St. 40.
Poitnlna paviallrana.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1920.
Leto II.
Glasil© „Samosi©i*ie m kmetijske stranke m Slovenijo".
Izhaja vsak četrtek. Haroinina:
celoletno.................K 25-—
poluletno .... Posamezna številka
13-1'—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
tnserati:
1 mm inseratnega s'tolpiča stane za:
male oglase.........»...•••K
uradne razglase...........»«• » l'®*
reklame..............«..« »
Uredništvo in upravnlSfvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca).
Oklic vsem našim tovarišem širom domovine.
Začela se je volilna borba, ki obeta biti zelo huda. Vse stranke nas napadajo, posebno gonjo pa vpri-zarja proti naši stranki „Slovenska ljudska (klerikalna) stranka" s svojo „Kmelsko zvezo11. Na najpodlejši in najnečastnejši način se napadajo naši voditelji. vodi se osebni in ne stvarni boj. Ne sliši se o napadih ne na komuniste in ne na socialiste, čeprav nastopajo ti javno zoper verska načela, se javno imenujejo brezverce in delajo proti krščanski vzgoji našega dobrega ljudstva.
Naša stranka stoji na verskem stališču in zagovarja krščansko vzgojo ter se bori samo proti zlorabljanju vere v strankarskopolitič-ne namene.
Našim pristašem se ne daje odveze, meče se jih iz spovednice in črni se jih na priznicah. Nasprotniki prihajajo na naše shode, jih razbijajo in netijo na njih prepire, čeprav so v manjšini.
Tovariši! Mirno kri in kvišku srca! Samo na delo, na pošteno delo! Ne motite drugih strank pri njihovem delu na njih shodih! Ne prepirajte se z nasprotniki! Če vas nasprotniki napadajo, zapustite njihovo družbo in ne spuščajte se z njimi v prerekanja! Vaša poročila naj bodo stvarna in nepristranska! Oznanjajte povsod bratski mir in ne sovraštva! Prijavite vsak primer protiustavnosti naših nasprotnikov, podprt z zadostnimi dokazi, našemu strankinemu tajništvu, ki bo nato vse primerno ukrenilo. Teh naših navodil se držite točno in verno! Če bodo pa protivne stranke vzlic našemu le stvarnemu in mirnemu nastopanju še dalje tako nastopale, kakor so začele, potem bomo pa tudi mi druga pota ubrali. Oubčev duh bo zavladal med nami in pod geslom „V boj za Staro pravdo!" bomo premagali vse intrige in zapreke, vsa natolcevanja in vse laži.
Volilna borba,
V »Samostojni kmetijski stranki" združeni kmetje se organiziramo iz stanoveio-gospodarske potrebe. Mi uočemo več verjeti, ne poslušati nauka: Kmet ostani pri svojem plugu in motiki, ker politika je samo za gospodo! —Gospoda! Mi se zavedamo, da je tisti, ki je gospodar politike, gospodar našega žepa, naše zemlje, naše svobode. O tem hočemo poučiti vse kmete. Politika prihaja iz grške besede polis, kar znači po naše državo. Gospoda pa je znala to besedo napraviti za grozno strašilo priprostemu ljudstvu, ki naj misli, da je že beseda politika neka nevarna stvar, katere se mora kmet izogibati. Besedo politiko tolmačimo torej kot upravo države. Kaj pa je država ? Država je ljudstvo, ki živi kakor ena družina na določenem ozemlju pod skupno upravo. V tej veliki družini nastanejo nasprotstva in stranke; močnejša stranka vlada po svoje v nasprotstvu z nazori slabejših, premaganih. V dosedanjih državah so imele skupine ljudi malo veljave; posebno v Avstriji se je vladalo le po
volji cesarja proti volji narodov. Zaraditega, ker ljudstvo ni imelo veljave, je tudi prišlo do grozne svetovne vojske, ki jo je napovedal cesar sam zaradi sebe in svoje številne rodbine.
Slovenci smo imeli prej dve glavni stranki — liberalno in klerikalno — ki pa nista bili pomembni za naše gospodarstvo. Borili sta se le za to, da bi nekateri gospodarski sloji imeli oblast nad narodom.
Danes pa, ko so odpadli okovi absolutističnih samovoljnih vladarjev, se mora narod postaviti na popolnoma novo strankarsko stališče.
Svetovna vojska je uničila oblast absolutističnih vladarjev, vsled česar mora pasti sedaj tudi oblast gosposkih slojev, ki 60 absolutističnim vladarjem služili.
Oblast nad narodi in državo prehaja in mora preiti popolnoma na ljudstvo, ki tvori državo, t. j. poglavitno na kmetski in delavski stan. Ta preobrat pa mora izvršiti ljudstvo samo. Organizirani delavci vrše to že z vso močjo.
Delavci pa, žal, niso teh pravičnih nazorov, da imejta oblast v državi kmet in delavec. Oni hočejo ukazovati gospodi in kmetom. (To se je v Rusiji že zgodilo). Oni bočejo nasilno ukazovati v zmislu naukov komunizma. Vsled toga smo prepuščeni kmetje samim sebi. Sami se moramo zavedati, kaj nam preti; sami si moramo ustvariti svojo lastno moč. Xihče naj se ne zanaša, da ga bo gospoda branila in varovala. Moč imajo pri preobratu le velike množice ljudstva, ne pa maloštevilna gospoda. Ako se kmet ne združi, podleže delavstvu, kateremu bo kakor suženj delal na zemlji, ki ne ho več njegova. Delal bo kakor neumna živina brez vsakega prava in veselja do življenja. To vidimo v kmetski državi Itusiji, kjer je kmet mobiliziran. Pod vlado delavcev mora obdelovati zemljo, zastražen od „Rdeče garde".
Sistem preobrata po diktatu pro-letariata (ukazu delavca) ne more privesti človeške družbe do miru in reda. Diktat prolc-tariata ni nič drugega, kakor blodne sanje, ki morejo roditi samo nove revolucije.
Pri delavskih organizacijah ne vidimo danes tega spoznanja. Drže se trdno starih naukov teoretikov Mar-ksa, Engelsa in tovarišev. — Mi kmetje pa si ne bomo pustili ukazovati! Kam to dovede, vidno je v Rusiji. Toda tudi v Rusiji so se začeli kmetje braniti, kajti osnovana je že mogočna kinoteka zelena qarda. Podobna znamenja se kažejo tudi v ^Nemčiji, kjer snujejo kmetje zeleno internacionalo. Prav isto opažamo v Bolgariji in Romuniji.
Enaka znamenja pa vidimo tudi v nas samih, v Slovencih, Hrvatih in Srbih. Ta znamenja nam naznanjajo, da zadene »Rdeča garda", ko prestopi mejo ruskih poljan, na mogočno armado zelene garde za hrbtom in v ospredju.
Mi kmetje hočemo svobodo tudi za kmeta, ne samo za delavca. Hočemo samozavestne, prosto državljane tudi pri drugih stanovih, ki so potrebni v civilizirani družbi. Dik-tata od nikogar in za nikogar! Po tej razlagi, kako presojamo mi kmetje položaj, naj ve gospoda, kako malo
moremo mi ceniti boj nezmiselne, brezpomembne klerikalne in liberalne strankarske politike.
Gospoda, poglejte sami v sebe in se' presodite, preden se odločite za borbo z nami na življenje in smrt! V »Slovencu" z dne 16. septembra t. 1. naznanjate neizprosen volilni boj, kakršnega, še ni videla Slovenija. Mari mjslite, da mi ne vemo, da je ta boj nam kmetom nepotreben ? Mari menite, da kmet ne ve, da je vee ta boj le za prepiraj očo se gospodo ter da ni poguben le za kmeta, ampak tudi za narod in državo? Ob mejah nam prete sovražniki, ki sodijo našo moč po naši slogi in — naši neslogi.
Zatorej vam kličemo: Gospoda klerikalci in liberalci, pomislite prej den se odločite na boj z nami, ki vemo, kaj delamo! Mi ne smemo nikakor odnehati! Kaša borba je življenska potreba za samostojnost kmetskega stanu, za rešitev naroda in za pravično ureditev države in človeške družbe. Torej: ali z nami, ali proti nam! Mi nočemo delati krivice nikomur, nočemo pa tudi trpeti krivice od nikogar. Vsi v boj za Staro pravdo, za svobodo in ravno-pravnost celokupnega našega naroda!
Ivan Mrmolja.
Strankine vesti.
MM za osMm skupščino.
.0
Vsak čas se prične reklamatijsko postopanje, t. j. tisti rok osmih dni, ko bodo volilni imeniki vsakomur pri županstvu na vpogled.
Vsi naši pristaši naj se prepričajo, če so vpisani y volilni imenik! Kdor ni vpisan, tudi voliti ne bo smel. Zahtevajte pri županu, da vas vpišejo!	'
Istočasno poglejte, ako ni vpisan v volilni imenik kak neupravičenec. Zahtevajte takoj, da se dotičnik izbriše.
Voliti sme vsak Jugoslovan in Slovan sploh, ki je dopolnil 21. leto in biva stalno šest mesecev v občini; vpisan mora torej biti v volilni imenik vsak moški s temi pogoji. V volilni imenik pa ne sodi, kdor je bil kaznovan zaradi tatvine, goljufije, poneverbe, oderuštva (verižništvo ne spada tu sem), beračenja, vlačuga-nja ali sovodstva, dalje taki državljani, ki so sicer 21 let stari, pa so po sodnem sklepu zaradi duševnih napak ali zapravljivosti pod varušt-vom ali pod očetovsko oblastjo. Normalni 21 let stari sinovi, ki živijo pri očetu, se ne smatrajo za pod očetovsko oblastjo stoječe in imajo volilno pravico.
Starost 21 let mora na zahtevo brezplačno in najpozneje v 24 urah potrditi župni urad.
Šestmesečno bivanje v občini mora najpozneje v 24 urah potrditi županstvo. V obeh slučajih vzemite s seboj pričo, ko greste po ta potrdila. Ako bi se vam potrdila ne izročila, javite to orožnikom in našemu tajništvu. Krivci bodo kaznovani z zaporom od 30 dni do šestih mesecev in z globo od 300 do 3000 dinarjev.
Ako prvotno niste bili vpisani v volilni imenik in ste rut podlagi potrdila župnega urada in županstva
vpis zahtevali, se morate prepričati, če ste bili v 24 urah vpisani. Zahtevajte pismeno rešitev svoje zahteve! Ako ne dobite pismene rešitve, se pritožite na deželno sodišče v Ljubljani, oziroma na okrožna sodišča v Celju,
Mariboru ali Novem mestu, in ob* vestite o tem tudi naše tajništvo.
Vsa druga navodila dobite pri našem krajevnem odboru in v pisarni okrajnega odbora na sedežu vsakega okrajnega sodišča.
ši tabori, shodi in sestanki.
\? nedeljo dne 3. ok- Kmetski tabor tobra po drugi sveti maši (ob enajstih) priredi SKS. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
Kmetje Šišenskih goric!
Pridite zanesljivo vsi na ta tabor, da slišite poročila o položaju, v katerem se nahajata država in kmetski stan, ter da potem presodite sami z lastnim razumom ves položaj!
V nedeljo dne 3. oktobra priredi SKS velika shoda, in sicer pri Sv. Frančišku pri Ljubnem ob devetih pred Slatinškovo gostilno, ob treh popoldne pa v Gornjem
gradu pri Mikužu. Vsi zavedni Gornjesavinčani pridite na ta shoda, da slišite poročila o položaju in da se dogovorimo o velevažnih volitvah v naš narodni zbor v Beogradu.
»Samostojna kmetijska stranka" priredi v nedeljo dne 3. oktobra shoda t Št. Janža na Dolenjskem in t Ambrasa, in sicer v obeh krajih po prvi sv. maši.
priredi v Zelimljah pri Ljubljani krajevni odbor SKS. za Želimlje in Golo v nedeljo dne 3. oktobra ob dveh popoldne pri Perčiču. Po zborovanju bo domača zabava.
Dne 10. oktobra bodo v Fosavju na Štajerskem shodi SKS. v nastopnih krajih: na Bizeljskem po prvi sv. maši; v Kapelah ob enajstih dopoldne; T Dobovi ob dveh popoldne; v Pišecah po prvi sv. maši; v Artičah ob enajstih dopoldne.
Pozivljemo vas, tovariše kmete zgoraj navedenih in vseh sosednih občin, da se vsi do zadnjega udeležite teh naših velevažnih shodov in da privedete s seboj tudi svoje sosede, može in žene, fante in dekleta! Volitve, pri katerih se bo odločevala za dolgo vrsto let naša usoda, so pred durmi. Zatorej vsi na vztrajno delo za dobrobit in svobodo kmeta!
Velik tabor SKS.
bo v nedeljo dne 24. oktobra ob devetih dopoldne na glavnem trgu
v Kamniku na Gorenjskem.
Na ta tabor pridite vsi kmetje in vse kmetice, da boste slišali svoj« tovariše kmete, ki vam bodo pojasnili naš sedanji položaj ter namen in pomen našega boja za našo staro pravdo I Nihče naj ne ostane doma! Vsakdo naj se za« nesljivo udeleži tabora! Obleoite
se ta dan v narodno nošo! Vse natančnejše bo razvidno še z lepakov.
Pokrajinske vesti.
(Desetmilijonsko škodo slovenskim vinogradnikom) je provzrocil predsednik „Kmetijske družbe za Slovenijo" našim vinogradnikom, ker ni dovolil kupiti modre gcdice ob pravem času. Ker je cena modri qa-lici že pretirano visoka in se jo iz prve roke bržkone tudi že več ne dobi, zato jo bo morala družba silno drago od špekulantov kupiti, če jo bo hotela še preskrbeti slovenskim vinogradnikom. Vinogradniki, zahvalite se na tej katastrofi SLS., ki z nasiljem meša politiko v strogo gospodarsko organizacijo, in ki je vsilila nevednim kmetom popolnoma nezmožnega predsednika! Prihodnjič več o tem toli žalostnem dogodljaju.
(Za kakšno državno ureditev je naša SKS.?) Ali je stranka za centralizem, t. j. da bi s<5 vsa oblast osredotočila v Beogradu, ali pa za avtonomijo pokra jin, t. j. da bi del vlad-Inih poslov ostal deželam? To vpra-
šanje dela klerikalcem velike skrbi. Vi 38. številki „Kmetijskega lista" je tovariš Urek pod naslovom »Samostojna in centralizem" že dovolj pojasnil stališče naše stranke v tej zadevi. Toda baba v uredništvu »Slovenskega gospodarja" še naprej striže. Zato poudarjamo, da je naša stranka že v seji svojega izvrševalne-ga odbora z dne 30. marca jasno precizirala svoje stališče, po katerem je za avtonomijo z deželnim zborom vsaj dotlej, dokler različnost razmer to zahteva. Za ljudi, ki niso strankarsko popolnoma podivjani, je to dovolj jasno, toda za podivjance okrog »Slovenskega gospodarja" in drugih klerikalnih listov pa je itak vsako pametno dokazovanje zaman.
(Zborovalni zakon.) Vlada je sklenila, da uveljavi srbski zakon_ o shodih in zborovanjih za vso kraljevino. Novi zakon razločuje javne in zasebne zbore. Zasebni zbor je omejen le na povabljence in se mora vršiti v zaprtih prostorih. Javen zbor je vsakomur pristopen. Takega javnega
Ustanovite v vsaki občini krajevni odbor SKS.!
Ebora, ki se vrši v zaprtih prostorih, ni treba nikjer naznaniti, pač pa se mora vsako zboi-ovanje na prostem naznaniti politični oblasti vsaj en dan prej. Zbore sme sklicati vsakdo, ki ima državljanske pravice. Politični javni zbori se ne smejo vršiti V cerkvah in šolah ali na njih dvoriščih. Sklicatelj vodi zbor, dokler ee ne izvoli predsedstvo, ter je tudi odgovoren za red. Zakon ima posebne kazenske določbe zoper govornike, ki bi poživljali ali na izgrede, nasilja, nepokornosti napram zakonom ali ki bi žalili vero, moralo, vladarja ali člane njegove rodbine'itd.
(Prosta trgovina). Časopisje SLS. je postalo tako nesramno, da vpije, računajoč na nevednost svojih kmetskih pripadnikov, kot stekel pes zaradi tega, ker hočemo mi kmetje svobodo, da moremo prosto razpolagati z našimi kmetskimi pridelki, in ker hočemo prosto trgovino. Nekaj nezaslišanega jo, da more.dandanes, v, 20. stoletju, kako časopisje imeti kmeta tako za norca, da mu lahko natveza, da bo za njega bolje, če bo pod državnim sekvestrom, če ne bo smel prodajati svojih pridelkov kakor in komur bi sam hote >'c mu bodo diktirali cene razni karji, mu zabranjevali izvoz itd. Vsak še tako malo študiran človek ve, da bo prodal svojo živino, svoje vino. svoje sadje in drugo le tedaj po pravi ceni, ako bo dovolj odjemalcev. Za vse te pravkar navedene pridelke pa imamo v naši državi za dve tretjini premalo odjemalcev. Ako bi se to blago ne smelo prosto izvažati, bi nastal splošen gospodarski polom, ker bi se cene tem pridelkom sramotno pritiskale k tlern. To bi voditeljem SLS. seveda zelo ugajalo, ker bi s tem na račun kmeta zadostili sebi in svojim organiziranim meščanskim in industrijskim delavskim slojem, kateri hočejo pod vodstvom »ministra" Gostinčarja malo ali nič delati, veliko plačo dobivati in poceni ali zastonj kupovati. Volk sit in koza cela, pa biti ne more. Zato tudi SLS. ne more ski-beti za svoje sloje, ki jih hoče imeti v svojih kleščah. Da pa more vzdržavati vse te raznolično zainteresirane sloje še pod svojim klobukom, mora varati vse skupaj, lagati in se^hliniti na vse strani, „far-bati" po časopisih in vleči vse skupaj za nos. Pri vsem tem „teatru" pa mora seveda iz strahu kolikor toliko ustrezati tesno organiziranim meš-Eansko-delavskim slojem na račun in na škodo kmeta. Da nasitijo tulečega volka, denejo mirno in krotko kozo iz kože. Koliko smo pač trpeli in se borili med vojno proti raznim državnim centralam, katere nam hočejo sedaj zopet nazaj pridobiti naši klerikalci. Če boste res našli med kmeti kaj takih ,,Juretov", ki vam bodo verjeli, da je srečnejši tisti ptič, ki je v kletki, kot vsi oni, ki uživajo prostost, ki jo je Bog ustvaril za vse sloje in stvari, potem vam res Čestitamo. Pa vsaj je rekel tajnik SLS. dr. Kulovec: »Mi imamo ljudi, ki bodo šli za nami, pa če naredimo še tako budalost in napako." Take ljudi vara pač iz srca privoščimo.
(„Zvezarji" so poboljšljivi!)
„ Slovenski gospodar" se zavzema v nekem članku za minimalno ceno na vino in kliče deželno vlado, da bi to izvedla. Čudimo se, da bobna to po javnosti, ko je vendar celega pol leta vladala njih struja, kateri bi bilo treba samo zapovedati, pa bi so miza pogrnila. Toda to vse je le pesek v oči vinorejcem. Kaj ne? No, sicer boano pa/ videli, ka j se bo zgodilo. Vsaj je poverjenik za kmetijstvo še vedno vaš .Tan—ček. Ako ste res prijatelji kmeta, pokažite to, vsaj je Vendar vse od vas odvisno in imate moč v rokah. Če vas vaši lastni ljudje ne bodo ubogali, potem vedo naši kmetje, da vas bodo drugi še manj in da je vse to, kar vi pišete, samo gola fraza in lajanje na luno. Spominjali se boste menda še neke seje »Kmetske zveze" v Mariboru začetkom leta 1914. Na tisti seji je namreč navzočni Urek predlagal z ozi-rom na takratne sramotno nizke cene cinu in z ozirom na posledice, ki so nastale iz tega, da zastavijo poslanci KZ. ves svoj vpliv za to, da zaščiti vlada vinogradnike s tem, da uvede Ka vino minimalno ceno, pod katero bi ne smel nihče vina pod kaznijo prodajati. Vsi navzočni poslanci so k temu predlogu molčali kot grob, le dr. Korošec se je na široko zarežal,
češ: „Takega zakona ni na vsem svetu. Cene dela konkurenca". — No, sedaj čez šest let pa so postali ti ljudje poboljšljivi. O konkurenci bi nič j kateri prideta v poštev tudi cerkev in
več ne slišali radi, če'bi se jim po-	™— -----1
srečila »Srertfšnja", s katero bi drli kmeta. Tudi minimalno ceno bi pri
znali, če bi slučajno na vladi ne bili njih ljudje, ki so še celo zadovoljni, če je vince čim ceneje, ker ga tako ložje več poženejo po žejnih grlih, in ker morejo tako s svojimi zavodi tudi delati mastne »kšefte". Določitev minimalnih cen za vse kmetske pridelke, in sicer po pridelovalnih stroških in zaslužku, bo edina kmetova rešitev ter utrditev in okrepitev kmetskega stanu in vse države. Te določitve minimalnih cen ne bo mogoče izvesti +ako dolgo, dokler se bodo plazile po vladnih stokih razne gosenice, ki skrbe le za svoje trebuhe; pač pa se bo izvedla določitev minimalnih cen takrat, ko bo zavladala v državi naša »•zelena armada". Dvomite? In ker ste dobre glave in precej poboljšljivi, nam boste, če ne prej, pa čez šest let zopet radi verjeli.
(Zahtevamo krono, ne dinar!) Naši kandidatje za bodoče volitve morajo svojim volilcem priseči, da se bodo z vsemi silami zavzeli za to, da ostane naš denar krona, oziroma da dobi krona enako vrednost kot jo ima dinar. Finančni minister je sicer rekel, da valutnega vrašanja ni več ali z drugimi besedami: srbski radi-lcalci in slovenski klerikalci, ki so v ministrstvu določili, naj bodo 4 krone enake 1 dinarju, mislijo sedaj, da bo to večno ostalo. To se pa ne sme zgoditi. Kavno zaraditega bodo volitve. da novi parlament pravično uredi našo državo, da bomo imeli vsi državljani enake dolžnosti in enake pravice. Bilo bi navadno roparstvo na našem premoženju, ako bi ga morali tri četrtine žrtvovati. Vsaj jo splošno znano, da se v Srbiji za dinar ne dobi nič več kot pri nas za krono. V našem gospodarskem programu za predstoječe volitve mora torej stati na prvem mestu zahteva: Krona in dinar morata dohiti enako vrednost!
(V Beogradu zahtevamo evropsko, ne balkansko uradništvo!) Tudi ta zahteva bo v našem volilnem programu. Ako smo vladani iz Beograda — in drugače v danih razmerh sploh mogoče ni — morajo biti na vodilnih mestih možje, ki znajo misliti in delati, kakor zahteva duh kulturne Evrope. Kdor se ne more odvaditi balkanskih navad, naj takoj izgine. Zahtevamo v vseh ministrstvih in drugih osrednjih uradih izkušene strokovnjake ter razumne in delavne može. Pri tem nočemo poznati razlike med pripadniki Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odločuje naj vselej le zmožnost dotičnika. Ne bomo trpeli, da bi se gotove službe hranile le za pripadnike enega plemena, kakor se sedaj godi v carinski in oficirski službi.
(Davki naj bodo povsod enaki!) Dobro se zavedamo, da brez davkov država ne more obstojati in da bi imeli davke tudi, če bi dobili komu-nističnosovjetsko republiko ali »Slo-venčevo" avtonomijo. Toda davki naj bodo pravični in le najpotrebnejši in kar je glavno: razdeljeni naj bodo sorazmerno na vso državo in na vse pridobitne sloje in iztirjavajo naj se tudi povsod z enako strogostjo! Danes uživajo najbogatejše pokrajine Jugoslavije izjemno stanje, ker so glavnih davkov proste, dočim se nalagajo Sloveniji, in tu zopet v prvi vrsti kmetijskemu stanu, naravnost neznosni novi davki. Vsem enake pravice, vsem pa tudi enako dolžnosti! Tudi to je točka, ki jo bodo morali vzeti v svoj program kandidati naše stranke za bodoče volitve.
(Štedi naj se tudi pri vojaštvu!) Finančni minister prihaja _ neprestano z novimi davki, prav nič pa se ne misli na to, da bi se državni izdatki skrčili. Zaraditega je slovenski poslanec dr. Dinko Puc v finančnem odboru ostro kritiziral nezmiselno zapravljanje pri vojaštvu. Vsaj je občeznano, da ima najmlajši častnik višjo plačo kot star sodni svetnik,
(„Sami svoji gospodarji!") S tem zapeljivim geslom, s katerim bodo šli klerikalci v volilni boj, bodo brezdvomno potegnili za seboj precej nerazsodnih volilcev. Ko pa bodo imeli svoje poslance izvoljene, se bodo razni Korošci zopet^ tesno pobratili in zvezali s srbskimi radikal-ci, ki hočejo doseči le Veliko Srbijo, nas Slovence pa zasužnjiti.
(Zakaj se ženejo klerikalci za ] (Bohinjska Bistrica.) Občni zbor avtonomijo?) Zato, ker se upajo na; tukajšnjem podružnice ,,Kmetijske ta način izogniti agrarni reformi, pri družbe", na katerem so pristaši SKS.
zmagali z 38 glasovi proti 15, je obljubil dični predsednik Jan razveljaviti pod pretvezo, da podružnični od-bov ni poprej v svoj i seji določil predmetov in njih zaporedne vrste.
duhovščina z mnogimi veleposestvi. To velja posebno za hrvatsko duhovščino, ki zasleduje s svojo stranko isti program.
(Janove agitacije.) Poverjenik zia kmetijstvo g. Jan grdo izrablja svojo uradno oblast kot agitator svoje klerikalne stranke in nasprotnik samostojnih tovarišev. Pri raznih pre-rnovanjih konj, katerih se je udeležil kot uradna oseba, je javno pozival kmete na pristop v SLS., češ da le ta stranka razpolaga z močjo in podporami, ker ima v svojih rokah po-verjeništvo za kmetijstvo in »Kmetijsko dražbo". (Ne bo dolgo, ko ji oboje izbi jemo iz rok!) Zaradi njegovih osebnih napadov na zaslužnega generalnega ravnatelja g. Gustava Pirca pa mu napadeni gotovo ne bo ostal dolžani
(Zvijače „zvczarjev".) Načelniki podružnic „Kmetijske družbe" so dobili v zadnjem času od tajništva KZ. nalogo, naj občne zbore podružnic kar zaključijo in zborovališča za-puste, če vidijo, da pristaši KZ. nimajo večine. Na tak lopovski način nameravajo preprečiti izvolitev naših delegatov. Glavni odbor »Kmetijske družbe" pozivi jemo, naf temu rokov-njaštvu naredi konec in naj pošilja k občnim zlx>rom podružnic svoje zastopnike, ki bodo pravilno vodili občne zbore.
(Vojaške pokojnine in preskrb-nine invalidom) je prevzelo pover-jeništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani, kamor naj se vlagajo vse tozadevne prošnje pismeno, nikakor pa ni priporočati, da bi prosilci hodili v teh zadevah osebno v Ljubljano.
(Zakaj se ne odpuste naši vojaki?) Macedonci, ki morejo dokazati, da so služili najmanj dve leti v bolgarski vojski, se odpuščajo iz naše vojaške službe. Ker ima večina slovenskih vojakov tudi za seboj več kot dveletno vojaško službo, vrhutega pa še čez osem mesecev službe v Jugoslaviji, bi bilo pravično, če bi se tudi ti odpustili.
(Duhovnike napadamo!) Tako nam očitajo klerikalni listi dan na dan. Kako srečni bi bili, ako bi nam nikoli ne bilo treba omenjati v listu nobenega duhovnika, ker nam itak primanjkuje prostora za stanovsko-politične in gospodarske stvari. Toda stranka bi bila malovredna, ako bi se ne branita. Kdor se ne brani, ni vreden obstoja. Imamo zopet žalosten slučaj o podivjanosti politiku-jočega duhovnika. Iz Sladke Gore pri Cmureku nam poročajo tovariši, da je priromal tja k Materi božji župnik od Sv. Benedikta, toda ne z namenom, da bi počastil Marijo. Komaj je prišel na prižnico, začel je kričati in razsajati. Kakor kak indijski derviš ali fakir, je grdil in napadal SKS. in njene voditelje, češ da hočejo vladati katoliško cerkev in duhovne, da hočejo zatreti sv. vero, da hočejo vreči križ iz šole, da hočejo razdirati zakone itd. Več samostojnih kmetov je prišlo na božjo pot, da bi slišali božjo besedo, toda ogorčeni so po maši govorili, da se bodo drugič raje iz daljave priporočili Mariji, kakor da bi bili priče take oskrunitve božje hiše. Kdo jemlje ljudstvu vero, kdo ga podi iz cerkve? Politikujoča duhovščina!
(Iz Kamnika.) Kanonik in dekan Lavrenčič v Kamniku je vse lepo uredil, da bi zmagala SLS. na občnem zboru kamni ške podružnice „Kmetijske družbe", ter zapovedal nesamostojnemu načelniku, kako postopati, da se vzame volilna pravica nasprotnikom. Najprvo so kar sami odločili, da je voliti le dva delegata namesto treh, kar je seveda kri vično. Potem so pa določili, da je tolmačiti besedo »dejansko"' z „lastnoročno" in niso pustili voliti našim udom, ki so posestniki in se dejansko, četudi ne lastnoročno pečajo s kmetijstvom, dočim so njih pristaše, kakor dekana, kapucine i. dr. pustili voliti. Tudi juridične osebe, ki po jasnem besedilu pravil nimajo pravice voliti, so glasovale po svojih zastopnikih. Proti skrajno nepravilnemu občnemu zboru smo se pritožili in glavni odbor »Kmetijske družbe", če druge občne zbore razveljavi le vsled nagajivosti zaradi nepomembnih malenkosti, mora našemu prizivu ugoditi, ako ima le trohico čuta pravice v sebi.
Tisti, ki se na to sklicujejo, imajo sami odbor podmžnice v rokah in se sedaj sami proti svoji nepravilnosti pritožujejo. Sicer pa glavni odbor sam v »Kmetovalcu" pri objavi vabil na podružnične občno zbore predpisuje dnevni red in zaporedno vrsto obravnav, torej se morajo podružnice slepo pokoriti in je. vsaka odborova seja odveč. Ker Jan torej samega sobe preklicuje, kar je višek nesramnosti, zato bi bilo prav, če bi sodišče nesposobnega predsednika res »preklicalo".
(V Stari Fužini v Bohinju) je imela »Kmetijska družba" dne 5ega septembra svoj občni zbor, tia' katerem so seveda zmagali pristaši SKS.. ki so zahtevali, da so voli z glasovnicami, kakor družbena pravila velevajo, česar pa klerikalni načelnik kratkomalo ni prioustil. Seda i cn-vore, da jim jc predsednik »Kmetijske družbe" Jan obljubil, da bo volitev razveljavil, ker se ni volilo z listki. To je že skrajna lopovščina: Najprvo narede z nasiljem nepravilnost proti odporu naših, potem pa to nasilnost sami izrabljajo za ovrženje volitve. Lep predsednik ,Kmetijske družbe za Slovenijo", ki take lumparije počne!
(V Sodražici) na občnem zboru podružnice »Kmetijske družbe" načelnik navlašč ni imel pravega imenika podružničnih udov, ampak enega, v katerem je bilo črez 30 pristašev SKS. izpuščenih, ki jih seveda ni pustil voliti. Pač pa je pustil voliti neude za nenavzočne in mrtve, car je celo s pooblastili nedovoljeno. Vložen je priziv, ki mu glavni odbor mora ugoditi.
(Volilni senat pri celjskem okrožnem sodišču) je sestavljen tako, da mu je predsednik dvorni svetnik dr. Josip Kotnik, člana pa sodna svetnika dr. Dougan in dr. Ziher.
(Celjsko nemštvo.) Do prevrata sc strahovali nemškutarji Celje tako, da je na zunaj izgledalo kot nemško mesto. Koliko jo v Celju pravih Nemcev, se je sedaj pokazalo, ker so morali zapreti prvi razred nemške ljudske šole, ker sta bila vpisana samo dva nemška otroka.
(Na smrt je obsodilo) celjsko porotno sodišče celjskega nemškutarja Valterja Derganza, ki je poleti pri Petrovčah ustrelil in oropal za 70.000 K srbskega lesnega trgovca Jovanoviča. Obsojenec je star šele 20 let.
(Prva jugoslovanska tovarna za gumbe) se snuje v Slovenski Bistrici. Tovarna bo razpolagala z najmodernejšimi stroji in bo lahko izdelovala toliko gumbov iz roga, lesa, kosti in kovin, da ne bo treba takega blaga več uvažati k nam od drugod.
(Za ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru) je imenovan g. Andrej Zmavc, dosedaj inšpektor pri glavnem poverjeništvu za agrarno reformo v Ljubljani.
(Za štajersko volilno okrožje) se je sestavilo volilno sodišče pri mariborskem okrožnem sodišču. Volilnemu senatu bo predsedoval dvorni svetnik Tomaž Cajnkar, namestnika pa bosta sodna svetnika Mulej in dr. Vuk.
(Razstavo perutnine,) t. ]. kokoši in petelinov prave domače pasme, priredi v Mariboru podružnica »Kmetijske družbe" v dneh 23. in 24. oktobra t. 1. Na razstavi se bo tudi predavalo.
(Sv. Trojica v Slovenskih goricah.) Zdravnik dr. Brunon We-ixl ordinira zopet izza dne 29. septem-bra.
(Ljudsko glasovanje na Koroš-keni) se vTŠi nepreklicno dne 10. oktobra t. 1., dasi bi bili Nemci s pomočjo Italijanov radi dosegli, da bi se glasovanje preložilo. Zadnje čase so se pojavile vesti, da so Nemci za pogajanja, pri katerih naj bi se Koroška razdelila brez glasovanja, ker so obupali, da bi pri glasovanju mogli zmagati.
(Koroška šolska mladina v Ljubljani.) Pretečem torek je prišlo v Ljubljano okrog 2000 šolskih otrok z učitelj stvom in nekaterimi starši. V Ljubljani so bili prisrčno sprejeti in lepo pogoščeni in obdarovani,
Ljubljanski gostilničarji so priredili mladim gostom brezplačno kosilo.
(Za Koroško) je priredilo jugoslovansko Sokolstvo zadnjo nedeljo po vsi državi »Koroški dan".
(Županski tečaji) se začno prirejati v Prekmurju prihodnji mesce.
(Italijanska razmejitvena komisija ponesrečila.) Blizu Mutc ob Dravi se je pretočeno nedeljo prevrnil avtomobil z italijanskimi člani razmejitvene komisije iz Maribora. Smrtno ranjen je major Palma, težke rane jo dobil tudi neki poročnik.
(Pri rudniški upravi v Zenici v Bosni) potrebujejo več dobrih, izkušenih pisarniških moči, uradnikov, štajgerjev itd. Sprejme se tudi ravnatelj. Pojasnila daje Anton Urek v Zenici, kolonija k br. 48.
(Tržaški Slovenci v Rimu.) Politično društvo »Edinost" je poslalo nedavno v Rim k ministrskemu predsedniku Giolittiju deputacijo, ki se je "pritožila zaradi znanih na-silstev,' požigov in ropov ter prosila za odpomoč. G.iolitti je seveda obljubil od pomoč, a ostalo bo najbrže tudi samo pri obljubi.
(Zgubil sem) v Lescah na kolodvoru dne 8. septembra t. 1. denarnico z raznimi legitimacijami in drugimi listinami. Prosim, da mi pošten najditelj vrne vsaj legitimacije, denar si pa lahko obdrži. — Ant. Žival ič v Guncljali, pošta Sen t Vid nad Ljubljano.
Dopisi.
(Deviea Marija v Polju.) Dne
19. septembra se je imel vršiti pri nas občni zbor podružnice »Kmetijske družbe", na katerem naj bi se volila dva delegata za prihodnji občni zbor glavne družbe v Ljubljani. Prišli so res v obilnem številu udje od- tu in iz okolice. Bilo jih je nad 40. Ti ljudje so bili po večini pristaši »Samostojne kmetijske stranke". Gospod Jakob Dimnik je otvoril zborovanje kot predsednik, čeravno mi, stari udje »Kmetijske družbe", ne vemo, kdaj je bil on izvoljen za predsednika. Po otvoritvi občnega zbora je rekel gospod predsednik, da smejo voliti samo tisti udje, kateri so plačali udnino pri Nacetu. Vsi udje, po števillu nad 40, so zahtevali, da volijo vsi, kateri so pravi udje, na kar je vzel gospod Dimnik klobuk pod pazduho in šel. Iz kakšnega vzroka, ne vemo. Od glavne družbe zahtevamo, da napravi red pri podružnicah. Ljudje iz okolice ne bodo hodili slepe miši lovit k Dimniku, kateri ne bo delal z nami kakor s svojimi backi. G. Dimnik, povemo Vam še enkrat, da je Vaše slave konec. — Udje podružnice „Slovenske kmetijske družic" pri Devici Mariji v Polju.
(Iz Poljanske doline.) Pri občnem zboru podružnico »Slovenske kmetijske družbe" za Poljansko dolino, ki je bil dne 19. septembra, je bilo pri volitvi delegatov oddanih 55 glasov, od katerih jih je odpadlo 30 na SKS. in 25 na SLS. Za delegata sta bila izvoljena s 5 glasovi večine naša pristaša Jakob Ferlic v Vinharjih in Lovro Oblak na Trati. Priznanje gre načelniku, ker je vodil volitve popolnoma objektivno. Istotako korektno so postopali čč. gg. župniki: javorski, tratarski in lučenski, ki so pripeljali s seboj svoje volilce. Mirno sta si stali stranki nasproti. Nobena žaljiva beseda ni padla, nobenega nasprotovanja ni bilo. Predlogi so bili sprejeti soglasno. Tovariši kmetje! Kaj nas pa še loči"? Po tolikih letih duševnega in telesnega suženjstva sami sebi ne privoščite stanovske samostojnosti. Zakaj bi ravno kmet moral tlačaniti drugim ? Podajmo si roke v borbi za stanovsko samostojnost in neodvisnost. Drugi nam je ne bodo dali, ker je nam ne privošči jo, sami si jo bomo morali priboriti. Obstoj in blagostanje jugoslovanskega kmeta sta odvisna od njegove združitve. Zato se pa tudi v vsi naši državi kmetje združujejo brez razlike poprejšnje politične pripadnosti v samostojnih kmetijskih strankah. Začetek delovanja za našo stanovsko neodvisnost je storjen. In tega pokreta ne spravi s sveta nobena sila. To ni umetno vpri-zorjeno gibanje, kakor se večkrat očita po shodih in listih, ampak naravna posledica razmer, v katerih je živel dosedaj naš kmet. Poljanci! Združimo se! V boj za Staro pravdo!
AH Si že član ..Jugoslovanske matice"?
Kmetje, vsi v ,,Samostojno kmetijsko stranko", ki so jo ustanovili kmetje za sebe!
S
(S Trebelnega.) Prejšnji mesec je bil v Mokronogu občni zbor podružnice „Kmetijske družbe", na katerega dnevnem redu je bila volitev delegatov za družben občni zbor. Trebelski kaplan je ves teden — tudi ponoči — peš hodil okoli in agitiral po župniji, čeprav pravi, da ne more brez voza iti obhajat in k podružnicam masevat. Peš je šel tudi v Mokronog, kjer si je dal pri naših glasovnicah veliko opraviti. Prejel je zato zaslužen nauk, ki ga pa seveda ne bo izučil, ker je vsega navajen, kakor sam pravi. Slišimo, da nameravajo gornjo volitev ovreči. Nič zato, naj le poizkusijo, bodo vsai doživeli drugo Šmarjeto. — Naj le kdo reče, da ni naš kaplan pobožen in skrben gospod. Na Cerovcu noče ma-Sevati niti za zlat denar, a na orlovski tabor v Mirno peč mu je bilo seveda bliže, kajti tja je šel peš z nekaterimi svojimi kimovci. V ta namen je tudi jutranje cerkveno opravilo skrajšal, kar sicer ni njegova navada. No, Orli so se ta dan najbolj s tem postavili, da so nekega mladoletnega kimovčka obkolili, ga prisilili poklekniti fne pa »samostoj-neže", kakor je poročal »Lažiljub") ter se preklali za malovreden njegov klobuk. Pač orlovsko junaštvo! — Zanimanje za denar jc pri našem kaplanu še vedno veliko. Ogledal bi si rad hranilno knjižico nekesra starega Amerikanca, toda cerkovniku, njegovemu zaupniku, je za enkrat izpod-letela nakana. Kes ni čudno, da je tak prijatelj s sebičnim Nahtigalom, katerega gostilno pod vejo jo cclo priporočal. Tudi pričakuje, da mu donose zabavljanje čez njegovo .Zadrugo" novih dohodkov za ..Društveni dom", če je res vse tako v redu, zakaj mu potem mnogo zadružnih članov noče več zaupati? Kadi bi se izbrisali in vzeli denar nazaj, toda kaplan noče o tem nič slišati, čeravno jim je ob vpisu zatrjeval, da bo lahko vsak izstopil, kadar mu bo drago. Sedaj jih pa prepričuje, da so proti veri, če to store. Zopet nov nauk za nevedne kristjane. Kmetje, ako niste člani farovške štacune, ste brezverci.
U III 306/20—7.
V	imenu Njegovega Veličanstva
Kralja!
Obtoženec Alojzij Jamnik, rojen 11. aprila 1888. v Pijavi gorici, pristojen v Ljubljano, r. k., < ženjen, agronom v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8, nekaznovan, je kriv, da je zanemarjal kot odgovorni urednik periodične tiskovine „Kmetijski list", izhajajoče v Ljubljani, dolžno pazljivost, vsled Česar je izšel v navedeni tiskovini z dne 20. maja 1920., št. 21, zoper zasebnega obtožitelja Janeza Krhina, posestnika in župana v Št. Jerneju na Dolenjskem pod naslovom „Iz Št. Jerneja na Dolenjskem" članek, ki tvori pregrešek zoper varnost časti in je s tem zakrivil prestopek v zmislu člena HL zakona z dne 15. oktobra 1868., št. 142 drž. zak., in se obsoja po št. 5 navedenega zakona, II. odstavek, na 200 (dvesto) K globe, oziroma v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora, po § 39. tisk. zak., da na svoje stroške objavi to sodbo tekom 14 dni po pra-vomočnosti sodbe v periodični tiskovini „Kmetijski list" na mestu, kakor je izšel žaljivi članek, in po § 389 k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
V	Ljubljani, dne 29. julija 1920.
Lajovic s. r.
U VII 306/20/8.
Uradno potrdilo,
s katerim se potrjuje, da se kazen, izrečena s sodbo z dne 29. julija 1920., opr. št. 306/20/7 proti odgovornemu uredniku »Kmetijskega lista" A. Jam-niku glasi pravilno na 100 kron (sto kron) ip ne na 200 kron, kakor je to v izdatku sodbe pomotoma navedeno.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 30. avgusta 1920.
(Sv. Jakob v Slovenskih goricah.) Naša župnija leži skoro tik ob avstrijski meji. Veseli smo bili ustanovitve Jugoslavije, da smo končno tudi mi prišli proč od oblasti nemške gospode, in vedno nam dobro de, če pridemo v Maribor k uradom, pa nam tam povsod prijazno v slovenščini postrežejo. Nova država pa je prinesla nam ob meji tudi nove težave in sedaj marsikatero stvar težje
prodamo, posebno sadje, kot prej. Veliko uslugo nam je torej izkazala »Samostojna kmetijska stranka", ker nam je po svojem zaupniku Mermol ji spravila vsaj nekoliko sadja v denar. Sedaj že nakupuje Mermolja sadje kilogram po kroni, t. j. plačuje nam ga tako, kakor nam ga dosedaj ni šc nihče plačeval. Tudi slive ima jo lepo ceno. To jo vsaj nekaj koristnega dela za nas kmete. Klerikalci, ki so združeni v takozvani „Kmetski zvezi", v resnici pa v »duhovniški zvezi", pa se niso za nas kmete prav ničesar storili. Samo ljudstvo hujs-kajo v svojem »Slovenskem gospodarju", katerega so se že zato vsi naveličali. Tudi ne pišejo drugega kot samo hujskarijo. Vsi pametni kmetje in tudi vse pametne kmetice so zato obrnili hrbet tej ,.duhovniški zvezi" in čitajo raje naš pošteni »Kmetijski list". To je mariborske gospode tako razjezilo, da so nam poslali živega hujskača v osebi kaplana Erhartica. Odkar je ta prišel med na3, ni v župniji več božjega miru. Komaj da jo prišel ta srboriti gospod k nam, že je začel hujskati viničarje proti nam. Viničarji, ki tudi niso tako neumni, kot si je on mislil, so takoj uvideli, da jim noče nič pomagati, ampak da hoče samo hujskati in vodo napeljavati na mlin svoje klerikalne politiko. Ker mu viničarji niso hoteli lioditi več zastonj kopat v vinograd, jih je kar čez noč zapustil in iskal novo njivo za sejanje 1 julike, prepira in sovraštva. Prišel je h kmetom, ki pa so mu rekli, naj jih le v cerkvi lepo uči Kristusovih naukov in se tudi sam po njih ravna, na kmetijah in v politiki pa bodo kmetje že sami opravili. Ta brca je vročekrvnega gospoda še bolj po-parila, vendar pa še ni dal miru, ampak se je sedaj spravil na ženske, nas samostojno misleče kmete pa blati, kjer le more, in nima pridige, v katero ne bi primešal nekaj hujskajoče politike. Toda pridige in večernice mu ne zadostujejo za hujskanje, ampak on pridrvi še pri jutranji župnikovi maši na prižnico, ter nam sporoči svoje nočne sanje. Ker noč in dan ni dal ljudem miru, se mu je nazadnje le posrečilo, dobiti nekaj nespametnih deklin, katere sedaj vsako nedeljo po večernicak vlači v šolo in jih tam hujska proti vsemu, kar ne vleče z njim. Da ga vodi pri tem samo notranja hudobija, se razvidi že iz tega, ker hujska ljudstvo celo proti županu Matiji Peklarju, katerega mlado in staro v vsi župniji in gotovo vsi duhovniki, kateri so bili pri nas, visoko spoštujejo zaradi njegove nesebičnosti in poštenosti ter zaradi njegovega dobrega, pravega krščanskega srca. Ni ga skoraj človeka v naši župniji in še daleč okrog od Cmureka do Maribora, kateremu no bi ravno župan Peld ar izkazal kakšne dobrote. Samo gospod kaplan ga ne more videti in mu hoče vzeti čast med našim ljudstvom ter ga spraviti ob županstvo, namesto njega pa postaviti na županijski stotioc nekega častihlepnega Ketiša, kateri nič ne razume o občini. Za občinske svetnike pa bo imenoval baje samo tiste ženske, katere ga hodijo poslušat v šolo. Vsa župnija se razburja nad tem strupenim delovanjem našega kaplana in že komaj čaka, da se ga reši. Upamo, da bo »Samostojna kmetijska stranka"' kmalu pri nas priredila shod, na katerem bomo mi kmetje odločno izpregovorili o tej nekrščan-ski politiki. Našim materam pa svetujemo, naj pazijo na svoje hčerke, vsaj vedo, da smo imeli pred leti v naši župniji prav tako gorečega kaplana Cizerla, ki pa je potem čez noč izginil, z njim pa tudi neka Evina hčerka. Vam, gospod kaplan, pravimo: Dolgo smo molčali in dolgo mirno prenašali Vaše hujskanje, sedaj pa imamo dovolj Vašega sovraštva, ki ga širite v šoli in v cerkvi. Kadar boste Vi na svetu toliko dobrega storili, kakor naš vsega spoštovanja vredni župan Peklar, ali vsaj senco tega, takrat pa te bomo radi pustili od Vas poučiti. Vemo pa, da se to ne bo nikoli zgodilo, ker v Vašem srcu nista doma ne dobrota, ne ljubezen.
Samosiojnež.
(Iz ljutomerskega okraja.) V predzadnjem »Slovenskem- gospodarju", ki pobija svobodno trgovino in zagovarja zaprtje našega izvoza, se zopet zrcali veliko prijateljstvo do kmeta. Posebno se je izkazal v tem oziru naš dični glavar gospod
Vavpotič, s katerim nas je osrečila Brejčeva vlada. Dne 4. septembra je namreč okrajno glavarstvo odredilo iu določilo najvišjo ceno za jajce z 1 K 20 v. Gospod glavar lioče zaradi nekaterih ljutomerskih »pur-garjev" spraviti naše kmetice še ob ta bomi dnevni dohodek, kajti z omenjeno odredbo podpira sam velike izvozne tvrdke, ki si polnijo svoje bi-sage na račun našega kmeta. Ta njegova odredba pa je še bolj nezmisel-na zaraditega, ker se nakupavajo jajca po 2 K do 2 K 60 v v Prek-murju in v ptujskem okraju, kamor sedaj vsa jajca iz ljutomerskega okraia izginjajo. — Oene soli, petroleju, vžigalicam, manufakturi in dr. se vsled raznih novih pristojbin dvigajo, zaradi česar tudi kmetje zahtevamo, da se za prodajo naših pridelkov no določajo maksimalne cene, ampak se dovoli zanje prosta trgovina in svoboden izvoz. — Drugo nesrečo vidimo v našem kraju v toliko 1 ■••alisani »Gospodarski zadrugi v (' -raji Radgoni in Križevcih". Pred tremi meseci je nakazalo naše okrajno glavarstvo pri tej zadrugi trgovcem sladkor z naročilom, da se ga takoj plača, in z zagotovilom, da dobo trgovci povrnjene obresti in režijske stroške za plačani znesek. Trgovci, ki so nasedli tej okrožnici okrajnega glavarstva in plačali sladkor vnaprej, se lahko po treh mesecih čutijo srečne, ker jim hoče zadruga vsiliti sladkor, ki je pri kilogramu za 3 K. 50 v dražji, kot se ga dobi v prosti trgovini. Takih dobrot, jasno osvetljujočih delovanje zadružništva, ki ga tako zelo hvali »Kmetska zveza" po »Slovenskem gospodarju" in »Murski straži", bi lahko še več navedli. Zaraditega zahtevajmo kmetje prosto trgovino in svoboden izvoz ter izkažimo pri bodočih volitvah svoje zaupanje kandidatom »Samostojne kmetijske stranke"!
Politične vesti.
(Regentova tolažba beguncem.)
Nedavno je bila pri regentu v Beogradu večja deputacija beguncev iz zasedenega ozemlja. Regent je rekel deputaciji: »Znak žalovanja, ki ga vidim na vaši obleki, ni potreben, ker upam, da boste kmalu osvobojeni".
(»Demokrati se razkrinkavajo")
Pod tem naslovom piše socialno-demokratični »Naprej" z dne 28. t., da je celjski tajnik »Jugoslovanske demokratske stranke" pisal svojim pristašem, da bo šla demokratska stranka pri predstoječih voli^ah najbrž s skupno z našo stranko fn z narodnimi socialisti. »Slovenec" z dne 29. t. m. to vest z največjo slastjo po-natiskuje. Kaj pa je res? Resnica je, da se v našem načelništvu še ni govorilo besedice o tem. Še manj pa se je o tem razpravljalo v našem velikem izvrševalnem odboru, ki ima edini pravico odločati o takih stvareh. Vsaj so tudi pred letom ljubljanski demokrati iz svojega tajništva izpu-ščali podobne muhice, kakor jih sedaj naprtujeta »Naprej" in »Slovenec" celjskim demokratom, t. j. tistim, ki se na vso moč trudijo zlasti po Štajerskem raztrositi vesti, da smo se že popolnoma prodali klerikalcem. Seveda volitve se bližajo in rdeči brezdomovinci kakor tudi klerikalna kot liberalna gospoda se trudijo, da bi zbegali naše ljudi. Le imejte vi svoje »špase", mi stojimo trdno! Kar delajo naj svoje eksperimente eni kot drugi kakor hočejo, mi jih poznamo in jim povemo, da je njih trud zastonj. Liberalcem pa glede njihovih želj voščimo »Dober tek" in jim želimo dobro prebavo!
(Proti tihotapcem) je izdelalo finančno ministrstvo nov pravilnik z določbo, da dobi vsak, kdor najde ali zasači tihotapca, vso vrednost vtihotapljenega blaga.
(Po kmetskih nemirih na Hrvatskem.) Ob zadnjih kmetskih nemirih, ki so jih provzročili tuji agentje, so privlekli pri Sv. Ivanu-Želini razjarjeni kmetje k odprtemu grobu neke kmetske žrtve okrajnega predstojnika Špilarja, ki ga je kmet Tupek ustrelil s puško, ter so ga vrgli v odprti grob. Zapeljani Tupek je bil na smrt obsojen.
(žrtve svetovne vojne.) Po uradnih podatkih je v naši državi nad 200.000 invalidov in 350.000 rodbin umrlih vojakov.
(Albanci prosijo za mir.) Albanska vlada je poslala "ašim vojaškim oblastvom ponudbo glede sklenitve miru. Zdi se, da so Albanci vendar spoznali, da jih Italijani hujskajo proti nam zaradi lastnih koristi, do-čim je za Albanijo edina prava bodočnost, ako ostane v dobrih odnosa jih z nami.
(Italijani izzivajo vojno.) Italijani so baje začeli voziti svoje vojaštvo v Albanijo, čeravno so se nedavno odrekli tej deželi. V Drač je prišla cela divizija italijanske vojske. Italijani hočejo s tem ali ustaviti prodiranje naše vojske, ki hoče napraviti v Albaniji red in mir ter konec večnim napadom na naše meje, ali pa provzročiti nemire v času, ko se naj začno pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, da bi na ta način izsilili našo popustljivost glede Pri-morja in Jadrana.
(Tirolci in Italija.) Tirolci že na-pravljajo Italiji skrbi. Po južni Tirolski, ki je priklopljena Italiji, se širi nevarno gibanje proti Italiji. Baje je vtihotapljenih iz Avstrije med puntarje že 60.000 pušk.
(Posmrtnine iz Amerike.) Med vojno so v Ameriki zaplenili vse posmrtnine umrlih evropskih naseljencev. Samo slovenskega denarja iz pesmrtnin je v Washingtonu okrog 15 milijonov kron. Sedaj je izšel ukaz, da se posmrtnine izplačajo dedičem, ako pripadajo Jugoslaviji, Češkoslovaški ali Poljski in tudi žive v teh državah.
(Novi predsednik Francoske republike) je Millerand. Izvoljen je bil z velikansko večino glasov.
Pošiljajte denarne prispevke za strankin sklad!
Pred kratkim smo razposlali na premožnejše strankine pristaše, ki osebno ne delnjejo za stranko, okrožnico glede denarnih prispevkov. Dasiravno se Je našemu poziva odzvalo veliko pristašev, vendar pogrešamo še marsikoga, ki v tej zadevi r, gotovostjo nanj računamo. Vsak naš pristaš mora poznati strankine dolžnosti in jih tudi izvrševati! Ker smo vsi kmetje, zato ni*prav, če se le nekateri mednarai žrtvujejo za sknpne naše koristi. Dolžnost nas vseh je vztrajno delo za stranko. Kdor pa ne dela za stranko osebno, tisti jo naj vsa) gmotno podpira! SKS. je edina stranka, ki nima nikakršnih skladov ali fondov, kakor so si jih naku-pičile vse druge stranke z izvoznicami in drngimi vladnimi kupčijami.
Uporaba sladkorne pese.
Ker se bližamo spravljanju sladkorne pese, opozarjam kmetovalce z nastopnimi vrsticami na vsestransko njeno uporabo.
1) Uporaba sladkorne pese za krmljenje živine je močno razširjena. Sladkorna pesa se odlikuje po veliki trpežnosti, ker ne gnije tako rada, kakor krmska pesa. To provzročuje večja množina sladkorja, ki se upira gnilobi. Ker ima sladkorna pesa poleg tega tudi veliko suhe snovi, zato ni dosti vodena in je proti gnilobi bolj odporna.
Krmska pesa vsebuje odstotkov 89 5 vode, 1-3 beljaka, 0 1 tolšče, 6 7 sladkorja, 1 '0 vlaknin in 1 "4 pepela, sladkorna pesa pa 75 0 vode, 1 3 beljaka, Oi tolšče, 18 do 21 -4 sladkorja, 1 -5 vlaknin in 0 1 pepela.
Iz tega se razvidi bogastvo sladkorne pese na sladkorju, ki je lahko prebavljiv in se pri pitovni živini hitro pretvori v tolšče, vsled česar se živina pri krmljenju s sladkorno peso hitro opita. Sladkorna pesa se mora v to svrho temeljito skuhati, ker je drugače trda in je prašiči ne žro radi. Priporoča se, da se jo seseka ali zmečka. Krave mlekarice krmimo z njo tako, da jim jo primešamo med rezanico kar sirovo in na strgalu (ribežnu) zrezano. Prašičem se je sme dajati 5 kg na dan na 100 kg žive teže, kravam ali pitovnim volom pa dnevno po 15 do 20 kg na glavo.
2.) Uporaba sladkorne pese za na-pravo petijota. Letošnje pomanjkanje sladkorja bo pri napravi petijota — domače pijače — marsikateremu vinogradniku delalo preglavice. Temu se odpomore, ako se oprano sladkorno peso razreze na str-
galu (kar je bolje) ali pa se jo raz-reže na koščke in zmečka na grozdnem ali sadnem mlinu ter se jo potem v stiskalnici iztisne kakor groz-dje.Tropine se spravi v kad in se jih polije z vročo vodo. Nato se stiskajo tako dolgo vedno novi razrez-ki, dokler ni zadosti sladke tekočine. Sladka p«sna tekočina, ki bo imela 15 do 18 odstotkov sladkorja, se pri-dene vinskim tropinam in se jo pusti tri do pet dni na tropu kipeti. Nato se izlužene vinske tropine iztisnejo in tekočina pusti pokipeti v sodu, kakor po navadi. Ako bi imela pijača duh po pesi, jo je treba očistiti z eponitom. Še boljše je, če se pesnemu soku že poprej z eponitom ali s stolčenim lesnim ogljem odvzame slab duh. Pesne tropine se poli-jejo nato še z vročo vodo, da se iz-lužijo, in končno se iztisnejo (izpre-šajo). Iztisnjene tropine se porabijo lahko za krmo molzne živine ali pi-tanih prašičev.
3.) Naprava sirupa ali tekočega sladkorja po domačem načinu. Sladkorna pesa se snažno opere in raz-reže s strgalom na tanke zrezke tako, kakor se zreže repa za okisanje. Ko se potem zrezke izstisne v stiskalnici, se dobi sok, kakor za napravo petijota. Isti sok se precedi čez cedilo ali gosto platno (treba je dvakrat do trikrat precediti) in čiist, prozoren sok se kuha v loncih na štedilniku, dokler se popolnoma ne zgosti. Voda namreč iz tekočine izhlapi in dobi se gost sirup, ki ni popolnoma čist, ampak rdečkaste barve in diši nekoliko po pesi, sicer pa je dober. Tak sirup si napravljajo revni ljudje na Češkem in ga uporabljajo namesto sladkorja.
Kemično čisti sirup se ne da tako lahko izdelovati. Izobražen kmetovalec, kateri se spozna nekoliko v kemiji, se bo pa vendarle oprijel naprave kemično čistega sirupa. Iztisnjen pesni sok, ki vsebuje veliko kislih soli in beljakovin, ki dajejo tekočini neprijeten duh in okus, se segreje na 75° C, da se strdijo v njem tako beljakovine. Da se tudi kisle soli odstranijo, se morata tekočini primešati edeninpol do dva odstotka ugašenega apna, kajti s tem se kisle soli vežejo in postanejo neraztopljene. Jedka ali alkalična reakcija se odpravi z žvepleno kislino, ki se je pridene tekočini toliko, da je ta popolnoma nevtralna, torej ne reagira na lakmusov papir. S pomočjo žvep-lene kisline se je napravil v tekočini mavec (gips), ki se z večkratnim filtriranjem skozi azbest ali klobučevi-no ali še hitreje skozi oglje odstrani. Čisti sok, ki se skuha tako, da je podoben gostemu medu, je čiste vodene barve, brez reakcije, zelo sladek, finega okusa ter ne škoduje zdravju.
V nekaterih pokrajinah izdelujejo iz sladkorne pese tudi špirit.
Fran Malasek na Grmu.
gospodarstvo.
(Proč z novimi monopoli!) Ministrstvo bi rado raztegnilo na vso državo monopol na sol, petrolej vžigalice in cigaretni papir, toda monopolska uprava ne zmaguje svojih poslov niti v Srbiji ter dosedaj ni mogla predložiti niti računov za lansko leto. Če bi se monopolizirali petrolej, sol in vžigalice, bi prebivalstvo ne dobivalo redno teh potrebnih predmetov, vrhutega pa bi se ti predmeti še znatno podražili. Znano je, da bi monopolska uprava prodajala sol najmanj po 3 krone kilogram, dočim imajo naši trgovci dovolj nakupljene soli na državnih mejah po kroni kilogram. — Odločno smo proti novim monopolom, tudi slovenski poslanci v finančnem odboru so se izrekli proti, tako da zaenkrat ne stopi tozadevni zakon v veljavo.
(Monopol sladkorja.) Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davku na sladkor. Država bo sladkor prevzela v monopol in vsled tega tudi prodajo sladkorja po vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja znaša v državi na leto 8000 vagonov. V Jugoslaviji se ga pridela le 5000 vagonov v 14 tvornicah. Država bo kupila od teh tvornic sladkor kilogram po 7 dinarjev, ostanek pa v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev^
Knjiga in časopis sta najboljša prijatelja kmeta in obrtnika.
/	■ 7. S t	■	. \
Obrtni stan bo samo takrat dovolj močan, kadar bo trdno združen.
Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje. Prodajalci bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bo dobivalo prebivalstvo sladkor ceneje, kakor do-sedaj, država pa bo imela od tega 160 milijonov dinarjev dobička. Ako bo le vse res tako! Sicer pa nima finančni odsek pravice, urejati monopolov, ampak ta pravica pristoja le parlamentu.
(Podraženje sladkorja za uradniške plače.) Finančni minister je zahteval, naj mu finančni odbor dovoli, zvišati novi davek (trošarino) na sladkor še za en zlat dinar (8 kron), tako da bi se sladkor podražil kar za 16 kron pri kilogramu. Ta predlog je bil odklonjen, sprejet pa je bil predlog slovenskih demokratov, naj odkupi država od tovarn ves pridelek sladkorja, a tudi ostalo potrebo sladkorja naj naroča država sama v inozemstvu. Na ta način bi veljal državo sladkor 28 kron. Država bi zaslužila pri kilogramu 12 do 16 kron, a sladkor bi bil še vedno cenejši kot je danes. Država bi pri tem dobila 200 do 250 milijonov dinarjev, kar bi skoraj zadoščalo za poviške plač državnim uslužbencem.
(Carinarstvo) je pri nas tista naprava, ki predstavlja balkanski uradniški sistem in ki daje največ upravičenega gradiva hujskačem proti državnemu edinstvu in proti bratski slogi s Srbi. Zato je nujno potrebno, da dobijo pokrajine odločilno besedo pri carinarstvu.
(Dohodki naše carine.) Naš uvoz leta 1919. je znašal 2 milijardi 982 milijonov 607.000 dinarjev, v prvi polovici leta 1920. pa 1 milijardo 850 milijonov 164.000 kron.
niče v korist onemoglim obrtniškim pomočnikom in za osvoboditev koroških bratov gledališko predstavo. Narodna drama Fr. Meška ,,Na smrt ob sojeni" je kaj krasno uspela in videti je bilo, da je v mladih močeh mnogo energije, kar obeta obrtnemu stanu še obilo poučnega in zabavnega. Tudi godba je dosegla svo j višek. Udeležba je bila prav velika.
(Tečaj za pouk v cirilici) namerava prirediti Obrtno društvo za Novo mesto. Člani društva in pomočniškega odseka ter prijatelji obrtnikov, ki se žele udeležiti tečaja, se prosijo, naj. izporoče čim preje Obrtnemu društvu svoje naslove. Pouk bi se vršil v večernih urah.
(Za koroški plebiscit,) oziroma za osvoboditev koroških Slovencev izpod tujčevega jarma, šo nabrali člani Obrtnega društva za Novo mesto in okolico med seboj dosedaj 860 kron, ki so jih oddali Koroškemu odboru v Novem mestu. Živeli naši bratje in njih zmaga!
(Darilo.) 250 kron namesto venca na krsti g. dr j a. I. Straška v Novem mestu in g. IVI. Pirnat (Novi Vrbas) je podaril onemoglemu obrtniku v Žabji vasi pri Novem mestu načelnik Obrtne organizacije za Slovenijo, Obrtniki, posnemajte ga!
(Poziv obrtnikom.) Obrtniki, ne odlašajte, ampak snujte Obrtna društva! Navodila in nasvete dajeta Obrtno društvo za Novo mesto in Obrtna organizacija za Slovenijo v Novem mestu. Čas je zlato!
(Pojasnilo.) V zadnji številki ,,Kmetijskega lista" ni bilo nobenega članka in tudi nobene notice glede obrtnikov. Naročniki se temu čudijo. Obrtna organizacija je poslala obširen dopis o obrtnem kongresu v Celju in poleg tega tudi več dopisov. Toda uredništvo ni prejelo s pošte ničesar. Vladajo pač čudne razmere pri poštni upravi, še se izgub pisma kar tako na kratko, da se ne poslužimo izraza, kakršen bi bil edino umesten pri tako dragi poštnini. Prav tako so se našla pisma, ki so bila med potjo odprta in nato prelepljena in ki so se seveda tudi s temu primerno zamudo dostavila.	Malovič.
(Sovražniki obrtnega stanu.) Obrtni organizaciji za Slovnijo prihajajo iz goren jskih krajev poročila o nekem zakotnem delovan ju proti obrtnemu stanu. Neki temni elementi še vedno poizkušajo zadrževati obrtnike ki se zavzemajo za Obrtno organizacijo skupno s SKS. s tem, da jih vabijo v stare, propadajoče, na smrt obsojene stranke. Obrtniki, zavedajte se, da so taki ljudje vaši sovražniki! Odgovorite jim s tem, da se tesneje oklenete obrtnih društev in Obrtne organizaci je za Slovenijo in da z našimi kmetskimi tovariši že enkrat po-medete, kar je namenjenega za med staro šaro. Proč s sovražniki obrtnega in kmetskega stanu!
(Dobrodelna prireditev.) Pomočniški odsek Obrtnega društva za Novo mesto je priredil pretečeno nedeljo v proSt&rih novomeške Narodne čital-
Pridobivajte nove naročnike našemu glasilu!
laneno seme, kumno in
vse druge deželne pridelke ku-puje trgovina s eemeni Sever & K o m p., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
po zelo nizkih cenah nudi J. Dolinap, Smlednik-Medvode,
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne instalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
2 v Ljubljani, Gssposvetska cesta št. 10
(Marije Terezije oeata).
B12La 5£Vm
LJ"BURHtiK,QUi£j.
Ponudbe In pojasnila so na željo vsak čas brezplačno na razpolago.
mmmsssR
cnn nagrobnih spomeni-
9UU kov vedno v zalogi, dalje 15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena dela, mlinski kamni i. t. d.
Tapetniška
delavnica
Mlatilnice za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, slamo-reznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganj ekuho in drnge stroje
ima vodno v veliki izberi v zalogi lastnica po umrlem soprogu
Vabiva na ogled,
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani
Tel. Int. 230 Dunajska cesta Št. 35 Brzojavke: »Stroj"
izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jarmenike, krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje za fabrikaoijo sodov, upognjenega pohištva in lesenih cvekov, Francisove in Peltonove turbine in vodna kolesa
vsake velikosti. W Naprave za mline in žage. Projektiranje in izpeljava tovarn za lesno industrijo in električnih oentraL
- Katalog na zahtevo. =====
jsr	Kupijo se bukovi,
fg gpg hrastovi in 11V \ smrekovi blodi
UUUs zažaa°-
Ponudbo na naslov:
Ivan Sišlsa. Ljubljana, Metelkova ulloa it. 4.
Edina zaloga poljedelskih strojev or- tvornice Umrath & Komp. "VI
Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah,	By| |f ai5(yiii
gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno	iS «5 I 0 S 1» 9
napeljavo, elektrotehnični material in vsako-	Ljabljana, Dunajska cesta St 20; telefon St. 470.
vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	Podrulnlca: Maribor, ]určlče«a ulica 819.
ta prevažanje lesa iz gozda, kakor tudi
kupi „Impex", Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Natisnila Delniška tiskarna, <L d. t Ljubljani.
Urednik: dipl. agr. A. Jamnik.