed najhujših stavk v svoji zgodovini. Prometna komisija, ki vodi britanske železnice, zatrjuje, da ne more ustreči delavskim zahtevani. Britanske železnice so imele lani nekako 20 milijonov funtov šterlingov primanjkljaja. letos pa se bo ta primanjkljaj verjetno povečal še za 5 milijonov. Sindikati odgovarjajo, da bi morali železnicam vrniti medvojne dobičke. ki j.n je ob nacionalizaciji pobrala država. Kriza v britanskih železnicah je zdaj glavna tema v angleškem političnem življenju. saj sodijo, da bi splošna stavka železničarjev pomenila hud udarec za gospodarstvo in poslovno življenje dežele. Ce bi se stavka samo malo zavlekla, bi nastal zastoj v vrsti industrijskih panog, pa tudi preorana prebivalstva v večjih mestih, zlasti v Londonu, bi bila otežkočena. Londonski »Economist« zatrjuje, da so zahteve po povečanju mezd deloma upravičene, zlasti kar zadeva kvalificirane delavce, pravi pa. da vprašanja ne bi smeli reševati z državno subvencijo, temveč z zboljšanjem dela na železnicah. Časopis trdi. da je pri železnicah zaposlenih preveč ljudi in zahteva, naj odpustijo 20 odst. nameščencev, toiej 100.000 ljudi. Poleg tega predlaga list zmanjšanje števila potniških vlakov in organizacijo prevoza tovorov po načelu rolne obremeni. . e vagonov, obenem pa tudi modernizacijo opreme. Ti nasveti pa so za sindikate nesprejemljivi, če so povezani s p ivišanjem plač, ker jih ni mogoče takoj izvesti. Gen. Cook v Beogradu BEOGRAD, 5. — Danes popoldne je prispel v Beograd namestnik poveljnika ameriških sil v Evropi general Bor-wa!l Cook v spremstvu višjih oficirjev svojega štaba. Med bivanjem v Jugoslaviji se bo general Cook seznanil s problemi vojaške pomoči, ki jo ZDA dajejo Jugoslaviji, Adenauer 79-letnik BONN, 5. — Zahodnonemški kancler Adenauer ima danes 79 let. Ob tej priliki je danes sprejel člane diplomatskega zbora in ministre zvezne vlade, ki so mu čestitali. Brezposelnost v Zahodni Nemčiji NUERENBERG, 5. — Zvezni urad za delo javlja, da se je število brezposelnih v decembru zvišalo na 1,287.638. Urad pripominja, da se bo morda to število v januarju še povečalo zaradi mraza, ki onemogoča gradbena dela in drugo dejavnost na odprtem. Skupno število zaposlenih delavcev v Zahodni Nemčiji znaša sedaj nekaj nad IZ milijonov^ »FOMIMSKI IINKVI Na današnji dan je leta 1943 umrl Nikola Tesla, slavni hrvat-ski elektrotehnik. Rodil se je v Liki 10.VII. 1856. Danes, ČETRTEK 6. januarja Trije kralji. Darin Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 14.24 in zatone ob 5.40. Jutri, PETEK 7. januarja Valentin, Svetoslav DANES BODO SINDIKALNI AKTIVISTI KOVINARSKE STROKE RAZPRAVLJALI O povišanju mezd kovinarjem in o položaju v ladjedelnicah Delavstvo čuti potrebo po enotnem nastopu za dosego izboljšanja mezd - Kljub govorjenju o novih naročilih še vedno nad 400 delavcev CRDA suspendiranih Danes ob 9.30 dopoldne bo v Ul. Zonta skupščina sindikalnih aktivistov kovinarske stroke. Na skupščini bodo razpravljali predvsem o obnovitvi pogodbe za kovinarje ter o zahtevi po zvišanju mezd, za kar so delavci ladjedelnic CRDA pred kratkim že stavkali eno uro. Te poviške zahteva Italijanska splošna zveza dela (CGIL), ker dobivajo kovinarji, ki so imeli svoj čas najboljše mezde, sedaj skoraj najslabše med vsemi industrijskimi delavci. Kvalificirani kovinarji nanv reč prejemajo samo po 150.25 lire na uro, medtem ko delavci z enako kvalifikacijo, zaposleni v opekarnah, dobivajo po 156 lir. v gradbeništvu 158 lir, v pivovarnah po 161 lir itd. Zato zahtevajo sindikati razen drugih normativnih izboljšanj tudi zvišanje mezd, in sicer od 13.50 lire (navadnim težakom) do 16.95 lire (specializiranim delavcem) na uro. Prav tako zahtevajo zvišanje plač uradnikom kovinarske industrije, in sicer od 3.200 lir za uradnike tretje kategorije do 6.725 lir uradnikom prve kategorije. Kot je znano, so zadnjič malenkostno zvišali mezde kovinarjev ob poenotenju mezd, s čimer pa ni bila zadovoljna CGIL. ki šteje v Italiji največ organiziranih delavcev. Kasneje so tudi tako imenovani svobodni sindikati uvideli, da poenotenje mezd ni rešilo tega vprašanja ter so tudi kovinarski sindikati Delavske zbornice tu v Trstu na svoji zadnji skupščini postavili nekaj zahtev, sicer drugačne oblike, ki pa bi dejansko pomenile izboljšanje mezd. Kljub temu pa še ni bil mogoč enoten nastop v tem vprašanju, čeprav vse delavstvo občuti potrebo po izboljšanju prejemkov, ki ne zadoščajo za kritje življenjskih stroškov. Na današnji skupščini pa bodo razpravljali tudi o položaju v ladjedelnicah. Kljub obljubljenemu velikemu številu novih naročil je še vedno 400 delavcev CRDA suspendiranih in od teh kar 290 iz ladjedelnice Sv. Marka. Skrajni čas je, da se vsi ti delavci zaposlijo, saj je ravnateljstvo CRDA svoj čas obljubilo, da bodo konec decembra vsi delavci zaposleni. Vse kaže, da se je kaj zataknilo, zaradi česar je bilo tudi slišati izgovore, da je zmanjkal za gredelj neke ladje material, tako da je delo na tej ladji zaostalo. Kriza pa se pozna predvsem pri opremljanju ladij, zato bi bilo prav, da bi ladjedelnicam dodelili kako staro ladjo za prenavljanje. s čimer bi se najlaže zaposlili delavci, ki običajno delajo pri opremljanju splovljenih ladij. V ponedeljek otvoritev otroškega vrtca v Šempolaju V ponedeljek 10. t. m. bo v Šempolaju slavnostna otvoritev novega otroškega vrtca. Odkar je Sempolaj dobil novo šolsko poslopje, je ostala stara šola prazna, vendar je niso mogli uporabljati, ker je bila stavba v zelo slabem stanju. Ko so bili nakazani potrebni fondi so začeli staro poslopje popravljati in preurejati, tako da bi lahko služilo novemu otroškemu vrtcu. Stavbo so pred kratkim povsem prenovili in jo na novo opremili, v ponedeljek pa bo, kot smo že omenili, slavnostna otvoritev novega otroškega vrtca. za poplavljence Campanie. Dr. Palamara se je v imenu vlade zahvalil županu Bartoliju za ta plemeniti izraz človekoljubnosti Tržačanov. Za poplavljence v Campaniji Tržaški župan inž. Bartoli je včeraj izročil vladnemu generalnemu komisarju znesek 24,894.623 lir, ki so ga nabrali med tržaškim prebivalstvom Razdeljevanje novih telefonskih seznamov Pri uradih TELVE na Trgu Oberdank se je začelo razdeljevanje novih telefonskih seznamov za 1. 1955. Nov seznam obsega 342 strani, vključuje tudi naročnike v Vidmu in ima posebne sezname po kategorijah prebivalcev in po ulicah. Pri zamenjavi je treba izročiti stari seznam ln pokazati potrdilo o plačilu zadnjega obroka naročnine. Brezposelni miljski delavci pripravljajo enotno zborovanje Vprašanje »zakona o polni zaposlitvi« in njegovih posledic v Miljah je še vedno na dnevnem redu. Enotni odbor brezposelnih in zaposlenih pri SELAD pripravlja enotno zborovanje vseh prizadetih, čeprav je vodstvo Delavske zbornice izjavilo, da nima s tem nič skupnega ter da gre le za osebno pobudo kakega njenega člana. Predstavniki odbora so bili tudi pri milj-skem županu Paccu. ki jim je obljubil, da bo njihove zahteve pri oblasteh podprl. Seje svetov okoliških občin Prva seja občinskega sveta po praznikih bo v torek 11. t. m. popoldne, in sicer v Nabrežini, kjer se bodo sestali svetovalci devinsko-nabrežin-ske občine. V nedeljo 16. t. m. bo seja občinskega sveta za zgoniško občino. Seja bi morala biti že 9. t. m., a so jo prenesli za en teden. Ni pa še določen datum za sejo repentaborskega občinskega sveta, toda po vsej verjetnosti bo tudi ta sklican v prihodnjem tednu. Q KRIT IK E IN POROČILA^ V soboto v Avditoriju koncert narodnih pesmi Nastopila bosta kvintet «Lisinski» iz Zagreba, Gorenjski instrumentalni kvartet ter solisti Narodne pesmi vseh pokrajin Jugoslavije boste slišali na koncertu, ki bo v soboto v Avditoriju. Ves spored je sestavljen izključno iz narodnih pesmi. Slovenske narodne nam bo izvajal Gorenjski kvartet, z ljudsko pesmijo ostalih pokrajin Jugoslavije pa nas bo seznanil vokalni kvintet Radia Zagreb s katerim sodelujeta kot solista tudi Andjelka Nežic in Božidar Ivaniševič; kot spremljevalec na harmoniki pa Vladimir Mutak. Kvintet je bil prvotno ustanovljen samo z namenom, da izvaja na Radiu Zagreb narodne pesmi. Po prizadevanju baritonista Vladimirja Ruždjaha (ki ga v Trstu že dobro poznamo po uspelem koncertu pred dvema letoma) pa se je kvintet lotil OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Včeraj v sodni palači otvoritev sodnega leta v decembru 1953. leta, ko je bilo v zaporih 413 oseb. Stražnikov pa je 252, kar je po mnenju govornika preveliko število. Dr. Mattera je v zaključku svojega govora spregovoril še nekaj besed o pravičnosti in nato povabil prvega predsednika prizivnega sodišča, ki je bil odet, kakor vsi njegovi svetniki, z rdečo togo z ovratnikom iz hermelinove kože, Zanimivi podatki glavnega tožilca o delovanju odsekov sodišča v preteklih letih - Letos bo razprava o nepravilnostih pri upravljanju d^otvori sodno lčm^kaTTe ustanov za ribiško industrijo - Popolno ignoriranje Posebnega statuta Včeraj je bilo v tržaški sodni palači otvorjeno novo »sod-no leto«. Svečanosti, ki je bila v dvorani prizivnega sodišča, so poleg vladnega gen. komisarja dr. Palamare, župana, predstavnikov vojske m kvestorja prisostvovali tudi številni konzularni predstavniki v Trstu in med njimi jugoslovanski gen. konzul Mitja VošnjaK, poleg seveda še drugih predstavnikov javnega življenja. Polnoštevilno so se svečanosti udeležili tudi odvetniki s predstavniki njihove zbornice ter sodniki in uradniki sodišča. Potem ko je glavni kanc- list dr. Lelli prečital ukaz o novem sestavu odsekov sodišča, je glavni tožilec dr. Mattera v več kot enournem govoru obrazložil in pojasnil delo sodišča v preteklih letih. Dr. Mattera je uvodoma (patriotski del seveda ni mogel izostati) izrazil upanje, da bo sodišče pod novo upravo vendarle prišlo do večje dvorane za porotno sodišče namesto one, ki je bila med bombardiranjem 1945. leta razdejana. Omenil je, da je bilo delo okrož. sodišča in zgm-ljiško-knjižnega urada zaradi premajhnih prostorov otežko-čeno, kar pa se bo sedaj popravilo, ker je policija izpraznila Drostore, ki jih je imela zasedene v levem krilu pritličja sodne palače. V zvezi s sodnim delovanjem je govornik omenil, da so civilne tožbe (na okrožnem in okrajnem sodišču) stalno naraščale, in sicer od 563 V 1946. letu do 1563 v 1952. letu. V zadnjih dveh letih pa izkazuje diagram iz- RAZG1BAN PROMET V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU 21 JUGOSLOVANSKIH LADIJ bo odplulo v januarju iz Trsta Celotno število pomorskih odhodov bo v tem mesecu narastlo na 92 Relativno nizka udeležba italijanskih državnih družb V januarju se je nekoliko zvišalo število prijavljenih odhodov in prihodov ladij v tržaško pristanišče, proti Tiren-skemu morju in Španiji bo tako odplulo v tem mesecu iz Trsta 5 ladij družbe «Tirreni-1 ra. V p jen. Proti Grčiji, Turčiji, Si- stamšče riji, Libanonu, Izraelu in Egiptu pa 45 ladij in med njimi 15 jugoslovanskih; proti Afriki 11 ladij; proti Perzijskemu zalivu, Indiji, Pakistanu in Daljnemu vzhodu 4 ladje (1 jugoslovanska); proti Severni Ameriki 6 ladij (2 jugoslovanski); proti Centralni Ameriki 8 ladij, in proti Južni Ameriki 4 ladje. Skupno bo v januarju odhodov 92, pri čemer ima že čisto številčno izreden pomen ladjevje pod jugoslovansko zastavo, saj bo odplulo iz Trsta skupno 21 jugoslovanskih ladij Delež tega ladjevja pa je v resnici še znntno pomembnejši, saj so vse jugoslovanske ladje, ki vozijo na rednih progah tudi skozi Trst najmodernejše in zgrajene tako, da -najbolje zudoste zahtevam določene proge. Število jugoslovanskih ladij na rednih progah se bo že v prihodnjih mesecih povečalo z dograditvijo novih ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah. Zanimivo je tudi relativno nizko število rednih pomorskih odhodov iz Trsta, katere vzdržujejo itulijanske državne družbe v okviru Flnmare, saj bo odplulo iz Trsta le 24 ladij teh družb in med njimi komaj 6 ladij Tržaškega I,loyda. Številke o teh odhodih na rednih pomorskih progah potrjujejo trditve izrečene v tržaškem občinskem svetu da so najvažnejše italijanske pomorske družbe zapustile Trst in nočejo pomagati tržaškemu pristanišču. To je tudi hazlog za vedno večje število ladij pod različnimi zastavami, ki vozijo iz tržaškega pristBnišča. Povečano število ladijskih odhodov v januarju je toliko bolj razveseljivo, ker so že v decembru zabeležili dokaj visok promet masovnega blaga in so tudi prve januarske dni izkrcali izredno veliko tovo-ponedeljek je tako pri-zabeležilo izreden rekord s 14.000 tonami izkrcanega in vkrcanega blaga, medtem ko so izkrcali v decembru povprečno le 7 do 8 tisoč ton na dan. Prav tako je tudi razveseljiva vest, da bodo v Trstu vkrcali 60 lokomotiv avstrijskega izdelka namenjenih v Bombay. Lokomotive bodo vkrcali na pomolu št. 6 na ladje Tržaškega Llyda, za kar bodo morali zgraditi začasno železniško progo, ker so lokomotive narejene za nekoliko širši razmak tira. Lokomotive bo vkrcal plavajoči žerjav Javnih skladišč, ki lahko dvigne naenkrat 200 ton. Z lestve je padel Ob 19. url pa so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 18-letnega pleskarja Karla Starca s Trga Stare mitnice, kateremu so ugotovili poleg prask po obrazu in udarca V kolenih tudi hud izpah desnega komolca. Mladenič, ki se je sam predstavil na sprejemnem oddelku bolnišnice, je izjavil, da se je ponešrečil ze zjutraj med delom v novi stavbi v Ul. Ghir-landaio, ko je med pleskanjem stene stal na 3 metre visoki lestvi nepričakovano in iz nerazumljivih razlogov padel na tla. Po mnenju zdravnikov bo Starc okreval v 10 ali v naj-slabšem primeru v 40 dneh. III V imoulu ( hm un boljšanje položaja in število razsodb 31. oktobra lani je bilo 724 na okrožnem in 413 na okrajnem sodišču. Število ločitev zakoncev, katerih je bilo 235 (1951. leta) in 248 (1952. leta), je v 1953. letu padlo na 159 primeru v, medtem ko je lani zopet nu-rastlo na 227. Kar se tiče stečajev, je tožilec dodal, da stalno rastejo: od 50 v 11)51. letu jih je bilo registriranih 1053. leta 110, medtem ko se je število lani dvignilo na 150. kar pomeni, da so stečaji na-rastli v primeri s 1951. letom za celih 200 odstotkov. Tudi izvršni postopki so znatno ntt-rastli, in sicer za celih 200 odstotkov, in to, je dodal govornik, zaradi ekonomske stiske, ki tlači zasebnike in trgovce, ki niso mogli izplačati kreditov, na katerih sloni dobršen del ekonomskega živ-I jen ja. Po prečitatiju pOtltflkov o delu prizivnega sodišča je tožilec prešel na obrazložitev delovanja spravnega sodišča, k, bi moralo imeti pri vsaki občini svoj odsek. V Trstu ir. Miljah sta imela odseka precej dela (v slednjem mestecu so bili vsi spori rešeni), medtem ko v občinah Repentabor in Devin-Nabrežlna ni bilo v preteklem letu nobenih sporov. »Je to lep primer sloge m vzgojen, je dodal glavni tožilec in nato omenil, da sta občini Dolina in Zgonik, zaradi pomanjkanja usposobljenih oseb, brez spravnega sodnika in namestnika. Z druge strani, je omenil govornik, je zgoniški župan izrazil mnenje, da njegova občina ne potrebuje sodnika. Po omembi razsodb o razveljavljenju civilnih porok, o podedovanju, o aplikacij člena 133 pri dodeljevanju olajševalnih okolnosti, je govornik prešel na pregled kazenskih prestopkov ter omenil, da je bilo v Trstu in na ozemlju kaj malo krvavih dogodkov: od 1948. do 1934. leta je bilo izrečenih samo 5 obsodb zaradi umorov. Zelo pa so razširjeni prekrški proti lastnini, kot tatvine, ropurski napadi, prevare, izsiljevanje, bankroti itd., kar dokazuje, da je ekonomska depresija našega ozemlja znatna. •Številni so tudi prekrški proti družini, morali in javni upravi kakor tudi finančnega značaja. Na okrožnem sodišču je bilo izrečenih 1946. leta 639 raz> sodb, medtem ko ;e njih število v 1952. letu narastlo na 2158, kar je maksimum, Lani pa se je število ponovno znižalo na 1202 razsodbi. Okrajno sodišče pa je doseglo višek 1949. leta s 1884 razsodbami, medtem ko je 1953. leta število padlo na 1036, a se lani ponovno dvignilo na izrečenih raziodb. Na porotnem sodišču pa se je registriralo znižanje itak majhnega števila razprav: 9 v lanskem letu v primeri z 12 v 1953. letu. Preostajajo še 4 procesi, katerih obravnava bo v kratkem. Na prizivnem sodišču pa so lani obravnavali 7 primerov (1933. letu — 12), medtem ko je 1 primer ostal še nerešen. Izmed razprav, ki jih bodo letos obravnavali, je tožilec omenil proces proti nekaterim osebum krajevnegu tehničnega urada zaradi malverzacije 12 milijonov lir, dalje proti Emanuelu Del Negru, ki je preteklo poletje hotel s sekiro ubiti svojo ženo, in proces proti dr. Guidu Gridelliju zaradi hudih nepravilnosti v upravljanju krajevnih ustanov za Hbarsko industrijo. Ta proces je kočljiv, ker kaže, da so v zadevo poleg funkcionarjev ustanove zapleteni tudi trije nameščenci bivše Z.VU, med katerimi je tudi neki častnik. Kar se tiče kriminalitete med mladoletniki je to pojav, ki se odraža predvsem v telesnih poškodbah in tatvinah. Pri poškodbah gre predvsem zu nepremišljene vožnje s kolesi ali motoskuterji ali za prelepe. Slabše pa ie pri tatvinah, kajti to dokazuje slabo vzgojo, pomanjkanje nadzorstva staršev in pred- vsem pomanjkanje ekonomskih sredstev zaradi posebno hudega ekonomskega položaja pri nas. Tu bi bilo treba pod-vzeti tudi stroge ukrepe proti nemoralnim predstavam, slabemu čtivu in nemoralnim revijam, ki kvarijo mladoletne in s tem otežkočajo vzgojno delo šole in družine. Prav zaradi tega obstaja nujnost za dodelitev naprav v Padričah, ki so bile že namenjene za poboljševalnico in katere so vojaške oblasti izročile ob odhodu finančni mtendanci. Te naprave bi morale biti izročene sodnim oblastem, ki bi v njih uredile središče za prevzgojo mladoletnikov, ki so zašli na slabo pot. Govornik je nato omenil tudi odvetniško zbornico, ki ima vsega skupaj 581 članov. 111 sicer 255 odvetnikov, 303 prokuratorjev in 23 praktikantov, ter obrazložil položaj v sodnih zaporih v Koumeu, ki je ostal edina tovrstna stavba v Trstu. Stavbo v Ul. Tigor so namreč izpraznili in jo bodo uporabili za vojašnico stražnikov. Zapori, v katerih so zaprti moški, ženske in mladoletniki, so razdeljeni na pet odsekov, in sicer na sodni zapor, v katerem so zaprte ženske, ki čakajo na razpravo, zapor za obsojene, odsek za ženske, dalje za mladoletnike med 18 in 25 leti ter za mladoletnike izpod 18 let, ki je ločen od ostalih odsekov. Osebe, ki so bile obsojene na hujše kazni (tudi ena obsojena na dosmrtno ječo) bodo verjetno premestili v Italijo. V decembru lani je bilo manj zaprtih ljudi (354) kot predsednik tudi storil. * * * Ugotoviti moramo, da se v svojem dolgem govoru državni tožilec (pa niti kdo drugU ni niti z besedo dotaknil Posebnega statuta in obveznosti, ki izhajajo iz njega tudi za sodne oblasti. In vendar gre za točno določeno in važno vprašanje, ki je predvsem v točki 5 Posebnega statuta, r katerem je rečeno, da se bodo pripadniki jugoslovanske etnične skupine lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. Imeli bodo pravico. da od oblasti dobe odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih neposredno ali po tolmaču, medtem ko morajo pri dopisovanju oblasti preskrbeti vsaj prevod odgovora. To določilo vnaša bistveno spremembo v dosedanjo prakso poslovanja na tržaškem sodišču in upravičefio bi smeli pričakovati, da bo slavnostni govornik vsaj ob vstopu v novo sodno leto, ko tega še ni storil doslej, podal svečano izjavo, da se bo to določilo Posebnega statuta, ki ga je poleg Jugoslavije podpisala tudi Italija, na sodišču začelo končno spoštovati in izvajati, Ni namreč dovolj, da se je visoki predstavnik sodne oblasti v Trstu spominjal sporazuma oz. Spomenice o sporazumu le s tem, da je govoril o povratku Italije v Trst, pač pa bi bila njegova dolžnost, da bi istočasno spomnil tudi na dolžnosti, ki jih je Italija s svojim povratkom sprejela predvsem glede spoštovanja vsaj vseh zapisanih pravic slovenskega prebivalstva. ŠC KIH P mu 1:11 PRHUIiTHEIlA Hunm/.m Z motorjem poc in brezbrižno zdi lrl irj žensl jal dal 10 je Zaradi hudega zloma noge se bo morala ženska zdraviti naj -manj 40 do 50 dni * Policija vahi očividce dogodka k zaslišanju je 1179 Proti večeru so morali zaradi hudega zloma gležnja desne noge sprejeti s prognozo okrevanja v 40 ali 50 dneh, če seveda ne nastopijo komplikacije, na ortopedskem oddelku 59-letno Antonijo Ceppi por. Bernobič iz Ul. Giulia, ki se je morala zateči v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Zenska je pojasnila, da je med hojo po Miramarskem drevoredu v višini Largo Rojan stopila skupno s svojo 5-letno hčerko Lucijo s pločnika n» cesto, dn jo prekorači. Po dveh korakih pa se je premislila in se hotela vrniti na pločnik, ko je vanjo priletel s precejšnjo silo neki skuterist, ki jo je podrl na tla. se med vožnjo ozrl proti njej in nato pospešil hitrost ter izginil. Policija je takoj uvedla preiskavo. Prometni odsek civilne policije vabi vse očividce nesreče, ki bi lahko dali morebitne informacije za identifikacijo nesramnega lambretista, da se j ]' 211 ure v Ul. Roma št. 15/11 (SHPZ). VabiTa' bodo na razpolago tudi v drogeriji Sajmer v Barkovljah, v trafiki Prosen pri Sv. Ivanu ter na Opčinah v pekarni Cok. ČETRTEK, 6. Januarja r ii h> 4' • i. 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Lahke melodije; 9.00 Slovenski motivi; 9.30 Glasba za godbo na pihala; 10.15 Mozart: Koncert za klavir in orkester; 11.00 Debus-sy: Izgubljeni sin; 11.38 Priljubljene lahke melodije; 12.00 Za vsakogar nekaj; 12.30 Operni dueti; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Dunajski motivi; 14.15 Kulturni obzornik; 15.00 Lepe melodije - lepi glasovi; 15.30 Lahke melodije; 17.00 Melodij« iz revij; 17.50 Glasbena medigra; 18.00 Operetne melodije; 18.30 Parada lahkih orkestrov; 19.00 Mamičina povestica; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Lipovšek: Orgilar _ kantata; 20.28 Lahka glasba; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.45 O-perne arije; 22.30 Večerne melodije; 22.50 Večerni ples. T K N I i. 11.30 Operna glasba; 15.00 Poznate te motive? 15.15 Ljudska pesmi; 15.30 Prenos drugega polčasa tekme it. nogometnega prvenstva; 21.05 .G. Gherardi: «Don Kihotii, igra v štirih slikah. KOPER 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedelj. ka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedelj. ka) ob 6.15. 6.40 Jutranja glasba: 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba; 7.30 Nasveti za gospodinje; 11.30 Koncert za male: Narava v glasbi; 12.00 Parada orkestrov; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki - naši zbori pojo; 15.00 S knjižne police: 15.20 Converse: Pomlad - uvertura; 15.30 Popol-danski operni koncert; 16.00 Narava in tehnika: 16.10 Za vsakogar nekaj; 17.10 Zabavne melodije; 17.45 Popoldanski koncert; 18.50 Šport; 19.15 Melodija in ritmi: 20.15 Glasba jx> željah v hrvaščini; 20.45 Veseli inter-mezzo; 21.05 Nočni koncert del J. Bacha in J. Hayd‘na; 23.10 Glasba za lahko noč. » I. II V E % . .1 A 254.6 m 911 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 11.05 Glasbena medigra; 11.30 Primež Ramovš: Divertimento za godalni orkester; 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije; 13.10 Opoldanski koncert; 14.10 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.45 Operetna in lahka glasba; 16.10 U-trinki iz literature - Ignac Koprivec: Licitacija; 16.30 Želeli ste - poslušajte!; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.10 Ciklus samospevov; 18.30 Modni kotiček: 18.40 Poje Mariborski komorni zbor: 20.00 Domače ak-tualnostii; 20.15 «Cetrtkov večer* domačih pesmi in poskočnih napevov; 21.30 Spored popularnih orkestralnih skladb. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst Ljudska prosveta Pevski zbor «Igo Gruden« v Nabrežini bo imel redno pevsko vajo v petek 7. t. m. ob 20.30. Vabimo tudi vse tiste, ki bi radi sodelovati v 2boru. TELEFONSKE ŠTEVILKE 7. A PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 80 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Od uceral do danes ROJSTVA, SMRTI IN FOHOKE Dne 5. januarja 1955 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 14 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: uradnik Francesco Leonardi in gospodinja Kantina TreVlsan, težak Francesco Petrucci in delavka Giuseppina Piaor, uradnik Lu-ciano Bartolozzi in gospodinja Anita CamintCi, indusirijski izvedenec Cesare Bront in gospodinja Irma Orel, težak Giovanni Toson in gospodinja Maria Klemen, narednik am. voj. Ollie E. Burke m pletilja Giacomina Tenze, zidar Francesco Sergas m gospodinja Emilija Hrvatin. UMRLI SO: 74-letna Antonia Lenarduzzi vd Tomasi, 78-letpi Edoardo Beruuss, 62-letni Fede-rico Relti, 66-letni Giuseppe Godina, 72-letna Beatrice Mu i etan vd. Frag.iacomo, 74-letni C a r jo Holzer, 65-letni Mario Geri, 78-letna Ellsa Mazzaga vd. Bisani, 9(Metna Anna Posecco vd. Pa-neck, 92-letna Angelica Rugo vd. Loeschnig, 79-letna Maria To-gnon vd. Cicogna, 89-letna Maria Zochan vd Gerin, 79-letni Mi-chele Saffi, 42-letna Mercede Tof-(ol,i por, Vecchilet. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10, najnižja 5,9, ob 17 uri 5,9, zračni tlak 1019,3 stanoviten, veter 26 km vzhodnik, vlaga 62 odst., nebo 2 desetini oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,1. liossettt. 14.30: «Velika vročina«, G. Ford, G. Grahame Excelsior. 14.00: ((Cirkus presenečenj«, C. Beatty, M. Spi l iane. Fenice. 13.30: ((Odisej«, K. Douglas, S. Mangano, Naziooale. 14.30: »Pastirica W dimnikar«. FilOdrammatico. 14.30: ((Otroci stoletja«, D. Martin, J. Levvis. Supercinema. 14.00: »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, <*■ Lollobrlgida, V. De Sica. Arcobaleno. 14.00: «Gladiatorji», V. Mature, S. Hayward. Astra Rojan. 14.30: «Vohun rdečih jopičev«, G. Montgomery, H. Carter. Capitoi. 14.00: «Sčepec norosti«, t) Kivc Cristallo. 14.00: «Od tu do večnosti«, B. Lancaster. Grattacielo. 13.30: »Neapeljsko zla.o« S Mangano, De Sica. Alabarda. 14.00: «Steza saonov«, E Tavlor. Arišton. 14.00: »Pustolovščine Pe. tra Pana«. . . .... Armoma. 14.00: «Kličite me ma-dame«. „„ , , Aurora. 14.00: «Ljudje noči«, G. p^ck Garibaldi. 14 00: ((Dolina Mav- rov«, J. Havvklns. Ideale. 15.00: «San Franaisco«, C. Gable, lmpero 14.30: «Romeo in Julija«, S shentall. Italia, 14.30: »Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 14.00: »Beli pekel«. S. Granger. Kino ob morju. 15.00: «Ognjeni skobci«, G. Tierney, P. Foster. Moderno. 14.00: »Pregnanci Iz Bo-tany Bava«, A Ladd, J. Mason. Savona. 14.00: «Pony-Express», R. Fleming, Viale. 14.30: «Don Juanov mojster«, G. Lollobrigida E. Flynn. Vittorio Veneto. 14.30: «Dogaja se na komisariatu« Azzurro. 14.00: »Vedno sem t« ljubila«, A. Nazzaci Belvedere. 14.00: «Branilec Manile«, W. Berry. Marconi. 14.30: »Alvaro raje gusar«. R. Rarcel Massimo, 14 oo: «Sirotici», M. Bru. Novo cine. 14 30: «DvoboJ na Sierri Madre« Robert Michum in Linda Darnell. Odeon. 14.30: «Stalag 17», W. Holden. Radio. 14.30: «Na bojni Stezi«, J. Hall Secolo. 14.00: «Varletejska predstava«, F. Astaire. Venezia. 14 00- »Otok v orkanu«. Skedenj. 16.00: »VII. lokostrel- cev napada«, vVarner Bros. Kino na Opčinah. 15.00: «Pavla», Loretta Young.’ »UNION* Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK Potovalni in turistični urad (•ADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. R/A ffKPRSS ADEX IZLETI Izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954, 1. ln 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1955. Vsa pojasnila pri ■ AUH1A-EXPRES| Ul. Cicerone št. 4, priti. Telefon 29243 tovarniškim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga zdravni- I bili ki takoj po pregledu poslali 1 število otrok na kosilo, ki bo na I. kirurški oddelek. Tu so danes ob 12.30 v vojašnici na ga tudi s prognozo okrevanja Opčinah. Med povabljenimi svojim vozilom zvrnil na tla.lv 30 dneh pridržali. Ije tudi nekaj slovenskih otrok. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavaoa 11; Rdeči križ, Ul. Settefontane 39; Plc-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Ci-gnola, Korzo Italija 14- Ravasinl, Trg Libertž 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10. ASIŽZ za III. okraj izreka tovarišici Nives Tomasich iskreno sožalje ob bridki izgubi ljubljene matere AnliiniiR Tnimmch Obveščamo prijatelje in znance da bo danes ob 10.30 pogreb nepozabne iliiluniji: Tomasich Žalujoča hčerka Nives in ostali. PRAZNIČNA SLUŽBA LEKAHN All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5a; l)e LeMenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); IVtizzan, Trg Venezia 2; Vlelmetti, Trg Borsa 12: Cro-j ce Azzurra, Ul. Commcrctale 26. Danes zvečer je preminila, spravljena z Bogom, naša draga žena, mama in sestra MARIJA PERT0T Žalostno vest sporočajo užaloščeni: mož Anton, sinovi in hčere, sestra in ostalo sorodstvo. Nabrežina 140, 5. januarja 1955. Nevarnosti zaostalega italijanskega makartizna V zvezi z znanimi suprav-tumi« smernicami, ki jih je Scelbova vlada sprejela 4. decembra lanskega leta proti Pristašem komunistične in socialistične stranke pod pretvezo sobrambe demokraci-Je», se italijanska demokratična javnost z zaskrbljenostjo sprušuje, zakaj se italijanska demokrščanska vlada •vedno odloča za zgrešene u-kvepe v zgrešenem trenutku«. Zagroženi «upravni« ukrepi Ptoti komunistom in njihovim socialističnim zaveznikom spadajo po svoji naravi v okvir mednarodnega ma-kartizma — pojava, ki je zavrel neverjetne oblike protidemokratičnega «lova na čarovnice)), zlasti v prvih letih Po ustanovitvi Kominforma. ki je splošno politično linijo komunističnih partij še otipljiveje podredil zunanjepolitičnim smernicam SZ in trenutnim potrebam njene takratne vojnohujskaške kampanje proti ZDA in njenim raveznicam. In če je bil ma-kartizem tedaj delno upravičena reakcija na tedanje a-Venturno in vohunsko delovanj e komunističnih partij v odkriti službi SZ, je danes ta pojav v upadanju. Matič-"a država makartizma je z aadnjo zmago demokratov na Upravnih volitvah, zlasti pa * nedvoumno zmago izrazito •liberalnih« in protimakarti-etičnih kandidatov dokazala, da je v ZDA prevladala zdrava pamet, kar je hkrati posledica popuščanja mednarodne napetosti, ki se je v vidnejši obliki začela pojav-tjati zlasti po Stalinovi smrti. Senator MacCarthg je žel prve vidnejše uspehe v napadih na ameriško diplomatovo službo in na mednarod-n° dejavnost ZDA. Na tem Področju je alov na čarovnico zadobil dejansko politi-cen priokus in je izhajal iz vedno kritičnejšega mednarodnega položaja, kar je, vsaj rto videz, opravičevalo iskanje ustreznih primerov posebne odgovornosti. Ce gene-rol izgubi bitko ali če generalni štab izgubi vojno, se takoj prične z iskanjem vzrokov, ki so privedli do poraza, in ta ni nikoli posledica lastnih napak, ampak posledica «izdajstva». Tako je začel tudi Hitler, ki je pripisoval poraz nemške vojske v prvi svetovni vojni eizdaj-s‘>, politikov in Zidov. In ttk° se Začne razdobje poii-'cne nestrpnosti, ki privede krej ali slej do fašizma. Vse da so se v Ameriki pravočasno zavedli te nevar-°sti in menjali smer. V tej smeri so značilni ne-ateri novejši dogodki. Frvi zadeva OZN. Vladi je uspelo razrešiti 11 Jnnkcionarjev OZN, ameriških državljanov, ki so odklonili pričanje pred zloglas-n° MacCarthyjevo komisijo za preiskavo protiamer iške ejavnosti. Ti funkcionarji so vložili priziv na upravna so-dišča OZN in pozneje na Mednarodno razsodišče v Haagu ter dobili polno pričanje. Toda do nedavnega Pa ameriška vlada ni hote-[a tega priznati. Sedaj pa s0 razsodbo v Haagu priznali tn plačali enajstim razrešenim funkcionarjem lgo.OGO dolarjev odškodnine. Drugi dogodek zadeva (./-^ESCO. Ameriški ravnatelj te ustanove, Luther Evans, si je do nedavnega prizade-da bi dosegel pravico razrešepanja nameščence« te vstanoue zaradi političnih razlogov; toda ameriški pred-stavnik pri tej ustanovi je vastopii odločno proti zahte-vani spremembi pravilnika UNESCO. tretji primer zadeva diplo-Viata Daviesa, ki je bil razrešen zaradi svojega pogum- nega nastopa, ko je pred 10 leti opozarjal ameriško zunanje ministrstvo pred gnilim in nestabilnim Cangkajško-vim režimom na Kitajskem. Protestna kampanja v korist Daviesa je zavzela tak obseg, da bo Dulles dobro razmislil preden se bo v bodoče odločil za nov podoben ukrep. Četrti primer zadeva osvoboditev Algera Hissa, ki je bil pred tremi leti in pol obsojen na pet let zapora, ker mu ni uspelo opravičiti se pred obdolžitvami, ki jih je na njegovo škodo navedel bivši komunist Whittaher Cham-bers. Slični primeri se dogajajo tudi onstran tako imenovane «železne zavese«. Naj navedemo le enega samega, ki pa se odraža skoro v vseh državah ljudske demokracije. Gre namreč za osvoboditev bratov Field, dveh Američanov, ki sta bila obdolžena vohunskega delovanja v korist ZDA — vohunskega delovanja, v katerega naj bi bile vpletene tudi vse skupine komunistov, ki so jih likvidirali v Madžarski, Češki in Poljski. Madžarska vlada ju je izpustila iz zapora in se opravičila zaradi usodne pogreške» v njuno škodo. Pomen tega ukrepa je dovolj jasen, če pomislimo, da so komunistične prvake okoli Hajka na Madžarskem in Sionskega v Češkoslovaški obsodili na smrt, ker naj bi bili v stiku z vohunsko organizacijo bratov Field, za katero danes uradno priznavajo, da je ni bilo. Vsi ti primeri, ki jasno dokazujejo spremembe v mednarodnih odnošajih, zlasti med Vzhodom in Zahodom, in ki pričajo o znatnem popuščanju mednarodne napetosti — prve vidnejše posledice Stalinove smrti in razkrajanja Kominforma ter njegove politike — so za Scelbo in njegovo vlado quantitčes ne-gligeables, ki ne morejo vplivati na zaostale italijanske makartistične kroge. Vse to je sicer tudi g. Scel-bi dobro znano, a vzroke za pojačenje makartistične politične diskriminacije v Italiji moramo iskati drugje, ne pa v namišljeni in danes že povsem neobstoječi nevarnosti, ki naj bi jo politika komunistične partije predstavljala za italijansko demokracijo. Organska slabost italijanske demokracije je predvsem v tem, da se mora Scelbova vlada zatekati k takim protiustavnim ukrepom, da bi mogla preprečiti uuhajanjes desničarsko usmerjenih elementov v svoji demokrščan-ski stranki k podpiranju monarhistov in neofašističnega MSI in jih s tako protidemokratično politiko pridržati v okviru dosedanje vladne koalicije, ki skuša obdržati sedanjo vladno večino na škodo prepotrebnih socialnih reform. Jasno je, da se ta poskus ne more posrečiti, odnosno se more posrečiti le na škodo italijanske demokracije, ki bo po tej poti morala nujno zavzeti oblike vedno večje politične nestrpnosti trt diskriminacije, dokler se nebo Scelbova vlada znašla tam, kamor tudi po lastnih izjavah ne namerava priti. Napad na ustavne pravice italijanskih državljanov ne more ohraniti le značaja politične taktike proti pritisku desničarskih krogov, ampak bo nujno privedel do bistvenih sprememb v dosedanjem značaju italijanske demokracije — v izključno korist prav tistih reakcionarnih krogov, ki jih, po svojem lastnem zatrjevanju, Scelbova vlada namerava pobijati in jim nasprotovati. Dušan Hreščak mmM iČSstSH*®- -'«*< ■ ■ ■■ i U tktor Charles Chenevler Je dobil včeraj nalogo nepo-io od francoskega pravosodnega ministra, naj ponovno t preiskavo o itlurškem zločinu«, zaradi katerega Je ndesetletni Gaston Dommici obsojen na giljotino. Kot je bila preiskava, ki jo Je podvzel Chenevier uspešna, idi izjave starega Dominicija glede svojih sinov in vnuka eljene. Do tega nenadnega ukrepa je namreč prišlo po tilu, ki ga je omenjeni inšpektor predložil visokim funk-irjem sodnega ministrstva, ki so nato ministru predla-naj odredi novo preiskavo. Ob tem nenadnem pre-tu je postalo stališče starega Dominicija mnogo lažje, ven-5o r-oral os*ati za zapahi vse do tedaj dokler ga sodišče prosti, kar bo pokazal sele razvoj nadaljuje preiskave. mmmmmmk Predsednik vlade Burmanske unije U Nu. U Nu, predsednik vlade Burmanske unije S poliUčno dejavnostjo je U Nu začel že na vseučilišču/ kjer je bila v «Združenju Burmancev» organizirana večina poznejših burmanskih voditeljev - Razočaranje z Japonci in Antifašistična fronta narodne osvoboditve - Osvoboditev in državljanska vojna - Sedanje naloge in težave Za U Nuja trdijo, da ni navaden človek. 2e v otroških letih je bil kot sam pripoveduje, velik pijanec. Kmalu pa se je uravnovesil in ker je bil' njegov oče trgovec, bi si bil lahko napravil lepo «kariero». Njegova pot pa je bila precej drugačna. Rodil se je leta 1907., dokončal najprej u-čiteljišče, nato pa filozofsko fakulteto. Ze kot mlad profesor je postal direktor gimnazije kar pa mu ni zadoščalo. Odločil se je za pravne študije. Kot študent se je posvečal tudi slovstvu in sicer pisateljevanju in pesnikova-nju, mnogo čital Shakespeara, Bernada Shawa in Marxa, ki ga je tudi prevajal v bur-manščino, kar prav gotovo ni bilo lahko. V politično življenje ga je uvedel njegov zelo globok etičen čut. U Nu je zelo meditativen človek hkrati pa realist. V politično življenje je sto- pil že kot visokošolec. Bilo je to nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko je študiral na vseučilišču v Rangu-nu. Tedaj so bili v Burmi gospodarji Angleži. Z zakonom o upravi Burme., je bila leta 1935 predvidena odcepitev Burme od Indije. To se je izvedlo leta 1937, ko so Angleži dali Burmi tudi nekako ustavo, vendar pa je še nadalje ostal glavni ((gospodar« — britanski guverner. Obstajale so tudi burmanske stranke, in sicer Stranka siromašnih ki jo je vodil Ba Moa, Patriotska stranka, ki jo je vodil U Soa in Združena stranka, ki jo je vodil U i’u. To so bile povečini nacionalistične stranke ki so se več ali manj borile proti Angležem. Kljub temu pa je bilo v teh strankah precej korupcije in oportunizma. Pri vsem tem pa se je burmansko ljudstvo čedalje bolj dvigalo. Stavke so bile zelo pogoste kakor tudi demonstracije kmečkega prebivalstva in študentov. Burmansko gospodarstvo je bilo v rokah tujih kapitalistov predvsem Angležev in zato se je borba za nacionalno svoboda istovetila s protikapitalističnc borbo in marksistično čtivo je imelo zelo velik uspeh v študentskih vrstah. Na rangunskem vseučilišču so študenti organizirali združenje, imenovano «Dobana A-ziajon« ali ((Združenje Bur-mancev«. Člani združenja so se imenovali med seboj ((Takimi oziroma ((gospodar«, da bi s tem poudarili, da so v Burmi ((gospodarji« oni in ne Angleži, ki so zahtevali da jih Burmanci imenujejo «ta-kine«, t. j. gospodarje. 1936. leta ob neki stavki so rangunski študenti zažgali britansko zastavo. To stavko je vodil «takin» Nu, ki se je od 0 ©fcfoSfsetit bo ni u - humorni*'! iicu, Ihtiolog dr. Gudger, s katerim je naš sotrudnik stalno sodeloval, je o tej morski pošasti napisal pred kratkim obširno razpravo V mirnem, sončnem jutru, ki je v našem brodskem dnevniku bilo označeno le s tremi suhoparnimi številkami: 27. VIII. 1948, smo pluli ob čereh Montague in Victoria, ki leže približno sredi poti med otokom Trinidade in vzhodno brazilsko obalo. Razen enoličnega prihajanja in odhajanja dolgega vala Atlantskega oceana, je v morju in zraku vladala tista značilna tišina, ki si jo ta dva, večno sprta elementa privoščita, potem ko sta se že dodobra nadivjala. Sloneč na premčevi ograji, sem sledil živahnemu poigravanju delfinov, ko mi je kri naenkrat zastala v žilah ob pogledu na ogromno morsko pošast, ki nam je leno plavajoč tik pod vodno gladino prekrižala pot. Prav malo je manjkalo, da je nismo z ladjo zadeli. Bil sem preveč presenečen in še bolj razburjen, da bi si jo natančneje ogledal. V spomin se mi je vtisnila samo čudna, široka oblika glave, s svetlimi lisami posut trup in dolg, vedno bolj oze^ rep. . To so bili vsi podatki o nenavadnem srečanju, ki sem jih takoj po prihodu v pri- j stanišče Santos lahko poslal znanemu ihtiologu dr. Gudger-ju, članu ameriškega muzeja za prirodoslovno zgodovino, kateremu sem že več let pošiljal podatke o morskih prebivalcih. Po golem naključju je ome- Zanimivo je dejstvo, da vsa ta poročila omenjajo vedno isto zvrst ribe (po opisu oblike trupa in po značilnih be-lorumenih lisah na njem, ni bilo težko ugotoviti, da je žrtev trčenja vedno ravno orjaški som) in dr. Gudger ni do danes še prejel obvestila, da bi kaka ladja trčila v kakršno koli drugo zvrst morskih prebivalcev. Vsa poročila torej omenjajo vedno samo orjaškega soma. Odkod torej ta čudna samomorilna navada največje morske ribe? Kako je mogoče, da samo ta zvrst morske favne beleži dolgo vrsto trčenj z ladjami, katerih kapitani m posadka se v večini primerov niso tega zavedli, dokler niso občutili udarec ob ogromno gmoto telesa orjaškega soma? Da bi bil odgovor na ta vprašanja čim jasnejši, si oglejmo nekaj najzanimivejših poročil, ki jih je dr. Gudger uvrstil med svoj dokazni material. Najstarejše poročilo datira iz leta 1905. Na katerem o- ceanu se je dogodek odigral ni znano; vemo samo, da je to bilo južno od polutnika. Glasi se pa takole: «Za casa zadnjega potovanja ladje Armadale Castle, ko se je ta nahajala na približno tretji stopinji južne širine, je' premčeva statva zadela ob veliko ribo in sicer j prav blizu njene glave. Nena- njeni znanstvenik ravno pred j vadnega ujetnika je ladj nekaj meseci objavil obširno znanstveno razpravo o orjaškem somu (Rhineodon ty-pus); to je bila namreč pošast, ki me je tako prestrašila ob čereh Montague. Izvleček iz te razprave, z zanimivimi izjavami raznih brod-skih poveljniKov, sem po posredovanju profesorja Gudger-ja prejel Že v Buenos Airesu. V zadnjih časih smo o tej največji ribi slišali precej zanimivih stvari. Znani avstrijski raziskovalec morskega življenja H. Hass, ga je celo živega filmal. Pravtako smo ga lahko videli v filmu italijanske ekspedicije, ki se je lansko leto mudila v Rdečem morju. Junak s «Sončnega Ti-kija«, Norvežan Thor Hever-dahl nam je srečanje s tem velikanom takole opisal* »Bila je to betica ogromne in ogabne, prave morske pošasti, da bi tudi strah iz globine ne bil mogel napraviti na nas takega vtisa. Lobanja je bila široka in ploska kakor žablja, z majhnimi očmi na straneh in krastač)'.n gobcem, ki je bil poldrug' meter širok in je imel dolge, v.seče in v gobčno odprtino mahajoče rese. Glava je prehajala v velikansko telo, ki se je končalo z dolgim tankim repom. Siljasta repna plavut, ki je stala navpično, je kazala, da ni bila ta morska pošast nikakršen kit. Telo je bilo videti pod vodo rjavkasto, a glava in telo sta bila pokrita na gosto z drobnimi lisami«. Kljub svoji velikosti, saj doseže tudi 18-20 metrov v dolžino, je ta riba človeku popolnoma nenevarna, ker se hrani le z malimi ribami in planktonom. Prav lena in počasna je ter se ni{ ne meni, kaj se okrog nje dogaja. Ravno ta lastnost, popolna brezbrižnost in pomanjkanje občutka zaznavanja fizičnih pojavov v njeni neposredni bližini, je vzbudila pozornost dr. Gudgerja, ki je izključno tej ribi posvetil 27 let proučevanja. Pomorskim in hidrografskim uradom vseh glavnih pristanišj sveta, je razposlal vabila za sodejuva-nje pri opazovanju čudndi navad orjaškega soma. Tako so v New Yorku, kjer je sedež neutrudljivega učenjaka, kmalu začela prihajati obvestila pomurskih kapitanov. skoro petnajst minut potiskala pred seboj. Med potniki se je kmalu razvnel prepir, kateri zvrsti naj’ bi ta riba pripadala. Nekateri so trdili, da je mlad kit, drugi zopet, Zanimivo je tudi poročilo kapitana Zearfossa, ki mu je celo uspelo tale nenavaden dogodek fotografirati. «Rano zjutraj 19. maja, ko je parnik American Legion plul blizu svetilnika Abrol-hos ob vzhodni brazilski o-bali, je premec naše ladje udaril ob velikega soma, ki nam je nameraval prekrižati pot. Zaradi velike brzine ladje, je riba obtičala na njeni statvi, tako da je bilo morju od Panama Cityja v Puerto Armuelles, na zahodni obali Panamske republike. Delfini so poigravajoč se krožili ob ladijskem premcu in v daljavi jih je bilo videti še več, kako so se poganjali iz vode. Desno pred našo ladjo smo opazili orjaškega soma, kako je mirno ležal na površini. Malo zatem, ko smo se mu skoro približal, je iz neznanega razloga zaplaval naravnost videti skoro 3 metre njenega i pred ladjo, pri čemer smo trupa z leve in nad 6 mfr trov z desne ladjine strani. Udarca ob trčenju nismo občutili in smo njeno prisotnost slučajno odkrili šele po svitanju. Velikana smo skušali dvigniti na palubo, a nam to ni spelo. Sele ko smo ladjo ustavili, se je som, ki je bil še živ, zagnal v globine«. V dolgih letih raziskovanja, je dr. Gudger zbral številna poročila o trčenju ladij z orjaškim somom. Skoro vsa ta poročila so si podobna in mnogim so priložene fotografije, ki potrjujejo v vseh primerih %eno in isto zvrst žrtve trčenja. Poročila dveh ladij predstavljajo še celo nekak rekord teh nenavadnih dogodkov: Holandska ladja Johan van Oldenbarnvelt. je v teku dveh let kar dvakrat zadela ob orjaškega soma, od katerih je bil zadnji ponesrečenec celo 12 metrov dolg. Druga je pa ameriška ladja Santa Lucia, na katere premcu je nesrečni som visel celih sedem ur, dokler se ni končno, zaradi razburkanega morja dobesedno razpolovil in potbnil. Ko sem prebiral vsa ta po- da je le navaden som. Ker ročila, mi je eno od teh zbu-je na ladji tedaj bil navzoč dilo posebno pozornost in ga tudi Rudyald Kipling, so vsi zato v celoti navajam: soglasno pristali, da ji dajo «30. maja 1932 je ladja Ta-ime — Piscis Rudyardensis». \ lamanea plula po mirnem ga zadeli s premcem približno na sredi njegovega telesa«. Spomnil sem se dogodka, kako se je orjaški som tudi Tedaj se je v mojih mislih začelo porajati vprašanje: «Kaj pa če tega samotarskega velikana ne žene v smrt kaka čudna, samomorilska sla?« Zakaj so nam do sedaj znani samo primeri trčenja ladij le z orjaškim somom in ne z drugimi morskimi velikani? Dobro se še spominjam, kako je velik kladi var, (tudi on član družine somov) v Gibraltarskem prelivu z mogočnim zamahom repa izginil izpred premca naše ladje. Nikdar tudi ne bom pozabil, kako je ob južni obali Patagonije orjaški kit v nekaj sekundah izginil izpod gredlja ladje, ko smo naši ladji sam približal in mu v jutranjem somraku ga je gotove smrti rešila le približali na nekaj metrov, krmarjeva spretnost. I Karel Prešel tedaj dalje tudi uradno imenoval «Takin Nu«. Med Burmanci in predvsem med študentsko mladino je bila tedaj zamisel o sodelovanju Burmancev z Japonci kot protiutež v protiangleški borbi zelo razširjena in že leta 1939 so bili posamezni burmanski visokošolci povezani s Tokiom. Leta 1940 pa so nekateri študenti celo zbežali na Japonsko. Tudi Takin Nu bi bil zbežal na Japonsko, da ga niso Britanci zaprli. In ko so leta 1942 Japonci vdrli v Burmo je burmansko ljudstvo bilo prepričano, da so jim Japonci prinesli svobodo in jih je z navdušenjem sprejelo. Ko so Japonci osnovali burmansko vlado, kateri je stal na čelu dr. Ba Moa, je postal član te ylade tudi Takin Nu skupno z nekaterimi že prej omenjenimi univerzitetnimi sošolci «takini». Toda kmalu je prišlo razočaranje. Japonska ni burmanskemu ljudstvu nudila tega kar je to od nje pričakovalo in v sami vladi se zato osnuje skupina, ki dela «v dveh smereh«. Ta skupina je c-snovala Antifašistično ljudsko zvezo svobode, v kateri so sodelovali socialisti, komunisti in nekatere meščanske stranke. Leta 1945 so morali Japonci zapustiti Burmo pred zavezniško vojsko. V tej borbi proti Japoncem je tudi Antifašistična ljudska zveza svobode odigrala zelo veliko vlogo toda Velika Britanija se je v Burmo vrnila tudi s svojimi ((starimi pravicami«. In tedaj je bilo jasno, da se bo borba za svobodo morala nadaljevati. V tej borbi so bili glavni činitelji ponovno «ta-kini«. Na dnevnem redu so bile protibritanske stavke, neredi in podobno. In London je končno opazil, da drugače i.e gre kot da sestavi vlado, ki bi se opirala pretežno na antifašiste. Antifašisti (razen komunistov) so na to pristali v upanju, da bodo tako prišli do zadnjega cilja — neodvisnosti. Vlado je sestavil najvidnejši «takin», komandant burmanske nacionalne vojske, .. ..: v, v , v. mm ■ C. - v- .v..\ m ■ Orjaški som — Rhineodon typus —, v katerega je leta 1933 v Rdečem morju trčila italijanska ladja Francesco Crispi Ameriški tednik o Italijanski industriji «Newsweek» kritizira 1RI na sploh in monopol ENI v industriji metana Ameriški tednik «Netos-iveek« je objavil vrsto člankov o italijanskem gospodarstvu, tz kutenh. posnemamo nekaj bistvenih odlomkov. Seveda niso vsa mnenja lista sprejemljiva. Vsekakor pa so zanimiva. * * * Vojna je 'šlaTa Italijo tretjino njenega nacionalnega bogastva. Nad 90 odst. njene trgovske mornarice je bilo v času vojne potopljeno. 75 odst. njenega prevoznega parka je bilo uničeno. 4 milijone hiš je bilo porušenih. Skoda, povzročena industriji (predvsem v Padski nižini) je bila približno 1,3 milijarde dolarjev. Kljub temu ima Italija danes več hiš, kot jih je imela pred vo’jno, več mornarice (približno 4 milijone ton nasproti 3 4 milijona pred vojno), eno najbolj elektrificiranih železniških omrežij v Evropi, indeks industrijske proizvodnje je dosegel najvišjo povojno točko 175 (1938 — 100). Italija, ki je znana kot zelo siromašna s surovinami in v kapitaiu in ki ima zelo veliko število prebivalstva, je bila prisiljena izkoristiti vso svojo zmogljivost do najvišje mere. Na srečo so te 'zmogljivosti z določenega vidika, precejšnje: dobro izbrana in sposobna industrija, specializirana delovna sila, ki trdo dela, iznajdljiv duh in zares nadpovprečen ((industrial design« in končno sedaj še bogata ležišča podzemskega plina v Padski nižini kj je že močno industrializirana. Bodoče ovire Kljub temu čakajo italijansko industrijo še velike o-vire: nevarnost, ki jo predstavlja najvažnejša komun -stična partija v Evropi, ki kontrolira 65 odst. organiziranega delavstva, brezposelnost (trenutno okoli 2 milijona) in dema brezposelnost (nadaljnja 2 milijona), tendenca po stalno večjem vmešavanju države v nacionalno gospodarstvo ki se mu še vedno poznajo sledovi državnega monopolističnega kap:-' talizma, ki ga je uvedel Mussolini, precejšnje dajatve za socialno zavarovanje, ki znašajo pogosto nad polovico plače, ki jo delodajalci dajejo neposredno delavcem strog nadzor pri sprejemanju in odpuščanju delavcev ter zakoni o obveznem sprejemanju v službo, kar ^viša stroške dela in zmanjšuje učinek dela. Teži se k vedno večjemu državnemu vmešavanju. Najvažnejše sedanje potrebe industrije se tičejo kapitala: denarna sredstva, ki so na razpolago, ne zadoščajo potrebam. Kratkoročna posojila stanejo 18 odst. obresti in večina industrijskega finansiranja je v rokah bank, ki jih kontrolira država po povsod pričujočem «Zavo-du za obnovo industrije« (IRI) ki ga je ustvaril la-šizem. Ce se neka družba znajde v težavah, se obrne na IRI, ki poskrbi za vzpostavitev ravnotežja in dobi kontrolo nad podjetjem. IRI nadzoruje sedaj 16,7 odst. italijanskega delniškega kapitala in njene tipalke se razširjajo na 25 do 35 odst. gospodarstva, Hkrati pa se industrija vrti v nekem začaranem krogu. Eden izmed vzrokov pomanjkanja kapitala se mora pripisati dejstvu, da imajo mnoga podjetja malo zanimanja za realizacijo nekega dobička. Ce pride do deficita ga IRI briše in če podjetnika smatrajo za politično primernega, se mu ni bati za njegove posle. Confindustria, zveza italijanskih industrijcev, je druga dediščina Mussolinijeve dobe. Njenih 76.195 podjetij, ki so člani Confindustrie zaposlujejo približno 2 milijona in pol delavcev. Na nekem sestanku ki je bil pred kratkim, je dr. Angelo 'Costa, predsednik Confind listne, kot poročajo, rekel «da Kuor piacu Svoje ua.ue , :e više kat, i** .MtttUMgatojaL-.sa.t14d,;.,ssua.vpis^ v CGll dbldčila in to zaradi prilci-j ce brbil med onimi delav nostnih zaslužkov, je izdajalec«. jjamo veiikani kot *ge FIAT,|pQ*Mj« lanjMBti O-livettij (•'.».linotO:'- ji «VeCpa%) 4n rMer:otw (tik-1 etilne tovarne) si iahko privoščijo, da se ne držijo priporočil Confindustrie. Tako praktično loči nasprotne strani- podjetnikov -m delavcev, železna zavesa. In odnosi med njima so med najslabšimi v Evropi. Nizka produktivnost posameznika prispeva k šibki u-činknvitosti industrije in h krepitvi komunizma. Noben italijanski delodajalec ne more sprejemati ali odpuščati delavcev po svoji volji. Na svojih plačilnih seznamih mora imeti neproduktivne delavce da bi iz političnih razlogov obdržal raven zaposlenih ljudi. Brezposelni Italijani ki jih je 2 milijona ter še 2 milijona delno zaposlenih, predstavljajo približno 20 odst. delovne sile (odstotek, ki bi v Združenih državah ustrezal približno 12 milijonom brezposelnim). Zapleten sistem socialnega skrbstva veča bremena podjetnika. Komunizem Ta ni tako nevaren, kot ga kažejo številke. Rdeči kontrolirajo 35.5 odst. vseh volivcev če vštejemo v ta odstotek tudi sopotnike so- cialiste in 65 odst. članov sindikatov. Tip komunizma ki se je v Italiji razširil, ni tako ((prepričan« kot bi se to zdelo zaradi dejstva da je italijanska CGiL (rdeči sindikat) najbolj učinkovita delavska organizacija v državi. Celo spretni predsednik podjetja FIAT je nekoč rekel, da bi CGIL, ci podjetja FIAT, ki imajo naj-■ižj« plače. l^ri vsenv tem pa stavke sedkakdaj trajajo več kot en dan. Te stavke so veličastne in nasilne toda ne stanejo preveč delodajalca. Sindikati nimajo večjih skladov, da bi podprli stavke in delavci s*- ne morejo privoščiti daljših izostankov z dela. Prav tako tudi politične stavke niso dolge. Italijanski svobodni podjetniki morajo vzdržati precejšnjo konkurenco. Kljub temu sprejemajo borbo za svetovna tržišča z eno roko zavezano na hrbtu (podržav-ljenje) z drugo pa držijo v šahu komuniste. Visoke cene Metan predstavlja največjo srečo za Italijo, toda po mnenju industrialcev tega bogastva niso izkoristili niti polovico. Vzrok je tale: cena enega kub. metra metana, ki jo je določil ENI (Ente Naziona-le Idrocarburi), je enaka ceni nafte če se upošteva njena kalorična vrednost. Sedanja proizvodna cena v katero so všteti tudi dobavni stroški je še vedno za 50 odst nižja od prodajne cene. Italijanski industrialci plačujejo sedaj za domač metan toliko kot za uvožena gori- va. In ker ima ENI monopol, ne morejo potrošniki ničesar storiti. Ustanova ENI je oproščena davkov in Jahko obdrži svoje velikanske dobičke. Večina dobičkov gre za razširjenje podjetij in za amortizacijo rudninskega kapitala ter za potrebno opremo, kajti nihče ne ve, koliko časa bodo mogli pridobivati metan petem ko bo minilo dvajset let, to je doba ki so jo predvideli, da bodo doslej •znana ležišča izčrpana. Kljub temu so razne organizacije ki pripadajo ustanovi ENI potrošile velika bogastva, da bi postale največ-ji italijanski oglaševalci :er s: pridobili tisk in precejšen politični vpliv. Lpi za bodočnost Prirodni plin je ena naj-večjih sreč, ki je doletela Italijo. Upi ki se doslej še niso uresničili, ki pa so še vedno živi, glede novih petrolejskih ležišč, se bodo nekega dne morda kaj kmalu uresničili. Tako bi Italija lahko prihranila dovolj tuje valute, da bi spravila v ravnotežje plačilno bilanco da bi dala dela tisočem, morda celo stotisočem ljudi v svojih najširših vejah petrolejskega gospodarstva. Italijanski delavec bi zaradi novih zaposlitev in s prihranki v banki ne bil več vaba komunistične propagande: to so sanje petrolejskih in metanskih pionirjev v Italiji. Ali bo ustanova ENI lahko doprinesla k uresničenju teh sanj? Deloma bo s pomočjo spretnosti in trdega dela svojih mnogih navdušenih delavcev, deloma pa tudi ne zaradi čedalje naraščajočega podržavljanja, ki ga ta organizem povzroča. Aung San. Sestavljena je bila tudi ustavodajna skupščina, katere predsednik je bil Takin Nu. Tej vladi je uspelo, da je z Attleejevo laburistično vlado sklenila sporazum, naj burmanska ustavodajna skupščina odloči o usodi Burme: ali naj ostane dominion v britanskem Commonweal-thu, ali neodvisna država. 19. julija 1947 pa so trije atentatorji vdrli v kabinet, kjer je bila seja burmanske vlade in kjer se je sestavljala nova ustava. Ti atentatorji so z brzostrelkami napadli ministre in Aung San ter šest njegovih sodelavcev je bilo mrtvih. Vse je kazalo, da je s tem konec nadaljnjih na-čitov. Toda Takin Nu je ostal živ in tik pred atentatom je ustavodajna skupščina že izglasovala sklep, da Burma ne mara ostati več v britanski skupnosti in da hoče popolno neodvisnost. In Takin Nu je po smrti Aung Sana postal najvidnejša osebnost v Burmi. Takin Nu je vodil tudi delegacijo v London, kjer je bil 17. oktobra 1947 podpisan sporazum z Attlee-jem. Velika Britanija je priznala Burmo kot ((popolnoma neodvisno suvereno država«. Črtala ji je tri petine dolgov in vojne stroške. Angleži so se obvezali, da bodo «čim-prej« evakuirali svojo vojsko iz Burme. 4. januarja 1948 ob 4,20 zjutraj je bila razvita burmanska zastava v znak popoln« neodvisnosti Burme. Toda Takina Nua, ki se odslej naprej ni hotel več imenovati «Takin», ampak navaden U, kar pomeni nekak naš «gospod», so čakale še težke ure. Z vzpostavitvijo neodvisnosti so se začele notranje borbe, ki jih lahko imenujemo pravo državljansko vojno. Državljansko vojno, ki se je začela leta 1948, vodijo predvsem tako imenovana stalinistična komunistična partija, ki jo vodi Takin Tan Tun, dalje trockistična ((Rdeča zastava«, ki jo vodi Takin Soe, Karenska narodnoobrambna organizacija ter «Bela grupa« odpadnikov Antifašistične zveze. Te skupine delujejo včasih skupno včasih pa se bore vsaka zase. Zaradi tega notranjega upora je U Nu moral zgraditi močno in veliko vojsko, s katero je branil zakon in ustavo in spremenil Burmo v demokratično in svobodno državo. Takin Nu je socialist, vendar pa ne pripada nobeni stranki. Njegova vlada se opira na Antifašistično zvezo narodne osvoboditve, v kateri je najmočnejša sila vprav socialistična stranka. V tej zvezi so včlanjen: tudi sindikati, kmečka zveza in neke druge manjše skupine. Zveza ima zelo močno oporo v ljudskih množicah. Po osvoboditvi Burme so U Nuja čakale velike naloge. Ce izvzamemo upornike in Cang-kajškove vojake, ki so pred Maotsetungom zbežali v Burmo, je ostala U Nuju težka naloga, začeti spreminjati Burmo, ki je dolgo dobo ostala nerazvita kolonialna posest Velike Britanije, v demokratično naprednejšo državo. U Nu je začel dvigati ljudsko prosveto, ki je zanj glavni cilj. Dal je zgraditi široko mrežo šol od najnižjih do najvišjih in z U Nujevim sklepom dobe vsi, ki zahajajo v kakršno koli šolo, vse učne knjige zastonj. Nadaljnje težko vprašanje je agrarna reforma. Burma je predvsem agrarna država in na veliki večini obdelane zemlje se prideluje riž. Riževa polja pa so povečini v rokah veleposestnikov. Dvajset milijonov a-krov zemlje, t. j. 50 odst. skupne obdelovalne zemlje, se mora razdeliti onim, ki zemlje nimajo. Burmi kot mladi državi je potreben dolgotrajen mir. In U Nu je znan kot dober diplomat in taktik in zato skuša. da bi se Burma ne vmešala v hladno vojno, še manj pa v pravo vojno. Burma stoji na «indijski politični liniji« U Nu je prvi priznal Mao-tsetungovo ljudsko republiko Kitajsko, pa četudi je vsakomur znano, da so njegovi gverilci — stalinistična komunistična partija — dobivali 0-rožje vprav iz Kitajske. Pred kratkim je U Nu šel celo v Peking na obisk k Maotsetun-gu. Poleg dobrih odnosov s Kitajsko, Indijo ter drugimi azijskimi državami in Sovjetsko zvezo, ima Burma tudi dobre odnose z Veliko Britanijo in ZDA. Med državami, ki so Burmi zelo blizu, je tudi Jugoslavija, pa četudi je ta geografsko zelo daleč od nje. Zaradi socializma, ki se v Jugoslaviji razvija, spremlja Burma jugoslovanske izkušnje zelo dosledno in želi, da bi te izkušnje tudi sama izkoristila. Ko je pred časom U Nu poslal predsedniku Jugoslavije Titu v dar neko knjigo, je v posvetilu napisal: »Velike- mu heroju Titu — z občudovanjem — Nu.» Pred kratkim pa je Nu rekel: «Odnosi med Burmo in Jugoslavijo so bili vedno prijateljski. Bodoči obisk maršala Tita Burmi bo, kot sem prepričan, še bolj okrepil obstoječe prijateljske zveze«. ii R( Vremenska napoved za danes: * * 1 “ Oblačno in zamegljeno vreme. Pozneje delne razjasnitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10 stopinj; najnižja pa 5.1 stopinj. TllST, četrtek O. januarja 1055 PRIMORSKI DNEVNIK K A IM O Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 10.15: Mozart: Koncert za klavir in orke ster. — Trst I.: 11.30: Operna glasba. — Koper: 15.30: Popoldanski operni koncert. — Slovenija: 20.15: »Četrtkov večer« domačih pesmi in poskočnih napevov. — - : .... VlUEMCftRII HITIJU 8 IMIIHRAVflMI ZA IIK/.lil.NII AVTIJlVOiVll.il) Med Vidmom, Gorico in Trstom obstaiaio različna gledišča :1:..:;v:r magmjm ~ i\. FjP s-»- r,. •: u. . • li '-'-1 • - H | r*: | |P Pini -'rr ZAČEL SE JE MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V BUENOS AIRESU llmiiolmsljaiii in Ituininlbrmisti videmski: pokrajine proti vključitvi Trsta v deželo zaradi njegovega <> statuta CRtfEMA ZVEZDA-R1VER PLATE 2:1 (20) Pred dnevi se je v Vidmu pod predsedstvom pokrajinskega predsednika Candolini-ja sestala pokrajinska komisija za proučevanje deželne avtonomije. Na tem ses.anku so se dotaknili važnih vprašanj v zvezi z izvedbo 'avtonomije in so med drugim razpravljali tudi o zahtevi Pordenona, da bi se odcepil od videmske pokrajine. Vse kaže, da videmske oblasti niso naklonjene ustanovitvi pordenon-ske pokrajine, vendar so rešitev vprašanja prepustile deželni vladi, ki bi edino lahko odločila o zahtevi pordenon-skega prebivalstva. Poleg tega so na seji komisije ustanovili še tri podkomisije, ki bodo imele nalogo, proučiti poobla-ščenost dežele, njen statut in finančni predračun. Poleg te- ga bo pokrajinska komisija navezala stike s Trstom in Gorico, dalje naj bi od vlade zahtevala ustanovitev deželne avtonomije itd. Seveda ni težko razumeti, da je vsa ta delavnost pokrajinske komisije vodena po navodilih pokrajinske krščanske demokracije in da je zaradi tega vse njeno delovanje podvrženo strogim navodilom rimskih oblasti. Toda demo-kristjanski krogi so bili prisiljeni pristati na tako politiko zaradi močnih na tradicijah slonečih furlanskih avtonomističnih zahtev. Pri tem pa se vrtijo v začaranem krogu, ker kolebajo med trenutnimi političnimi koristmi in ustavnimi določili, da je treba deželno avtonomijo dodeliti vsej Julijski STAVKA DELAVCEV TOVARNE MOCCHIUT SF. NADALJUJE Industrijec ukinil proizvodnjo v znak represalij proti stavkajočim Nesmiselnost izjav delodajalca, da Ima težave pri prodaji proizvodov Kot smo poročali, so v ponedeljek v podjetju Mocchiut v Gradiški uslužbenci začeli stavkati zaradi odpustov 15 delavcev in 8 delavk; lastnik podjetja pa je odgovoril delavcem s tem, da je zaprl podjetje in v torek prepovedal vsak vstop v njegove prostore. Delavci in delavke so namreč napovedali stavko, ki naj bi trajala vsak dan po štiri ure vse do dneva, ko bo lastnik podjetja zopet zaposlil odpuščene delavce in delavke. Mocchiut je v razglasu, ki ga je naslovil na uslužbence, med drugim izjavil, da je bil prisiljen storiti ta korak zaradi kršitve zakona o delavskih pogodbah, s čimer se je prikazal javnosti kot sovražnik najosnovnejših pravic delavskega razreda, ki si je v dol-goletnh bojih z delodajalci priboril pravico do stavke, kot edinega sredstva za o-brambo svojih pravic. Tudi veljavni italijanski zakoni dovoljujejo delavcem pra/ico do stavkovnega gibanja in prepovedujejo delodajalcem zapiranje podjetij v znak represalij proti stavkajočim. Delavci in delavke podjetja OBVESTILO ZSPD iz Gorice sporoča. da bo v soboto 8. januarja 1955 organizirala izlet v Trst na Večer jugoslovanskih narodnih pesmi v Avditoriju. Sodelujejo: Pevski kvintet iz Zagreba; Gorenjski kvartet iz Ljubljane in solisti. Odhod iz Gorice ob 19.30. Vožnja in vstopnina 600 lir. Vpisovanje pri ZSPD. Ul. Ascoli in v kavarni Bratuž. za izdelavo nogavic Mocchiut še naprej vztrajajo pri svojih zahtevah, da delodajalec ponovno zaposli 23 odpuščenih. Odločili so se za ta korak, ker so dobro poučeni, da razlogi, katere je pri odpustih podjetje navedlo za izgovor, ne morejo veljati. Podjetje naj bi namreč po izjavi lastnika Mocchiuta imelo velike težave pri prodaji svojih proizvodov, in to je bilo med drugim sporočeno tudi na skupnem j sestanku 29. novembra lani. Predstavniki sindikalnih orga- j nizacij in delavci zaposleni v podjetju pa zatrjujejo, da je to le jalov izgovor delodajalca, ki bi hotel zamanjšati število zaposlenih in z zaposlitvijo zasebnikov zmanjšati proizvodne stroške. Zaradi tega zadnji korak delodajalca ni prestrašil uslužbencev, ki so edini v nadaljnjem upiranju proti nedemokratičnim metodam Mocchiuta. krajini, torej tudi Trstu in ne le goriški pokrajini. Zaradi stalnega poudarjanja «začasnosti» rešitve tržaškega vprašanja demokristjani in kominformisti izključujejo Trst z okoliškim ozemljem iz kombinacij za deželno avtonomijo, da ne bi škodovali »začasni rešitvi« tržaškega vprašanja. Izključevanje Trsta ima tudi druge vzroke, ki jim moramo po našem iskati v željah videmskih krogov, da bi avtonomijo izvedli sami ob sodelovanju goriške pokrajine in da bi na tak način izljučili Trst, ki bi jim utegnil postati nevaren tekmec prav zaradi priviligirane vloge pri rimskih krogih. Goriška pokrajina pa Videmčanom ne dela preglavic, saj niti gospodarsko niti drugače ne more tekmovati z njimi. Medtem ko se Videmčani v tem pogledu že precej naprej, se na primer pri oblasteh goriške pokrajine uradno o deželni avtonomiji zelo malo govori. Nič bolje ni s Trstom. Gorici in Trstu se nikamor ne mudi. ker se zavedata, da bi z dežeino avtonomijo, kot jo predlaga Videm, nič ne pridobila. Trenutno oba živita pod vtisom tistih petih milijard, ki jh je obljubila rimska vlada konec lanskega leta. Kljub temu pa močno upamo, da bo letos napravljen še kakšen korak naprej k uresničitvi zahtev prebivalstva po taki avtonomiji, ki naj izključi sleherne špekulacije ali zapostavljanja. Po stanju 1:3 po prvem polčasu je Partizan v tekmi z Neuendorfom v KobJenzu zmagal s 6:3,■ Zebec je igral kot srednji krilec BUENOS AIRES, 5. — V | Nadalje so za isti dan skli- gometa.šev, je baje prejel po-prvi tekmi nogometnega tur- j cani v Bologno mladi igralci I nudbe za pristop k «Torinu». nirja v Buenos Airesu, ki se za tekmo z mlado reprezen- j Igralec je baje izjavil, da bi ga udeležujejo moštva River tanco Anglije, ki bo 19. jan. | bil pripravljen te ponudbe Plate, Independiente, Crvena v Londonu, in sicer: ; sprejeti. zvezda in Austria, je Crvena Atalanta: Stefani, Zannier; j _ zvezda premagala River Plate Bologna: Pivatelli. Rota; Fio-j z 2:1 (2:0). rentina: Virgili; Genoa: Dal! PanhplpninvVirhK S4-37 Prihodnjo tekmo bo Crvena Monte. Delfino; Internaziona-: • (IllllCiCIltua miua _ --- zvezda igrala v nedeljo proti le: Savior.i: Juventus: Corradi. j BOLOGNA. 5. — V prijatelj-j vidson (Šv.) 6:3, 6:4, 6:3; Selški košarkarski tekmi je aten- | xas (ZDA) - Woodcock (Av.) sko moštvo Panhelenios, ki je 6:4. 6:4, 8:6; Becker (Angl.) - m »•/*_. \ C.A O.C tJ.O S A H Smislov v vodstvu po VI. kolu v Hastingsu V VI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu je velemojster Smislov kot beli remiziral s Pachma-nom v 23. potezi po treh urah igre. Smislov je bil po VI. kolu na čelu lestvice s 4.5 točke. TENIS MELBOURNE. 5. — V Melbournu je teniški turnir za prvenstvo Južne Avstralije. Rezultati četrtfinala: Bergelin (Šved.) - Moss (ZDA) 6:2, 5:7, 6:2, 6:4; Rose (Avstral.) - Da- Tobin (Av.) 6:4, 2:6, 6:3. 6:3. # « * MILAN, 5. - Definitivno je pravkar osvojilo prvo mesto na turnirju v San Remu, gladko premagalo moštvo Virtus- „„,.1-,..., ... j- Minganti s 5-4:37 (22:17). Gčki i bil določen datum za finalni so ves čas prevladovali in med j dvoboj za pokal švedskega tekmo niso niti menjavali | kralja: 16., 17. in 18. januarja igralcev. | v Kopenhagnu. enemu izmed vodilnih argen- Montico; Milan: Zagatti; Napo. 1 tinskih klubov Independiente.' li: Posio; Sampdoria: Berna-:it ije % j sconi; Spal: Olivieri; Torino: V torek je pred okrog 12.000 : Bacci; Udinese: Romano. gledalci Partizan v tekmi proti ] ---,—.— nemškemu moštvu Neuendorf' 1,,„«,«1-2.88» iz Koblenza napravil veliko £ j|g|jjj) Jj| gj0SI110 presenečenje. Potem ko so , .' . Nemci vodili v prvem polčasu |JJ| |g|{}5 ju| (?l9 hBfTtCI]3 FRANKFURT. 5. — Svetovni žili« nasprotnika in -pravili v nof?°me.tni prvak Nemčija bo kakih desetih minutah v nje- «ra»a 30. marca z Italijo v govo mrežo celo kopico golov. Stuttgartu. To bo prva tekma Potek tekme je bil kaj nena- med obema reprezentancama , vaden. Igra se je komaj dobro P° zadnji vojni. Nemška nogo-, začela, ko je Neuendorf vodil metna zveza je obenem obja- j ze 2:0. Nato je Mihajlovič zni- vila, da je vnesa v svoj kole-: Neme" dosegli"-udi ?,reeth «"top™ juUJvaTski P Pred Francozinje in Švicarke so se uvrslile llalijanke Takoj v začetku drugega ' prezentanci Beogradu. Da-! MEDNAH0DNE SMUČARSKE TEKME V ŠVICI Velik uspeh Poljakinj polčasa je Jocič izvrstno po-Murn za to tekmo pa bo šele dal Bobeku, ki je mimo vra- določen, tarja plasiral žogo v kot. Na- I — sprotnik je čedalje bolj napa-, LJ.-,.w«a«J nrua|/ dal. Ostalo je še kakih deset HOnVeCJ prV3K DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. minut. V tem času se je rezul tat docela spremenil v korist Partizana in sicer na 6:3. Gole za Partizan so dosegli: Bobek 3. Mihajlovič 2 in Zebec 1. Poudariti je treba, da je tokrat v moštvu Partizana nastopil na mestu srednjega krilca BUDIMPEŠTA. 5. — Današnja rezultata madžarskega nogometnega prvenstva: Vasas Izzo - Honved 2:2, Vasas Dios-gyoer - Voeroes Lobogo 1:2. Z nadanšnjih neodločenim rezultatom si je Honved zagotovil prvo mesto v madžarskem prvenstvenem tekmovanju, jih 1,0 ....---- ■—prvenstvenem tekmovanju, Branko Zebec. Zamenjal je , medtem ko je na drugem me- namreč Mindo Jovanoviča, ki stu Voeroes Lobogo, lanski f. LI 1 nnrbnclntron no t aV TTt I , prvak. :jc $ »> Tudi švicafski nogometni prvak Chaux-des-Fonds je z letalom odpotoval v Južno Ameriko. Švicarji bodo tamkaj ostali približno mesec dni ter bodo igrali osem tekem s čilskimi, argentinskimi in paragvajskimi moštvi. 4.000 paketov CARE bodo razdelili v Gorici Kot poročajo, bo v teh dneh pripeljanih v Gorico 4.000 darilnih paketov CARE. Ta mednarodno organizacija razdeljuje pakete po vsem svetu najpotrebnejšim. 4.000 paketov hudo razdelili občinski odbori za pomoč siromašnim. Izlet v Ronke Danes, četrtek 6. t. m. bo v Ronkah nogometna tekma med tamkajšnjo enajstorico in »Železničarjem« iz Šempetra. Ob prvem gostovanju ekipe iz Jugoslavije v Ronkah priredi prosvetno društvo iz Standre-ža izlet, na katerega vabi vse ljubitelje športa. Cene 200 lir. Odhod avtobusa iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 13., iz Podgore ob 13.15, iz Stand-reža ob 13.30. KINO CORSO. 14.30: «Ustvarjena za ljubezen«, E. Williams. VERDI. J4: #Cirkus presenečenj«, panoramsko platno, D. 0’Brien. CENTRALE. 15: «Telički», A. Sordi. VITTOHIA. 15: Zvonovi so zvonili«, barvni film, J. Pay-ne. MODERNO. 15: »Povratek maščevalcev«. Zveza slovenske mladine priredi v nedeljo 9. januarja 1955 ob 14. uri v Sovodnjah zimski tek čez drn in slrn Udeležijo se ga lahko vsi mladinci in mladinke, pa tudi otroci od 10. do 15, leta. V prvi skupini bodo tekli otroci do 15. leta na progi 500 m, v drugi skupini mladinke od 15. leta dalje na progi 1.000 m in v zadnji mladinci od 15. leta dalje na progi 2.000. m. Za najboljše je ZSM pripravila lepa darila. Prijave se bodo sprejemale od 13. ure dalje v prosvetni dvorani v Sovodnjah. je bil poškodovan na tekmi Partizan - Austria. Žebec se je izredno dobro izkazal, čeprav je imel proti sebi srednjega napadalca nemške državne reprezentance, ki je pred kratkim prvič nastopil na tekmi Portugalska - Zah. Nemčija. Razen Zebeca sta odlično igrala tudi Belin in Čajkovski. Partizan bo na svo^i turneji po Zahodni Evropi odigral zadnjo tekmo v Liegeu proti južnoameriškemu moštvu «Neiv Wales Old Boys» iz Rosaria. Tekma bo 19. januarja. Na lanskoletni turneji po Južni Ameriki je to moštvo najhuje porazilo Partizana — s 4:0. Razen te tekme bo Partizan nastopil danes v Karlsruhe proti klubu «Kaiserslautern», 12. v Amsterdamu proti mestni reprezentanci in 15. januarja v Luksemburgu. Tekmo v Milanu so odpovedali, ker Partizan ni mogel sprejeti ponudbe «Milana», naj bi igrali 16. januarja — ker se je namreč že prej dogovoril za tekmo v Luksemburgu. To je vsekakor škoda, kajti tekma z »Milanom« bi bila mnogo bolj zanimiva in pomembna kot z Luksemburgom. V Alžiru je moštvo «Zagreb« premagalo Orleans z 10:2. GRUENDELWALD, 5. — Danes se je tukaj začelo tradicionalno smučarsko tekmovanje žensk, medtem ko se prične, tekmovanje moških v Wen-genu (Lauberhorn) 8. t. m. Prva je bila tekma na 10 km. Ta tek je bil prava domena Poljakinj. Vseh pet tekmovalk je namreč zasedlo pet prvih mest. Za Poljakinjami so se uvrstile Italijanke, ki so bile še vedno boljše od drugih udeleženk, medtem ko sovjetskih tekmovalk ni bilo. Jutri bo na sporedu veleslalom. v petek dopoldne slalom, štafeta 3x5 km pa popoldne. Tekmovanje se bo zaključilo v soboto s smukom. Današnji rezultati v teku na 10 km; 1) Maria Bukowa (Polj.) 38'58”; 2) Sofija Krzeptowska (P.) 39'36"; 3) Helena Daniel (P.) 39'57”; 4) Janina Ray- I chel (P.) 40’49”; 5) Bronislava Marusarz (P.) 41’00’'; 6) Ude- $1 sS >3 . ___________ ______ ________ -. Alberto Loret de Mola, eden ! garda Taffra (It.) 41’03”; 7) izmed najboljših perujskih no-1 Mari Pession (It.) 41’04"; 8) Anita Parmesani (It.) 41’36”; 9) Fides Romanin (It.) 42’05”; 1Q) Lidia Vicario (It.) 42’17’; 11) Ori (It.); 12) Aymonnier (Fr.); 13) Begot (Fr.); 14). Murat (Fr.); 15) Glottin (Fr.); 16) Baer (Švica); 17) Sterchi (Sv.); 18) Chedel (Sv.); 19) Kern (Sv.). # * S snegom je v raznih krajih zelo različno: ponekod še ne vedo. kdaj bodo lahko začeli trenirati, drugod ga je že padlo čez meter. V Sloveniji so imeli menda jirvo smučarsko tekmo pri Glažuti na Pohorju v organizaciji mariborskega Branika. Tekmovalo je 34 tekmovalcev in tekmovalk v slalomu. Pri moških je zmagal Šober pred Sevčnikarjem in Cizejem. pri ženskah Železnikova pred Centrihovo in pri mladincih Lebe. Dagmar Rom spet na startu? Avstrijska smučarka DžgmSr Rom, ki je bila 1. 1950 svetovna prvakinja, pa se je zaradi osebnih razlogov umaknila iz športa po olimpijskih igrah v Oslu, ima baje namen letos ponovno tekmovati. Avstrijska smučarska zveza se v tej zvezi še ni nič izrazila. I Krnc im /L-« Predvaja DANES 6. t. m. z začetkom ob 15. uri film: LORETTO YOUNG Kentom Smithom in A. Knoxom Inscenotorjo: James Poe in Wiliam Saekeim Izdelal Buddy Adler Režija Rudolph Male FILM COLUMBIA PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO. OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV TRST UL. GINNASTICA 22 - TEL. 95998 Postreženi boste dobro po ooiiiejšili cenah ŽSOK. KMmCf.1 JESTVIN UVOZNIK IN GLAVNA ZALOGA RADENSKE MINERALNE VODE TRST, Ul- Valdirivo št. 3, tel. 35-034 Pred nogometnima tekmama z Beiqijo in Anglijo RIM, 5. — Tajništvo Italijanske nogometne zveze objavlja, da so zaradi tekme z Belgijo pozvani za 8. t. m. v Bologno sledeči igralci, ki bodo na razpolago tehničnemu vodji reprezentančnih moštev: Atalanta: Bassetto; Bologna: Ballacci, Pozzan; Fiorentina: Magnini; Internazionale: Ghez-•'i, Giacomazzi; Juventus: Bo-niperti, Ferrario, Viola: Milan: Bergamaschi, Frignani, Rica-gni; Napoli: Vitali; Roma: Gal-li, Venturi; Torino: Moltrasio. r Veliki tolminski kmečki punt — 1 r —JT ONGER id ene Mod. ž jeki. dnom 10.500 Mod. pozlačen Mod. ves jeklen Mod. vodotesni Mod. zlat 18 k 11.500 13.000 15.300 36.000 IHifH mmmi 4 B. GRAFENAUER 1. V dneh 20., 21. in 23. aprila riškega leta je poteklo 240 t. odkar so polagali 1. 1714 oje glave na krvniško kla-■ voditelji največjega tol-inskega kmečkega upora iz ta 1713. Ta »veliki tolmin-i punt« pa je stvarno samo h trdovratne kmečke bor-i proti vedno težjim fevdalni bremenom, borbe, ki se-i od srede XVI do srede IX. stoletja. Življenje male tolminske ikrajine so od srede XVI. oletja naprej kar pogosto gali večji ali manjši kmeč-upori. Njihov vzrok je bi-seveda v teh stoletjih ilošna kmečka nezadovolj-jst z neprestano naraščajo-mt bremeni v korist zem-iških gospodov in nove dr-ivne organizacije. Glede na > Tolminsko v tej dobi seve- da ni nikakršna izjema na Slovenskem. Izjemno ugodno ozadje za ta kmečka gibanja pa so pomenili na Tolminskem pogostni spori med tolminskimi posvetnimi fevdalnimi gospodi in čedadskim kapitljem ter tolminsko duhovščino. Duhovniki so namreč večkrat hujskali kmete proti tolminskim glavarjem, glavarji pa prav tako proti duhovščini. Tako so se Tolminci uprli prvič zaradi povečanja davkov tolminskemu glavarju prav v času, ko sta si bila njihov posvetni in cerkveni gospodar že dalj časa v laseh (1. 1542). Skoraj prav takrat so se pritoževali tudi proti župniku Florjanu in zahtevali. naj ga cerkvena oblast odstavi (1538 1540). pa tudi i arhidiakonom niso bili zadovoljni (1557). V teh letih so se upirali kmetje svojim župnikom tudi na Bovškem (1568- 1539). V začetku XVII. stoletja je Tolminsko zajel nov puntarski val. Leta 1605 so se uprli Volčani tolminskemu glavarju Formentiniju in niso hoteli pristati na nove dajatve. Tožba v Gradcu proti glavarju, ki je kmetom zaplenil živino na račun neplačanih novih dajatev, je dosegla le svarilo graške vlade Formentiniju, naj ravna s podložniki pravično. Leta 1627 pa se je vnel tako imenovani «prvi tolminski upor«. Kmetje so se uprli na novo vpeljanemu davku na novine, ki so jih izkrčili kljub prepovedi zemljiškega gospoda, zamenjavanju tlake z denarno dajatvijo in novi mitnini na vino. U-pornike so podpirali tudi duhovniki, vodili pa so jih kmetje Kobal, Golja, Kragulj in Maurič, ki so za potrebe kmečke zveze pobirali tudi poseben puntarski davek. Cesar je zaradi upora poslal v deželo komisijo, ki naj bi preiskala položaj. Dne 28. februarja 1628 je razsodil: Podložniki naj plačujejo od no-vin redne dajatve in služnosti (to je kakor od ostalega posestva), toda novine naj se popišejo v urbarju. V bodoče je krčenje prepovedano. Podložniki so dolžni plačevati le tiste dajatve in služnosti, ki so popisane v urbarju. Vsi uporniki so bil pomiloščeni. le Maurič je bil izgnan iz dežele. Plačati so morali stroške komisije, voditelji punta pa Vrniti kmetom pobrani puntarski davek. Kmetom so bila prepovedani tudi vsa zborovanja, raz-m čc jih ji dovolil gospod. Glavni vzrok za ta upor — spčr okrog davka za novine, ki so ga imenovali »novice« — pa vendar s tem še ni bil odpravljen. Njegove odmeve bomo srečali tudi še ob »velikem tolminskem puntu«. Tak je bil položaj, ko je začela nova državna davčna politika večati vznemirjenje med kmeti, dokler ni prišlo leta 1713 do «drugega» ali «velikega» tolminskega upora. Kmečki upori, ki jih srečujemo na Slovenskem v začetku XVIII. stoletja, se bistveno razlikujejo od malih in velikih kmečkih uporov od XV. do XVII. stoletja. Prejšnji so obrnjeni v prvi vrsti proti fevdalni gospodi zaradi raznih dajatev in služnosti, ki jih podložniki dolgujejo svojim graščakom, ali zaradi izrednih davkov, s katerimi so se po podložniškem prepričanju — pa tudi v resnici — v dobršnem delu okoriščali fevdalci sami. Ti upori pa so se obrnili tudi — delno celo predvsem — proti državnim organom. Velik delež so imeli med njihovimi vzroki predvsem novi državni davki in način njihovega pobiranja. Do srede XVII. stoletja so bili najvažnejši del držav- nih dohodkov tako imenovani «izredni davki«, to je davki, ki so jih vsako leto sproti ali celo po večkrat na leto za določen namen po predlogu cesarjevih poslancev odobrili deželni stanovi. Stanovi, sestavljeni iz cerkvenih prelatov, posvetnega plemstva in nekaj meščanskih zastopnikov, so svoj pristanek na vladarjeve zahteve izkoriščali seveda za uveljavljanje svoje volje v zunanji ali notranji politiki. Odkar se je od srede XVII. stoletja v habsburški državi vse močneje začel uveljavljati absolutističen način vladanja po državnem poglavarju , se je poskušal cesar seveda osvoboditi tega vpliva deželnih stanov na finance in po njih na druga politična vprašanja. Pri določanju direktnih davkov je bil formalno še vedno vezan na pristanek deželnih stanov po posameznih deželah; vendar pa je postajal čas, za katerega so deželni stanovi o-dobrili te dajatve, vedno daljši (5, 10 let), davki bolj ustaljeni in s tem seveda stvarni vpliv deželnih stanov nanje bistveno mani-ši. (Nadaljevanje sledi) V zlati knjigi, ki zaznamuje etape nesebičnega človeškega tveganja v službi znanosti in napredka, se še prav posebno blesti 31. julij 1954. Ob 18. uri onega znamenitega dne sta dva člana ekspedicije italijanskega planinskega kluba v Pakistanu, Lino Lacedelli «veverica» iz Corti-ne d’Ampezzo, in njegov hrabri tovariš Achille Compagno-ni dosegla kvoto 8611 na vrhu K2, ki je najvišja gora na svetu. Drzno dejanje, ki je imelo polno dramatičnih epizod in ki so ga uresničili v posebno težkem položaju, so slavili po vsem svetu. Odmev pa je bil še toliko večji v Trstu, ker je vodja ekspedicije prof. Ardito Desio Tržačan ter je bil ves čas delovanja ekspedicije trajno v stiku z osebnostmi in prijatelji iz Trsta. Pogum in volja, oživljeni in poplemeniteni z duhom, so to pot zmagali. Pri tem je treba predvsem upoštevati, da je lahko to dejanje imelo uspeh le s popolno in podrobno pripravo, h kateri so prispevali za osnovno opremo plezalci, slavni znanstveniki (zdravniki, kemiki, fiziologi) in tehniki, lei So dodali svojemu navdušenju zaklade svojega znanja in izkustev, tako da bi pogumni plezalci bili opremljeni z najpopolnejšo podrobnostjo. Ekspedicijo, ki se je morala pripraviti za dolgo bivanje nad 5000 metrov nadmorske višine, je bilo treba zato primerno opremiti, in sicer s solidnim, in popolnoma zajamčenim materialom, ki bi dolgo trajal. Prof. Desio je na podlagi številnih proučevanj izbral gojzarje, izdelek družbe »La Dolomite«, ki že dolgo slovi po svojih izvrstnih izdelkih, tehniki izdelovanja, izbranih vzorcih, dobri vrsti uporabljenih surovin ter njihove odpornosti. V treh mesecih bivanja ekspedicije v visokogorju so se lahko vsi udeleženci prepričali, da je bila izbira omenjenih čevljev zelo posrečena bodisi za hojo proti goram, za hojo v srednjih višinah, zlasti pa v največjih višinah. Tam so člani ekspedicije uporabljali čevlje iz kože severne ga jelena, kar se jasno vidi iz prvih uradnih fotografiji, ki potrjujejo premaganje vrha K 2, Po zmagovitem koncu ekspe- I dicije je prof. Ardito Desio | naslovil naslednje pismo na I tovarno čevljev Giuseppe Gar-| buio v Montebelluni (Trevi-so), ki izdeluje gojzarje «Do-lomite«; «Prav lepo se Vam zahvaljujem, za dejavno sodelovanje v pripravljanju in izdelovanju posebnih vrst čevljev za člane italijanske ekspedicije na Karakorum.« Fotografska reprodukcija tega uglednega dokumenta je razstavljena v eni izmed največjih izložb prodajalne čevljev Donda na Trgu Barriera Vecchia, ki je posvečena zadnji fazi borbe za vrh K2. Z zelo učinkovito kompozicijo nam ta izložba slikovito priklicuje v spomin najbolj slavno dejanje modernega italijanskega alpinizma, hkrati pa pritegujejo pozornost občinstva razne vrste čevljev «La Dolomite«, za katere ima prodajalna- čevljev Donda izključno zastopstvo za Trst, zlasti za dve vrsti, ki sta absolutna novost letošnjega leta in ki bosta ostali dolgo časa nedosegljivi, t. j. »Gartner Dolomite« z notranjim čeveljčkom in čevljem iz semiša ter izpopolnjeni in obnovljeni »liuude 1955».