List 11.
Čiščenje vina s kaolinom.
Spisal R. Dolenc.
Dostikrat se kako vino, bodi-si črno, posebno pa belo, nikakor samo učistiti noče. Kaj vse da utegne taki neljubi kletarski prikazni vzrok biti, nočem danes razpravljati. Povedati pa hočem, kako da se lahko tako vino z domačim, zdravju čisto in golo nič škodljivim sredstvom, hitro očisti.
To sredstvo je „kaolin" ali porcelanasta ilovica, iz katere se porcelanasta posoda dela, kakoršna se v Črni pri Kamniku na Gorenjskem koplje. Gospod Gustav Obersteiner, lastnik jame, v kateri se taka ilovica koplje,*) daje metrični stot loco Kamnik za 2 gold. 35 kr. Za čiščenje vina se je rabi 1 kilo na hektoliter. Torej stane, ne računši pretežnino, čiščenje enega hektolitra vina le 2*3 kr., z gelatino uže 6*6 kr. Nobeno drugo čistilo, kakor jajčji beljak, gelatina, ribji klej ali beljuga itd. ni tako po ceni.
Čiščenje vina z kaolinom ima pa memo ravno naštetih sredstev še druge prednosti, kakor: 1. Čiščenje
*') Nemški Daslov : ;; Gustav Obersteiners Koalin-, Berg-und  Schlemrmverke  zu  Stein iu  Krain".                          IPN -»
samo je najpriprostejši, pri nobenem drugem čistilu ne tako.   2.   Ako se s kaolinom  čiščeno vino  v dveh, k večemu treh tednih popolnoma ne očisti,   se sme vino še enkrat dobro z dniščem  kaolina pomešati,   na[ kar se vino  gotovo popolnoma očisti.   Ako   se z drugimi čistili čiščeno vino noče učistiti,  to je,  ako vino noče čistila   sprejeti,   se  ne sme  tako  vino nič pomešati, marveč  se mora kalno pretočiti,   ter filtrirati.    3.   Z kaolinom čiščenega vina ni potreba pretakati, to je, iz dnišča presneti, in naj bode v še tako gorki kleti.   Z drugimi   čistili čiščeno   vino se sme pa le  v zimskem času na  dnišču ležati  pustiti,   kajti v poletnem   času se kaj lahko na veliko škodo vinu dnišče v gorki kleti razkrojevati prične. 4.  Eui in isti kaolin rabi se lahko večkrat za  čiščenje,   vsa druga  čistila pa le enkrat. Da se kaolin večkrat rabi,   treba ga je samo izprati po porabi dobro z vodo, katera se, ko se je kaolin na dnu posode vlegel, odlije, kaolin sam se pa na solncu posuši.   5.   S kaolinom se lahko vsako vino čisti, ker ga vsako rado sprejme,  ne tako z drugimi čistili.   6. Kaolin tudi vinu nič barve ne odvzame, in kaolin izloči se zopet ves iz vina,  pri druzih  čisti lih temu ni povsem tako.   Rabi  se  pa kaolin kaj prosto tako-le: Vzame se ga,   kakor  uže rečeno,  na vsaki hektoliter vina,   katerega  mislimo  čistiti,   en kilogram,   ako  je vino močno kalno.   Ako je pa vino le malo kalno, zadostuje tudi  le   pol kilograma.   Da se določi,  je   li treba celi kilogram   ali  pa  le  pol kilograma kaolina vzeti, se dene v eno pollitersko steklenico vina 5 gramov, v drugo pa le 2% grama kaolina, ter se prav  dobro pomeša.   Ako se tudi z le 2]/2 grami učisti, ni treba na hektoliter 1 kilograma jemati,   ampak le pol kilograma.   Določena množina kaolina se v možnarju fino drobi,  to je,  v moko spremeni.    Zadobljena moka pomeša se pa z vinom,  katero se misli čistiti,   tako da se zadobi redkemu belenju podobna zmes.
Tako zadobljeno belenje se izlije v sod, kjer se s kako palico, prav dobro vinu primeša, potem pa popolnoma na miru pusti, dokler se ne učisti. Ako se vino v 2 tednih popolnoma ne učisti, se lahko, kakor povedano, zopet premeša. Pomeša se tudi lahko trikrat. Edina, pa kaj majhna napaka čiščenja z kaolinom je ta, da se vino nekoliko počasnejši čisti kakor pa z drugimi čistili. Da kaolin kakega za vino neprijetnega duha ne zadobi — na priliko, po plesnobi — je potrebno, da ga imamo na popolnem suhem prostoru shranjenega.
Da se s kaolinom prav po ceni vino čisti, je najbolje, ako ga koj 100 ali vsaj 50 kilogramov po železnici naročimo, kajti majhne množine po pošti spreje-mane podraži poštnina jako. Kaolin je namreč težak, in potrebuje se ga na hektoliter veliko več kakor druzih, toda veliko dražjih čistil.
82